30.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 322/1

(a)

V tem kodeksu je tristranska zadeva EU tista zadeva, pri kateri dva pristojna organa EU v prvi fazi postopka iz arbitražne konvencije z uporabo neodvisnega tržnega načela ne moreta v celoti rešiti problema dvojnega obdavčevanja, ki izhaja iz oblikovanja transfernih cen, ker je povezano podjetje, ki ima sedež v tretji državi članici in ki sta ga (na podlagi analize primerljivosti, vključno s funkcionalno analizo in drugimi povezanimi dejstvi) identificirala oba pristojna organa EU, bistveno vplivalo na rezultat, ki je bil v nasprotju z neodvisnim tržnim načelom, v verigi zadevnih transakcij ali poslovnih/finančnih odnosov, in jo kot tako priznava davkoplačevalec, ki je bil oškodovan zaradi dvojnega obdavčevanja in je zahteval uporabo določb arbitražne konvencije.

(b)

Področje uporabe arbitražne konvencije vključuje vse transakcije EU v tristranskih zadevah med državami članicami.

(a)

Za namene člena 7(1) konvencije se šteje, da je bil primer predložen po členu 6(1), če davkoplačevalec predloži naslednje:

(b)

Dveletno obdobje se začne s poznejšim od naslednjih datumov:

(a)

Kot se zavzema OECD, se bo uporabljalo neodvisno tržno načelo ne glede na takojšne davčne posledice za katero koli državo članico.

(b)

Primeri se bodo reševali čim hitreje ob upoštevanju zahtevnosti posamezne zadeve.

(c)

Upoštevala se bodo vsa ustrezna sredstva, vključno z osebnimi sestanki, da se kar najhitreje doseže medsebojni dogovor. Kadar je to primerno, bo podjetje povabljeno, da argumente predstavi svojemu pristojnemu organu.

(d)

V skladu z določbami tega kodeksa je treba medsebojni dogovor doseči najpozneje v dveh letih od datuma prve predložitve zadeve enemu od pristojnih organov v skladu s točko 5(ii) tega kodeksa. Vendar se priznava, da je v nekaterih primerih (npr. takojšnja rešitev zadeve, posebno zahtevnih transakcij ali tristranskih zadev) morda ustrezno uporabiti člen 7(4) arbitražne konvencije (o podaljšanju rokov) in se dogovoriti o krajšem podaljšanju rokov.

(e)

Zaradi postopka medsebojnega dogovora ne sme priti do nobenih neustreznih ali prekomernih stroškov uskladitve s tem postopkom za osebo, ki postopek zahteva, ali za katero koli drugo udeleženo osebo.

(a)

Ko se pristojni organi držav članic dogovorijo, da je treba zadevo obravnavati kot tristransko zadevo EU, morajo takoj pozvati druge pristojne organe EU, naj sodelujejo v postopkih in razpravah kot opazovalci ali aktivne zainteresirane strani ter naj se skupaj odločijo o najprimernejšem pristopu. V skladu s tem je treba vse informacije deliti z drugimi pristojnimi organi EU, na primer z izmenjavo informacij. Druge pristojne organe je treba pozvati, naj priznajo dejansko ali možno sodelovanje „svojega“ davkoplačevalca.

(b)

Pristojni organi, ki sodelujejo pri reševanju problema dvojnega obdavčevanja v okviru arbitražne konvencije, ki izhaja iz tristranskih zadev EU, lahko sprejmejo enega od naslednjih pristopov:

Državam članicam se priporoča, da uporabijo večstranski postopek za rešitev takšnih zadev v zvezi z dvojnim obdavčevanjem. Vendar se morajo s tem na podlagi posebnih dejstev in okoliščin zadeve strinjati vsi pristojni organi. Če večstranski pristop ni možen in sta sprožena dva sočasna dvostranska postopka (ali več), morajo vsi zadevni pristojni organi sodelovati v prvi fazi postopka iz arbitražne konvencije kot države pogodbenice pri prvi uporabi navedene konvencije ali kot opazovalci.

(c)

Glede na razvoj razprav in na podlagi predloženih dokazov se lahko status opazovalca spremeni v status zainteresirane strani. Če želijo drugi pristojni organi sodelovati v drugi fazi (arbitraži), morajo postati zainteresirane strani.

Če drugi pristojni organi EU ves čas razprave ostanejo samo opazovalci, to ne vpliva na uporabo določb arbitražne konvencije (npr. na časovni potek in postopek).

Sodelovanje s statusom opazovalca ne zavezuje drugih pristojnih organov h končnemu rezultatu postopka arbitražne konvencije.

V postopku je treba pri vsaki izmenjavi informacij upoštevati običajne pravne in upravne zahteve in postopke.

(d)

Davkoplačevalci morajo čim prej obvestiti zadevne davčne uprave, da so lahko v zadevo vpletene druge stranke iz tretje države članice. Po tem obvestilu morajo biti pravočasno predloženi vsa ustrezna dejstva in dokazna dokumentacija. S tovrstnim pristopom se bo pospešilo reševanje problema dvojnega obdavčevanja, poleg tega pa bo zagotovljeno, da reševanje zaradi različnih postopkovnih rokov v državah članicah ne bo neuspešno.

(a)

Da se zagotovijo čim nižji stroški in čim krajše zamude zaradi prevajanja, je treba postopek medsebojnega dogovora, zlasti pa izmenjavo stališč, izvesti v skupnem delovnem jeziku ali na način z enakim učinkom, če lahko pristojni organi o tem dosežejo dvostranski (ali večstranski) dogovor.

(b)

Pristojni organ bo podjetje, ki je zahtevalo postopek vzajemnega dogovora, med postopkom obveščal o vseh pomembnih dogodkih, ki zadevajo podjetje.

(c)

Zagotovljena bo zaupnost podatkov o vseh osebah, ki jih varuje dvostranska davčna konvencija ali zakon države članice.

(d)

Pristojni organ bo potrdil prejem zahteve davkoplačevalca za sprožitev postopka medsebojnega dogovora v mesecu dni po sprejemu zahteve, hkrati pa bo o tem obvestil pristojne organe drugih zadevnih držav članic in priložil kopijo zahteve davkoplačevalca.

(e)

Če pristojni organ meni, da podjetje ni predložilo minimalnih podatkov, potrebnih za sprožitev postopka vzajemnega dogovora, kot je navedeno v točki 5(i), bo podjetje pozval, naj najpozneje v dveh mesecih po prejetju zahteve predloži posebne dodatne podatke, ki jih potrebuje.

(f)

Države članice se obvežejo, da se bo pristojni organ podjetju, ki je zahtevo predložilo, odzval na enega od naslednjih načinov:

(g)

Če pristojni organ meni, da je zadeva utemeljena, mora sprožiti postopek vzajemnega dogovora, tako da obvesti pristojne organe drugih držav pogodbenic o svoji odločitvi in priloži kopijo podatkov, kot je določeno v točki 5(i) tega kodeksa. Hkrati bo osebo, ki se sklicuje na arbitražno konvencijo, obvestil, da je sprožil postopek vzajemnega dogovora. Pristojni organ, ki sproži postopek vzajemnega dogovora, bo na podlagi razpoložljivih informacij obvestil tudi pristojne organe drugih držav članic in osebo, ki je zahtevo predložila, ali je bila zadeva predložena v roku iz člena 6(1) arbitražne konvencije in kdaj se začne dveletno obdobje iz člena 7(1) arbitražne konvencije.

(a)

Države članice se obvežejo, da bo pristojni organ države, v kateri je bila opravljena ali se namerava izvesti davčna odmera, tj. končna odločitev davčne uprave o dohodku ali drug enakovreden ukrep o preračunu, katerega posledica ali verjetna posledica je dvojna obdavčitev v smislu člena 1 arbitražne konvencije, po sprožitvi postopka medsebojnega dogovora pristojnim organom drugih držav članic, ki sodelujejo v zadevi, sporočil stališče, v katerem so opredeljeni:

(b)

Stališče vsebuje izčrpno utemeljitev odmere ali preračuna, priloženo osnovno dokumentacijo v podporo stališču pristojnega organa in seznam vseh ostalih dokumentov, uporabljenih za preračun.

(c)

Stališče se pristojnim organom drugih zadevnih držav članic pošlje tako hitro, kot je to ob upoštevanju zahtevnosti posamezne zadeve mogoče, najpozneje pa štiri mesece po poznejšem od naslednjih datumov:

(d)

Države članice se obvežejo, da bo pristojni organ države, v kateri ni bila opravljena ali se ne namerava izvesti davčna odmera ali drug enakovreden ukrep, česar posledica ali verjetna posledica je dvojna obdavčitev v smislu člena 1 arbitražne konvencije, na primer zaradi preračuna transfernih cen, po prejetju stališča drugega pristojnega organa, na to stališče odgovoril, kakor hitro bo to ob upoštevanju zahtevnosti posamezne zadeve mogoče, najpozneje pa šest mesecev po prejetju stališča.

(e)

Odgovor mora biti v eni od naslednjih oblik:

(f)

Države članice bodo poleg tega sprejele vse ustrezne ukrepe za pospešitev vseh postopkov, kadar koli je to mogoče. V tem pogledu morajo države članice sklicevati redne osebne sestanke – vsaj enkrat na leto – svojih pristojnih organov, na katerih bodo razpravljali o nerešenih postopkih vzajemnega dogovora (če število zadev opravičuje takšne redne sestanke).

(a)

Države članice se obvežejo, da bodo generalnemu sekretarju Sveta nemudoma sporočile imena petih neodvisnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo v svetovalnem odboru v skladu s členom 7(1) arbitražne konvencije, in pod istimi pogoji vse spremembe seznama.

(b)

Države članice bodo k imenom neodvisnih oseb, ki so jih imenovale in jih pošiljajo generalnemu sekretarju Sveta, priložile življenjepise zadevnih oseb, v katerih morajo biti med drugim navedene njihove izkušnje na področju prava, davčne politike in zlasti izkušnje na področju transfernih cen.

(c)

Države članice lahko na teh seznamih označijo tudi tiste neodvisne osebe, ki izpolnjujejo pogoje za funkcijo predsednika odbora.

(d)

Generalni sekretar Sveta države članice vsako leto pozove, naj potrdijo imena neodvisnih oseb, ki so jih imenovale, in/ali predložijo imena njihovih zamenjav.

(e)

Skupni seznam vseh neodvisnih oseb bo objavljen na spletišču Sveta.

(f)

Ni nujno, da so neodvisne osebe državljani ali rezidenti države, ki jih imenuje, morajo pa biti državljani države članice in rezidenti države na ozemlju, na katerem se uporablja arbitražna konvencija.

(g)

Pristojnim organom se priporoča, da sestavijo dogovorjeno izjavo o sprejemu in izjavo o neodvisnosti za posamezno zadevo, ki ju podpiše izbrana neodvisna oseba.

(a)

Razen če ni drugače sklenjeno med zadevnimi državami članicami, država članica, ki je izdala prvo obvestilo o davčni odmeri, tj. končno odločitev davčne uprave o dodatnem dohodku ali drug enakovreden dokument, katerega posledica ali verjetna posledica je dvojna obdavčitev v smislu člena 1 arbitražne konvencije, prevzame pobudo za ustanovitev svetovalnega odbora in organizira njegove sestanke v dogovoru z drugimi državami članicami.

(b)

Pristojni organi ustanovijo svetovalni odbor najpozneje 6 mesecev po izteku roka iz člena 7 arbitražne konvencije. Kadar en pristojni organ tega ne stori, ima drugi zadevni pristojni organ pravico prevzeti pobudo.

(c)

Svetovalni odbor bo običajno sestavljen iz dveh neodvisnih oseb ter predsednika odbora in predstavnikov pristojnih organov. V primeru tristranskih zadev, ko je treba svetovalni odbor ustanoviti po večstranskem pristopu, upoštevajo države članice zahteve iz člena 11(2) arbitražne konvencije in po potrebi uvedejo dodatne poslovnike za zagotovitev, da lahko svetovalni odbor skupaj s svojim predsednikom sprejme mnenje z navadno večino.

(d)

Svetovalnemu odboru bo pomagal sekretariat, za katerega bo sredstva zagotovila država članica, ki je sprožila ustanovitev svetovalnega odbora, razen če zadevne države članice ne sklenejo drugače. Da se zagotovi neodvisnost, bo ta sekretariat deloval pod nadzorom predsednika svetovalnega odbora. Člani sekretariata so zavezani s klavzulo o varovanju tajnosti, kot je določeno v členu 9(6) arbitražne konvencije.

(e)

Pristojni organi zadevnih držav članic lahko vnaprej določijo kraj sestankov svetovalnega odbora in kraj, kjer bo dal svoje mnenje.

(f)

Države članice bodo pred prvim sestankom svetovalnemu odboru priskrbele vso ustrezno dokumentacijo in podatke ter zlasti vse dokumente, poročila, korespondenco in sklepe, ki so bili uporabljeni med postopkom medsebojnega dogovora.

(a)

Za zadevo se šteje, da je bila predložena svetovalnemu odboru na dan, ko predsednik odbora potrdi, da so njegovi člani prejeli vso ustrezno dokumentacijo in podatke, kot je določeno v točki 7.2(f).

(b)

Postopki svetovalnega odbora bodo potekali v uradnem jeziku ali jezikih zadevnih držav članic, razen če pristojni organi na željo svetovalnega odbora z medsebojnim dogovorom ne sklenejo drugače.

(c)

Svetovalni odbor lahko od stranke, ki je poslala izjavo ali dokument, zahteva, da zagotovi prevod v jezik(-e), v katerem(-ih) poteka postopek.

(d)

Ob spoštovanju določb člena 10 arbitražne konvencije lahko svetovalni odbor zaprosi države članice in zlasti državo članico, ki je izdala prvo obvestilo o davčni odmeri, tj. končno odločitev davčne uprave o dodatnem dohodku, ali drug enakovreden dokument, katerega posledica ali možna posledica je dvojna obdavčitev v smislu člena 1 arbitražne konvencije, da nastopijo pred svetovalnim odborom.

(e)

Stroški postopka svetovalnega odbora, ki se bodo enakomerno porazdelili med zadevne države članice, vključujejo upravne stroške svetovalnega odbora ter honorarje in stroške neodvisnih oseb.

(f)

Razen če se pristojni organi zadevnih držav članic ne dogovorijo drugače:

(g)

Stroške postopka svetovalnega odbora bo dejansko plačala država članica, ki je dala pobudo za ustanovitev svetovalnega odbora, razen če pristojni organi zadevnih držav članic ne odločijo drugače.

(a)

imena članov svetovalnega odbora;

(b)

zahtevo; v zahtevi so vključeni:

(c)

kratek povzetek postopka;

(d)

argumente in metode, na katerih temelji odločitev v mnenju;

(e)

mnenje;

(f)

kraj, kjer je bilo mnenje sprejeto;

(g)

datum, ko je bilo mnenje sprejeto;

(h)

podpise članov svetovalnega odbora.

(i)

ko je odločitev sprejeta, bo pristojni organ, ki mu je bila zadeva predložena, poslal kopijo odločitve pristojnih organov in mnenje svetovalnega odbora vsem zadevnim podjetjem;

(ii)

pristojni organi držav članic se lahko dogovorijo o objavi odločitve in mnenja v celoti, lahko pa se tudi dogovorijo, da bodo odločitev in mnenje objavili brez navedbe imen zadevnih podjetij in brez vseh nadaljnjih podrobnosti, ki bi lahko razkrile identiteto zadevnih podjetij. V obeh primerih je potrebna privolitev podjetij, pred objavo pa morajo zadevna podjetja pristojnemu organu, kateremu je bila zadeva predložena, pisno sporočiti, da ne ugovarjajo objavi odločitve in mnenja;

(iii)

mnenje svetovalnega odbora bo pripravljeno v treh izvirnih izvodih (ali več v primeru tristranskih zadev), od katerih se eden pošlje vsakemu pristojnemu organu zadevnih držav članic, eden pa se pošlje generalnemu sekretariatu Sveta za arhiv. Po dogovoru bo mnenje objavljeno v izvirnih jezikih na spletišču Komisije.

(a)

Državam članicam se priporoča, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da lahko podjetja, ki so vključena v postopke reševanja čezmejnih sporov v skladu z arbitražno konvencijo, v času postopkov dosežejo začasno opustitev pobiranja davkov pod istimi pogoji, kot veljajo za nacionalne pritožbene/sodne postopke, čeprav bi bilo zaradi tega morda treba v nekaterih državah članicah spremeniti zakonodajo. Primerno bi bilo, da države članice razširijo te ukrepe na postopke reševanja čezmejnih sporov na podlagi pogodb o dvojnem obdavčevanju med državami članicami.

(b)

Ker v času pogajanj v okviru postopka medsebojnega dogovora uporaba različnih pristopov pri zaračunavanju obresti in povračilih med postopkom medsebojnega dogovora ne sme negativno vplivati na davkoplačevalca, se državam članicam priporoča, da uporabijo enega od naslednjih pristopov: