(1)

Posli v zvezi s kriptosredstvi, vključno z njihovo izdajo, se potrdijo in zabeležijo na podlagi mehanizmov soglasja, tj. pravil in postopkov za dosego dogovora o potrditvi posla med omrežnimi vozlišči tehnologije razpršene evidence (DLT), ki so odgovorna tudi za vodenje evidenc o vseh poslih v razpršeni evidenci. Doseganje soglasja, ki zahteva uporabo materialov in računalniške zmogljivosti, vpliva na podnebje in okolje, ti vplivi pa se med tehnologijami razpršene evidence razlikujejo glede na njihove posebne značilnosti.

(2)

Ustrezna opredelitev in razkritje škodljivih podnebnih vplivov in drugih z okoljem povezanih škodljivih vplivov, ki so posledica uporabe mehanizmov soglasja za izdajo kriptosredstev, sta zato ključna pri odločanju vlagateljev v kriptosredstva.

(3)

Pomembno je, da vlagatelji prejmejo točne, poštene, jasne, nezavajajoče, preproste, jedrnate in primerljive informacije o vplivih tehnologij, na katerih temelji izdajanje kriptosredstev, na podnebje in okolje. Hkrati je glede na razpršeno naravo zadevne tehnologije morda težko pridobiti in razkriti točne in zanesljive informacije v zvezi s tem. Zato je treba pripraviti seznam kazalnikov, ki upoštevajo navedene omejitve, da se vlagateljem na podlagi dostopnih in zanesljivih podatkov, vključno z ocenami, kadar je to potrebno in ustrezno utemeljeno, zagotovijo razumljive in primerljive informacije o škodljivih vplivih mehanizmov soglasja.

(4)

Informacije iz člena 6(1), prvi pododstavek, točka (j), člena 19(1), prvi pododstavek, točka (h), člena 51(1), točka (g), in člena 66(5) Uredbe (EU) 2023/1114, ki jih je treba vključiti v bele knjige o kriptosredstvih in na spletišča ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, se nanašajo na podnebne vplive in druge z okoljem povezane vplive mehanizmov soglasja ter so zato tesno povezane. Za zagotovitev doslednosti, skladnosti in primerljivosti navedenih informacij je primerno, da se uredijo z eno samo uredbo.

(5)

Za zagotovitev doslednosti med informacijami v belih knjigah o kriptosredstvih, izdanih na podlagi istega mehanizma soglasja, in sorazmernosti pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe, bi morala biti brez poseganja v pravne obveznosti subjektov mogoča ponovna uporaba informacij o mehanizmu soglasja, ki so pomembne za kriptosredstvo, za katero se pripravi bela knjiga o kriptosredstvu, če so bile take informacije že objavljene v drugi beli knjigi o kriptosredstvu.

(6)

Glede na to, da so vsi subjekti, ki razkrivajo informacije, še naprej odgovorni za svoja razkritja, tudi kadar informacije pridobijo iz obstoječih belih knjig o kriptosredstvih, bi bilo treba informacije, vključene v bele knjige, in informacije, ki so na voljo na spletiščih ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, redno pregledovati in ustrezno posodabljati. Ker lahko subjekti, ki razkrivajo informacije, informacije, ki jih morajo razkriti, pridobijo od neodvisnih tretjih oseb ali jih pri njih preverijo, bi bilo treba razkriti, da so se v te namene obrnili na take neodvisne tretje osebe, in zadevno neodvisno tretjo osebo opredeliti.

(7)

Da bi se vlagateljem olajšala primerjava med škodljivimi vplivi mehanizmov soglasja, na podlagi katerih se izdajo različna kriptosredstva, bi bilo treba javnosti z informacijami na spletiščih ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi omogočiti primerjavo škodljivih podnebnih vplivov in drugih z okoljem povezanih škodljivih vplivov mehanizmov soglasja in njihovih struktur spodbud za vsa kriptosredstva, v zvezi s katerimi ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi opravlja storitve v zvezi s kriptosredstvi.

(8)

Za oceno podnebnih vplivov in drugih z okoljem povezanih vplivov mehanizma soglasja, ki se uporablja za izdajo posameznega kriptosredstva, je primerno upoštevati tako potrjevanje vsakega posla v zvezi z zadevnim kriptosredstvom, pri čemer se upoštevajo omrežna vozlišča DLT, ki dejavno sodelujejo pri potrjevanju, kot tudi ohranjanje celovitosti tehnologije razpršene evidence s strani vseh omrežnih vozlišč DLT.

(9)

Za lažje razumevanje podnebnih vplivov in drugih z okoljem povezanih vplivov mehanizma soglasja bi bilo treba uporabiti ključne kazalnike. Da bi se spodbudila uporaba podnebju in okolju prijaznejših mehanizmov soglasja ter preprečile prakse zelenega zavajanja, se je treba v največji možni meri zanašati na kvantitativne metrike. Te bi morale prikazovati bruto porabo energije in emisije, ne da bi odražale morebitne izravnalne mehanizme.

(10)

Letno porabo energije bi bilo treba uporabiti kot ključni obvezni kazalnik, saj se šteje, da najbolj prispeva k ozaveščenosti vlagateljev o vplivu mehanizmov soglasja. Ker ima električna energija ključno vlogo pri delovanju omrežij DLT, bi bilo treba porabo električne energije šteti za ustrezen približek porabe energije.

(11)

Za zagotovitev sorazmernega pristopa k informacijam o trajnostnosti je primerno zahtevati dodatne informacije v zvezi z mehanizmi soglasja, ki imajo pomembnejše škodljive podnebne vplive in druge z okoljem povezane škodljive vplive, zlasti kadar se z njimi presega določena raven porabe energije. Zato bi bilo treba za kriptosredstva, izdana na podlagi mehanizmov soglasja z višjimi ravnmi letne porabe energije, uporabljati dodatne ključne kazalnike o energiji in emisijah toplogrednih plinov (TGP), da bi se poglobilo razumevanje vlagateljev o škodljivih vplivih takih mehanizmov soglasja.

(12)

Poleg obveznih in dodatnih ključnih kazalnikov bi moralo biti mogoče v določen del belih knjig ali spletišč ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi prostovoljno vključiti informacije o podnebnih in drugih z okoljem povezanih kazalnikih, ki jih je morda bolj zapleteno oceniti ali za katere je morda težje najti ustrezne podatke, na primer v zvezi z nastajanjem odpadkov in uporabo naravnih virov, kot je voda.

(13)

Da bi se preprečilo zeleno zavajanje in zagotovila primerljivost informacij, ki jih je treba vključiti v bele knjige o kriptosredstvih in na spletišča ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, bi morala za informacije o neobveznih kazalnikih veljati enaka harmonizirana pravila o predstavitvi informacij in metodologijah, kot veljajo za informacije o obveznih in dodatnih kazalnikih. To na primer velja za posredne emisije TGP, kot so emisije višje v verigi, povezane z opremo, ki jo kupijo omrežna vozlišča DLT, ali emisije nižje v verigi, povezane z ravnanjem z odpadki.

(14)

Da bi se spodbudila doslednost razkritih informacij, ker v tej fazi ni soglasja o posebnem sklopu zanesljivih metodologij za izračun opredeljenih kazalnikov, bi bilo treba kljub temu uporabljati harmonizirana načela, da se zagotovi primerljivost razkritih informacij, prepreči metodološka pristranskost in zagotovi doslednost uporabljenih metodologij z metodologijami, navedenimi v okviru uporabe Direktive (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Zato bi bilo treba informacije o porabi energije in emisijah TGP uskladiti s smernicami za izračun iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2023/2772 (3) ter razkriti metodologijo, uporabljeno za izračun vsake kvantitativne metrike, in morebitna odstopanja od teh smernic za izračun.

(15)

Kadar informacije v zvezi s kazalniki niso na voljo v razumnem časovnem okviru, bi bilo treba ocene razkriti skupaj z razumnimi predpostavkami, uporabljenimi za izračun takih ocen, in podrobnostmi o najboljših prizadevanjih za pridobitev informacij. Zato bi bilo treba, kadar lokacije vozlišč ni mogoče opredeliti za potrebe nekaterih razkritij, uporabiti lokalne, regionalne ali globalne podatke, kot je potrebno in ustrezno. Te podatke bi bilo treba razkriti skupaj s podrobnostmi o najboljših prizadevanjih za pridobitev informacij.

(16)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v sodelovanju z Evropskim bančnim organom.

(17)

ESMA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

(a)

„struktura spodbud“ pomeni sklop spodbud in kazni, vzpostavljenih v okviru mehanizma soglasja, za ekonomsko spodbujanje omrežnih vozlišč tehnologije razpršene evidence (DLT) k sodelovanju pri uporabi pravil in postopkov mehanizma soglasja za potrjevanje poslov s kriptosredstvi;

(b)

„emisije toplogrednih plinov (TGP)“ pomenijo emisije plinov iz dela 2 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (5), izražene v tonah ekvivalenta CO2;

(c)

„podnebni in drugi z okoljem povezani kazalniki“ pomenijo kazalnike, navedene v oddelku „Obvezni ključni kazalniki porabe energije“ preglednice 2 Priloge, oddelku „Dodatni ključni kazalniki o energiji in emisijah toplogrednih plinov“ preglednice 3 Priloge ter oddelku „Neobvezni kazalniki“ preglednice 4 Priloge;

(d)

„emisije TGP obsega 1 v zvezi z DLT“ pomenijo emisije toplogrednih plinov (TPG), ki nastanejo iz virov, ki jih nadzorujejo omrežna vozlišča tehnologije razpršene evidence (DLT), ki uporabljajo mehanizem soglasja;

(e)

„emisije TGP obsega 2 v zvezi z DLT“ pomenijo emisije TGP, ki izhajajo iz porabe kupljene električne energije, pare ali drugih virov energije, ki je proizvedena višje v verigi, s strani omrežnih vozlišč DLT, ki uporabljajo mehanizem soglasja;

(f)

„emisije TGP obsega 3 v zvezi z DLT“ pomenijo vse posredne emisije TGP, emisije TGP višje v verigi in emisije TGP nižje v verigi, ki niso zajete v točkah (d) in (e) ter ki nastanejo v vrednostni verigi omrežnih vozlišč DLT, ki uporabljajo mehanizem soglasja;

(g)

„energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(h)

„odpadek“ pomeni odpadek, kot je opredeljen v členu 2, točka 23, Direktive (EU) 2018/2001;

(i)

„odpadna električna in elektronska oprema“ („OEEO“) pomeni odpadno električno ali elektronsko opremo, kot je opredeljena v členu 3(1), točka (e), Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(j)

„nerecikliran odpadek“ pomeni vsak odpadek, ki ni recikliran v smislu „recikliranja“ iz člena 3, točka 17, Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8);

(k)

„nevaren odpadek“ pomeni nevaren odpadek, kot je opredeljen v členu 3, točka 2, Direktive 2008/98/ES;

(l)

„naravni viri“ pomeni naravne vire, kot so opredeljeni v preglednici 2 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2023/2772.