8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 298/8

1.

je Svet 12. novembra 2002 odobril Resolucijo (1) o spodbujanju okrepljenega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Na podlagi tega so ministri, pristojni za poklicno izobraževanje in usposabljanje v državah članicah EU, državah EFTA/EGP in državah kandidatkah, Komisija in Evropski socialni partnerji na srečanju v Kopenhagnu 29. in 30. novembra 2002 sprejeli izjavo, ki predstavlja strategijo za izboljšanje uspešnosti, kakovosti in privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (Kopenhagenski proces);

2.

je prvi pregled procesa, ki je na podlagi Sklepov Sveta z dne 15. novembra 2004 (2) potekal v Maastrichtu 14. decembra 2004, potrdil izboljšano prepoznavnost in ugled PIU na evropski ravni ter precejšen napredek na tem področju. To vključuje številna skupna orodja in načela (3). Sporočilo iz Maastrichta je določilo prednostne naloge na nacionalni in evropski ravni ter Kopenhagenski proces tesneje povezalo z delovnim programom „Izobraževanje in usposabljanje 2010“;

3.

je bil po sprejetju Sporočila iz Maastrichta uveden enotni okvir za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti EUROPASS in sprejeti Sklepi Sveta o vlogi razvoja spretnosti in veščin (4). Uspešno so bila zaključena posvetovanja v zvezi z evropskim okvirjem kvalifikacij in nadaljujejo se dejavnosti na področju razvoja sistema prenašanja kreditnih točk za PIU (ECVET), o katerem trenutno poteka javno posvetovanje;

4.

revidirana Lizbonska strategija in v njej združene smernice za rast in delovna mesta 2005–2008 (5) odražajo osrednjo vlogo izobraževanja in usposabljanja v okviru dejavnosti Evropske unije. Države članice so pozvane, naj razširijo in izboljšajo naložbe v človeški kapital ter prilagodijo sisteme izobraževanja in usposabljanja glede na izzive globalizacije, demografskih sprememb in tehnoloških inovacij;

5.

Skupno vmesno poročilo o napredku v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ za leto 2006 (6) podaja naslednji sklep: „Izboljšanje kakovosti in privlačnosti PIU ostaja ključni izziv za prihodnost.“ Navaja tudi, da „mora biti iskanje odličnosti …podobno iskanju večjega dostopa in družbene vključenosti“;

1.

mora poklicno izobraževanje in usposabljanje zagotoviti široko osnovo znanja in spretnosti, ki bo koristila poklicnemu življenju, obenem pa se poudarja odličnost na vseh ravneh. V okviru politik in praks bi bilo treba oceniti relativne vplive naložb v različne ravni znanja in spretnosti. Treba je povečati zalogo znanj srednje stopnje in tehničnih znanj kot tudi znanj na višjih ravneh, da bi pokrili pomanjkanje ustreznih spretnosti ter pomagali ohranjati inovativnost in rast družbe znanja;

2.

PIU igra dvojno vlogo: prispeva h konkurenčnosti in spodbuja socialno kohezijo (7). Politike na področju PIU bi morale obravnavati vse sloje prebivalstva, pri čemer bi nudile privlačne možnosti, polne izzivov za tiste, ki veliko obetajo, obenem pa bi se ukvarjale tudi s tistimi, ki jim grozi prikrajšanost na področju izobraževanja in izključenost s trga delovne sile – tu gre predvsem za osebe, ki predčasno opustijo šolanje, tiste z nizko stopnjo kvalifikacij ali brez njih, osebe s posebnimi potrebami, ljudi iz priseljenskih skupnosti in starejše delavce;

3.

mora osnovno izobraževanje mladim zagotoviti znanje, spretnosti, vrednote in načine obnašanja, ki so potrebni za nadaljnje učenje, zaposlovanje in podjetništvo, ter učence pripraviti, da sledijo splošnemu izobraževanju ali PIU oziroma kombinaciji obojega;

4.

morajo mladi v okviru PIU pridobiti spretnosti in kompetence, ki ustrezajo trgu delovne sile in zahtevam vseživljenjskega učenja. Za to so potrebne politike za zmanjševanje osipa na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter lajšanje prehoda med šolanjem in zaposlitvijo, na primer s povezovanjem izobraževanja in usposabljanja z delom prek programov pripravništva in učenja na delovnem mestu;

5.

je treba spretnosti in kompetence odrasle delovne sile krepiti s spodbujanjem priznavanja predhodnega znanja, pridobljenega z usposabljanjem in delovnimi izkušnjami. Ljudem s poklicno kariero je treba ponuditi možnosti za usposabljanje, hkrati pa oceniti, če je mogoče enakovredno porazdeliti finančno breme in kakšne koristi bi imeli od tega. Obenem morajo biti učne priložnosti na voljo tudi prikrajšanim posameznikom in skupinam, zlasti tistim z nizko stopnjo izobrazbe;

6.

je raznolikost evropskih sistemov PIU prednost, ki nudi podlago za vzajemno učenje in spodbudne reforme. Istočasno pa je treba zaradi te raznolikosti izboljšati preglednost in uskladiti stališča glede kakovosti ter tako spodbuditi medsebojno zaupanje v različne sisteme in prakse na področju PIU. Cilj naj bo spodbuditi evropski prostor PIU, v katerem bodo kvalifikacije in znanja, pridobljena v eni državi, priznana po vsej Evropi, kar bo omogočilo mobilnost mladih in odraslih.

1.

je treba v prihodnje okrepiti posebne dejavnosti v zvezi s PIU. Kopenhagenski proces naj se nadaljuje v okviru programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“. Zagotoviti je treba usmerjen in celovit pristop, pri katerem so različne pobude in orodja medsebojno povezani in se vzajemno podpirajo, PIU pa se razvija na vseh ravneh kot bistven sestavni del vseživljenjskega učenja in je tesno povezano s splošnim izobraževanjem. Pozornost je treba nameniti sodelovanju socialnih partnerjev in sektorskih organizacij v vseh fazah dejavnosti ter prispevanju nacionalnih izkušenj v razvojno delo na evropski ravni;

2.

so ukrepi prostovoljni, oblikujejo pa naj se s sodelovanjem „od spodaj navzgor“.

—

izboljšati usmerjanje skozi vse življenje zaradi boljšega upoštevanja možnosti in zahtev v okviru PIU ter poklicnega življenja, vključno z intenzivnejšim poklicnim usmerjanjem, obveščanjem in svetovanjem v šolah;

—

zagotoviti odprte sisteme PIU, ki omogočajo dostop do prožnih, posamezniku prilagojenih možnosti in ustvarjajo boljše pogoje za prehod v poklicno življenje, napredovanje v smislu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, vključno z visokim izobraževanjem, ter podpirajo razvoj spretnosti pri odraslih na trgu dela;

—

delovati v tesni povezavi s poklicnim življenjem, tako v okviru začetnega kot nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ter povečati možnosti za učenje na delovnem mestu;

—

spodbujati priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja v podporo poklicnemu razvoju in vseživljenjskemu učenju;

—

oblikovati ukrepe za povečanje zanimanja in sodelovanja moških ali žensk na tistih področjih PIU, kjer so še vedno nezadostno zastopani, na primer ženske na področju tehnologije;

—

razvijati in poudarjati odličnost na področju spretnosti, na primer z uporabo mednarodnih standardov ali organizacijo tekmovanj v spretnostih (8).

—

da se je treba odzvati na potrebe posameznikov in trga dela, vključno s predvidevanem potreb glede spretnosti. Posebno pozornost je treba nameniti potrebam malih in srednje velikih podjetij;

—

da je treba zagotoviti in izboljšati kakovost na nacionalni ravni v skladu s Sklepi Sveta o zagotavljanju kakovosti na področju PIU (10);

—

da je treba povečati javne in zasebne naložbe v PIU z razvojem uravnoteženih in porazdeljenih finančnih in naložbenih mehanizmov;

—

da je potrebna večja preglednost sistemov PIU;

—

da je treba bolje voditi ustanove in/ali izvajalce usposabljanja v okviru nacionalnih strategij;

—

da je treba zagotoviti visoko usposobljene učitelje in vodje usposabljanj, ki se bodo stalno strokovno izpopolnjevali;

—

da morajo različni nosilci odločanja in zainteresirane strani aktivno sodelovati, še zlasti to velja za socialne partnerje in sektorske organizacije, tako na nacionalni, državni kot lokalni ravni.

a)

skupnih evropskih orodij, ki so posebej namenjena PIU, s:

b)

skupnih evropskih orodij, pri katerih ima PIU glavno vlogo, z:

a)

skupnih evropskih orodij, ki so posebej namenjena PIU, s:

b)

skupnih evropskih orodij, pri katerih ima PIU glavno vlogo, z:

—

skupnih konceptov in dogovorjenih opredelitev na evropski ravni – s tem bi bile nacionalne rešitve in standardi lažje razumljivi;

—

financiranja s strani Komisije za raziskave in ankete v zvezi z določenimi temami, kar bi poglobilo razumevanje evropskih sistemov in praks na področju PIU ter njihove povezave s trgom dela in drugimi sektorji izobraževanja;

—

nadzora s strani Komisije nad mrežami, izmenjavo primerov dobre prakse in razvojem mehanizmov, ki bi jih lahko uporabljali za širjenje znanja in strokovnosti;

—

sistematičnega in prožnega okvira v podporo dejavnostim vzajemnega učenja na področju PIU. Ta okvir naj bi podpiral tudi decentralizirano vzajemno učenje.

—

posvetiti posebno pozornost izboljšanju obsega, natančnosti in zanesljivosti statističnih podatkov na področju PIU, da bo mogoče oceniti napredek pri razvoju PIU;

—

pozornost nameniti razvoju PIU znotraj zaokroženega okvira kazalnikov in meril (11);

—

nameniti posebno pozornost oblikovanju statističnih informacij o naložbah v PIU in financiranju PIU.

—

jedrnate in jasne informacije o procesu, njegovem ozadju, prednostnih nalogah in dejavnostih ter učinkovit prenos rezultatov;

—

aktivno sodelovanje zainteresiranih v vseh fazah procesa na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

—

poudarek na sodelovanju ponudnikov PIU, učiteljev in vodij usposabljanj pri testiranju in uporabi rezultatov procesa;

—

sodelovanje, kjer je to primerno, udeležencev izobraževanj in njihovih organizacij na nacionalni in evropski ravni.

—

učinkovito uporabo strukturnih skladov v podporo reformam PIU na nacionalni ravni;

—

ciljno usmerjeno uporabo novega programa za vseživljenjsko učenje v podporo procesu, zlasti za inovacije, testiranje, preskušanje in izvajanje;

—

dejavnim sodelovanjem ustreznih agencij, organov in odborov Skupnosti;

—

tesnim sodelovanjem na področju statističnih podatkov, kazalnikov in meril z Eurostatom, OECD, CEDEFOP in ETF;

—

izmenjavo informacij, izkušenj in rezultatov s tretjimi državami, zlasti tistimi, ki so vključene v politiko „razširjene Evrope“. Treba je okrepiti sodelovanje z zelo uspešnimi državami in mednarodnimi organizacijami, kakršna je OECD.