30.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/46

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

Priloga 1 –

Priloga 2 –

Priloga 3 –

Priloga 4 –

Priloga 5 –

Priloga 6 –

Priloga 7 –

Priloga 8 –

Priloga 9 –

2.1

„tip pnevmatike“ pomeni kategorijo pnevmatik, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih, kot so:

2.2

„zgradba pnevmatike“ pomeni tehnične značilnosti karkase pnevmatike. Zlasti razlikujemo naslednje zgradbe pnevmatike:

2.3

„noga“ je del pnevmatike, ki ima takšno obliko in zgradbo, da se prilega platišču in drži pnevmatiko na njem (2) ;

2.4

„kord“ pomeni tekstilna vlakna, ki tvorijo tkanino v vložkih pnevmatike (2);

2.5

„vložek“ pomeni plast gumiranih vzporednih kordov (2);

2.6

„karkasa“ pomeni del pnevmatike, ki ni tekalna plast ali gumijasta bočnica in nosi težo, ko je pnevmatika napolnjena (2);

2.7

„tekalna plast“ pomeni tisti del pnevmatike, ki je v stiku s cestiščem ter varuje karkaso pred mehanskimi poškodbami in omogoča oprijem s podlago (2);

2.8

„bočnica“ je tisti del pnevmatike med tekalno plastjo in površino, ki jo pokrije rob platišča (2);

2.9

„kanal v tekalni plasti“ pomeni prostor med sosednjima rebroma ali bloki v vzorcu tekalne plasti (2);

2.10

„glavni kanal“ pomeni širok kanal na sredini tekalne plasti;

2.11

„širina preseka (S)“ pomeni linearno razdaljo med zunanjimi stranmi bočnic napolnjene pnevmatike brez upoštevanja debeline napisov (oznak), dekoracij ali zaščitnih trakov ali reber (2);

2.12

„celotna širina“ pomeni linearno razdaljo med zunanjimi stranmi bočnic napolnjene pnevmatike, vključno z debelino napisov (oznak), dekoracij in zaščitnih trakov ali reber pri pnevmatikah, kjer je tekalna plast širša od širine preseka, je celotna širina enaka širini tekalne plasti (2);

2.13

„višina preseka (H)“ pomeni razdaljo, ki ustreza polovici razlike med zunanjim premerom pnevmatike in nazivnim premerom platišča (2);

2.14

„nazivno presečno razmerje (Ra)“ pomeni stokratnik števila, dobljenega z delitvijo števila, ki izraža višino preseka (H), s številom, ki izraža nazivno širino preseka (S1), pri čemer sta obe izmeri izraženi v istih enotah;

2.15

„zunanji premer (D)“ pomeni celoten premer nove napolnjene pnevmatike (2);

2.16

„oznaka velikosti pnevmatike“ pomeni oznako, ki vsebuje:

2.17

„nazivni premer platišča (d)“ pomeni premer platišča, na katerega se namesti pnevmatika (2);

2.18

„platišče“ pomeni oporo za montažo pnevmatike z zračnico ali pnevmatike brez zračnice, na katero se pritrdijo noge pnevmatike (2);

2.19

„teoretično platišče“ pomeni namišljeno platišče, katerega širina naj bi bila enaka x-kratniku nazivne širine preseka pnevmatike. Vrednost x določi proizvajalec pnevmatike;

2.20

„merilno platišče“ pomeni platišče, na katerega je treba namestiti pnevmatiko, da se izmeri njena velikost;

2.21

„preskusno platišče“ pomeni platišče, na katerega je treba namestiti pnevmatiko, da se opravijo preskusi;

2.22

„trganje“ je odletavanje delcev gume s tekalne plasti;

2.23

„ločevanje korda“ je ločevanje kordnih nitk od njihove gumijaste prevleke;

2.24

„razslojevanje vložkov“ pomeni ločevanje sosednjih vložkov;

2.25

„ločevanje tekalne plasti“ pomeni trganje tekalne plasti od karkase;

2.26

„indeks nosilnosti“ pomeni število, povezano z največjo dovoljeno obremenitvijo, ki jo lahko prenaša pnevmatika pri hitrosti, ki ustreza simbolu hitrosti v skladu s pogoji uporabe, ki jih določi proizvajalec; Seznam indeksov nosilnosti in ustreznih obremenitev je prikazan v Prilogi 4 k temu pravilniku;

2.27

„preglednica nosilnosti pnevmatike pri različnih hitrostih“ pomeni preglednico v Prilogi 8, v kateri so ob sklicevanju na indekse nosilnosti in zmogljivosti ob nazivni hitrosti navedene spremembe nosilnosti pnevmatike pri hitrostih, ki ne ustrezajo tistim, označenim s simbolom hitrosti;

2.28

„kategorija hitrosti“ pomeni:

2.29

„zimska pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, pri kateri sta tekalna plast in zgradba zasnovani tako, da v blatu in svežem ali topečem se snegu zagotavljata boljše vozne lastnosti kot pri navadni (cestni) pnevmatiki. Tekalna plast zimske pnevmatike je na splošno sestavljena iz kanalov (reber) in/ali blokov tekalne površine z večjimi vmesnimi razmiki kot pri navadni (cestni) pnevmatiki;

2.30

„MST (multiservice tyre)“ pomeni večnamensko pnevmatiko, ki je primerna za cestno in terensko uporabo;

2.31

„pnevmatika za kolo z motorjem“ pomeni pnevmatiko za namestitev na kolesa z motorjem (kategoriji L1 in L2);

2.32

„pnevmatika za motorno kolo“ pomeni pnevmatiko, ki je zasnovana predvsem za namestitev na motorna kolesa (kategorije L3, L4 in L5). Vendar pa se lahko namesti tudi na kolesa z motorjem (kategoriji L1 in L2) in lahke priklopnike (kategorija 01);

2.33

„največja dovoljena obremenitev“ pomeni največjo maso, ki jo pnevmatika lahko prenese;

3.1

Pnevmatike, predložene v homologacijo, morajo imeti vsaj na eni bočnici naslednje oznake:

3.2

Pnevmatike morajo zagotavljati dovolj prostora za homologacijsko oznako, kot je prikazano v Prilogi 2 k temu pravilniku.

3.3

Priloga 3 k temu pravilniku prikazuje primere oznak za pnevmatike.

3.4

Oznake iz odstavka 3.1 in homologacijska oznaka, predpisana v odstavku 5.4 tega pravilnika, se ulijejo na pnevmatike oziroma vtisnejo vanje. Oznake morajo biti jasno čitljive.

4.1

Vlogo za homologacijo tipa pnevmatik vloži imetnik blagovne znamke ali njegov pooblaščeni zastopnik. V vlogi se navedejo:

4.2

Vlogi je treba priložiti (v trojniku) skico ali reprezentančno fotografijo, iz katere je razviden profil tekalne plasti pnevmatike, ter skico obrisa napihnjene pnevmatike, nameščene na merilno platišče, ki kaže mere tipa pnevmatike, predložene v homologacijo (glej odstavka 6.1.1 in 6.1.2). Priloženo naj bo tudi poročilo o preskusu, ki ga je izdal pristojni preskuševalni laboratorij, ali en ali dva primerka tipa pnevmatike, po presoji pristojnega organa. Skice in slike bočnice in tekalne plasti pnevmatike se predložijo po vzpostavitvi proizvodnje, najpozneje eno leto po datumu izdaje homologacije.

4.3

Kadar proizvajalec pnevmatike predloži vlogo za homologacijo za serijo pnevmatik, ni treba izvajati preskusov obremenitve/hitrosti za vsak tip pnevmatike v seriji. Najslabši primer lahko izbere homologacijski organ.

5.1

Če pnevmatika, ki je predložena v homologacijo na podlagi tega pravilnika, izpolnjuje zahteve odstavka 6 spodaj, se homologacija podeli.

5.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli številka homologacije. Prvi dve števki (zdaj 00 za pravilnik v prvotni obliki) pomenita serijo sprememb, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami pravilnika ob izdaji homologacije. Tako dodeljene številke ista pogodbenica ne sme dodeliti drugemu tipu pnevmatike.

5.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije tipa pnevmatike v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

5.3.1

Za pnevmatike, primerne za hitrosti nad 240 km/h, sta najvišja dovoljena hitrost in ustrezna največja obremenitev navedena v Dodatku 10 Priloge 1.

5.4

Na vsaki pnevmatiki, ki je v skladu s tipom pnevmatike, homologiranim po tem pravilniku, mora biti poleg oznake iz zgornjega odstavka 3.1 na vidnem mestu iz odstavka 3.2 nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

5.5

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

5.6

Primer homologacijske oznake je v Prilogi 2 k temu pravilniku.

6.1.1.1

Širina preseka se izračuna po naslednji enačbi:

S = S1 + K (A – A1)

kjer je:

6.1.1.2

Vendar mora biti pri tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu preglednic v Prilogi 5 k temu pravilniku, širina preseka takšna, da je nasprotna oznaki pnevmatike v teh preglednicah.

6.1.2.1

Zunanji premer pnevmatike se izračuna po naslednji enačbi:

D = d + 2H

kjer je:

kot je navedeno na bočnici pnevmatike v okviru oznake velikosti pnevmatike v skladu z zahtevami iz odstavka 3.4 zgoraj.

6.1.2.2

Vendar mora biti pri tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu preglednic v Prilogi 5 k temu pravilniku, zunanji premer takšen, da je nasproten oznaki pnevmatike v teh preglednicah.

6.1.4.1

Skupna širina pnevmatike je lahko manjša od širine preseka S, določene v skladu z zgornjim odstavkom 6.1.1.

6.1.4.2

To vrednost lahko presega do vrednosti iz Priloge 5 oziroma pri velikostih, ki niso vključene v Prilogo 5, za naslednje vrednosti:

6.1.5.1

Zunanji premer pnevmatike mora biti v okviru vrednosti Dmin in Dmax iz Priloge 5.

6.1.5.2

Za velikosti, ki niso navedene v Prilogi 5, zunanji premer pnevmatike ne sme biti izven vrednosti Dmin in Dmax, izračunanih po naslednjih enačbah:

kjer sta:

H in d določena v odstavku 6.1.2.1, a in b pa v odstavkih 6.1.5.2.1 in 6.1.5.2.2.

6.2.1

Na pnevmatiki se izvede preskus zmogljivosti obremenitev/hitrost po postopku, opisanem v Prilogi 7 k temu pravilniku.

6.2.1.1

Če se preskusi opravljajo na pnevmatikah, ki imajo indeks „V“ v oznaki velikosti in so primerne za hitrosti nad 240 km/h, ali na pnevmatikah, ki imajo indeks „Z“ v oznaki velikosti in so primerne za hitrosti nad 270 km/h (glej odstavek 4.1.15), se omenjeni preskus zmogljivosti obremenitev/hitrost opravi na eni pnevmatiki pri pogojih obremenitve in hitrosti, označenih med oklepajema na pnevmatiki (glej odstavek 3.1.14). Na drugi pnevmatiki iste vrste pa se mora opraviti še en preskus zmogljivosti obremenitev/hitrost pri pogojih obremenitve in hitrosti, ki jih proizvajalec določi kot največje (glej odstavek 4.1.15);

6.2.2

Šteje se, da je pnevmatika, ki po preskusu zmogljivosti obremenitev/hitrost ne kaže znakov ločevanja tekalne plasti, vložka, korda, trganja ali loma korda, uspešno prestala preskus;

6.2.3

Zunanji premer pnevmatike, izmerjen najmanj šest ur po preskusu zmogljivosti obremenitev/hitrosti, ne sme odstopati za več kot ± 3,5 odstotka od zunanjega premera, izmerjenega pred preskusom;

6.2.4

Na koncu preskusa zmogljivosti obremenitev/hitrost izmerjena celotna širina pnevmatike ne sme preseči vrednosti, ki je določena v odstavku 6.1.4.2.

7.1

Vsaka sprememba tipa pnevmatike se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip pnevmatike. Ta organ lahko:

7.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz zgornjega odstavka 5.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu obrazcu za sporočanje, ki se sestavi za takšno razširitev.

8.1

Pnevmatike, homologirane v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo tako, da izpolnjujejo zahteve iz zgornjega odstavka 6, da so skladne s homologiranim tipom.

8.2

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode za nadzor skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Za vsak proizvodni obrat se ta preverjanja običajno opravijo enkrat na dve leti.

9.1

Homologacija, podeljena za tip pnevmatike v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz zgornjega odstavka 8.1 ali če pnevmatike iz serije ne prestanejo preskusov iz navedenega odstavka.

9.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.1

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev ali zavrnitev ali preklic homologacije.

11.2

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko uporabijo laboratorije proizvajalcev pnevmatik in lahko za pooblaščene preskusne laboratorije imenujejo laboratorije, ki so na njihovem ozemlju ali ozemlju druge pogodbenice Sporazuma, če se s tem postopkom strinja pristojni upravni organ zadevne pogodbenice.

11.3

Kadar pogodbenica Sporazuma uporablja zgornji odstavek 11.2, jo lahko, če to želi, pri preskusih zastopa ena ali več oseb po njenem izboru.