This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32025R0258
Commission Regulation (EU) 2025/258 of 7 February 2025 amending Regulation (EU) 2017/2400 as regards the determination of the CO2 emissions and fuel consumption of medium and heavy lorries and heavy buses and the inclusion of vehicles running on hydrogen and other new technologies and amending Regulation (EU) No 582/2011 as regards the applicable rules on the determination of CO2 emissions and fuel consumption in order to obtain an extension to an EU type-approval
Uredba Komisije (EU) 2025/258 z dne 7. februarja 2025 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 glede določitve emisij CO2 in porabe goriva pri srednjih in težkih tovornih vozilih in težkih avtobusih, o vključitvi vozil na vodik in na druge nove tehnologije ter o spremembi Uredbe (EU) št. 582/2011 glede pravil, ki se uporabljajo za določanje emisij CO2 in porabe goriva, za pridobitev razširitve EU-homologacije
Uredba Komisije (EU) 2025/258 z dne 7. februarja 2025 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 glede določitve emisij CO2 in porabe goriva pri srednjih in težkih tovornih vozilih in težkih avtobusih, o vključitvi vozil na vodik in na druge nove tehnologije ter o spremembi Uredbe (EU) št. 582/2011 glede pravil, ki se uporabljajo za določanje emisij CO2 in porabe goriva, za pridobitev razširitve EU-homologacije
C/2025/746
UL L, 2025/258, 20.2.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/258/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
![]() |
Uradni list |
SL Serija L |
2025/258 |
20.2.2025 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/258
z dne 7. februarja 2025
o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 glede določitve emisij CO2 in porabe goriva pri srednjih in težkih tovornih vozilih in težkih avtobusih, o vključitvi vozil na vodik in na druge nove tehnologije ter o spremembi Uredbe (EU) št. 582/2011 glede pravil, ki se uporabljajo za določanje emisij CO2 in porabe goriva, za pridobitev razširitve EU-homologacije
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (1), zlasti člena 4(3) in člena 5(4), točka (e), Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z Uredbo Komisije (EU) 2017/2400 (2) je bila uvedena skupna metoda za primerjavo učinkovitosti težkih vozil, danih na trg Unije, kar zadeva njihove emisije CO2 in porabo goriva. Zadevna uredba vsebuje določbe za potrjevanje sestavnih delov, ki vplivajo na emisije CO2 in porabo goriva pri težkih vozilih, uvaja simulacijsko orodje za določanje in navedbo emisij CO2 in porabe goriva pri takih vozilih ter med drugim določa zahteve za organe držav članic in proizvajalce z zvezi s preverjanjem skladnosti potrjevanja sestavnih delov in skladnosti delovanja simulacijskega orodja. |
(2) |
Z Uredbo Komisije (EU) 2022/1379 (3) je bilo področje uporabe Uredbe (EU) 2017/2400 razširjeno na srednja tovorna vozila in težke avtobuse, dodane pa so bile tudi nove tehnologije, kot so hibridna in povsem električna vozila, vozila na kombinirano gorivo in sistemi za izrabo odpadne toplote. |
(3) |
Ker se razvijajo druge nove tehnologije, ki bi lahko v prihodnosti vstopile na trg, je treba določiti zahteve za take nove tehnologije. Take nove tehnologije bi morale vključevati vozila na vodik, učinkovite sklope kolesnega ležaja, vozila, ki jih poganja več sistemov za prenos moči, ki delujejo neodvisno, ali vozila, ki se lahko med vožnjo polnijo. |
(4) |
Ker je lahko v času potrjevanja vrednosti emisij CO2 in porabe goriva nejasno, ali bo vozilo delovno vozilo ali ne, je treba vse simulacije za vozila v zadevnih skupinah izvesti na vseh profilih namembnosti. Pravilna dodelitev potrjenih vrednosti emisij CO2 in porabe goriva bi bilo zato treba določiti glede na status registracije vozila. |
(5) |
Ker opremljanje vozil z učinkovitimi sklopi kolesnega ležaja pozitivno vpliva na emisije CO2, se uvede nov postopek, ki omogoča potrjevanje učinkovitih sklopov kolesnega ležaja za zagotovitev, da se njihova visoka učinkovitost odraža v določanju vrednosti emisij CO2 in porabe goriva. |
(6) |
Postopek za določanje zmogljivosti vozil glede zračnega upora bi bilo treba okrepiti, da bi izboljšali njegovo ponovljivost in obnovljivost, ter ga dopolniti z novim postopkom, ki temelji na simulaciji računalniške dinamike tekočin, da bi zmanjšali breme preizkušanja in zagotovili učinkovito potrjevanje funkcij, ki izboljšujejo aerodinamičnost. |
(7) |
Ker se je postopek preizkušanja za preverjanje skladnosti na cesti izkazal za pomembno orodje za preverjanje izračunov emisij CO2 in porabe goriva pri srednjih in težkih tovornih vozilih, bi se moral uporabljati tudi za težke avtobuse, z nekaterimi prilagoditvami, ki bi odražale zapletenost pogoste večstopenjske proizvodnje takih vozil. |
(8) |
Ker bo ta uredba zajemala nove tehnologije, zlasti za srednja tovorna vozila, bi se bilo treba izogniti nasprotujočim si obveznostim iz Uredbe (EU) 2017/2400 in globalno usklajenih preizkusnih postopkov za lahka vozila za določitev vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, kot so predpisane v Uredbi Komisije (EU) št. 582/2011 (4). Uredbo (EU) št. 582/2011 bi bilo treba ustrezno spremeniti za zagotovitev, da se srednja tovorna vozila ne preizkušajo v okviru dveh različnih ureditev za določitev vrednosti emisij CO2 in porabe goriva. |
(9) |
Da bi se državam članicam, nacionalnim organom in gospodarskim subjektom zagotovilo dovolj časa za pripravo na uporabo pravil, uvedenih s to uredbo, bi bilo treba datum začetka njene uporabe odložiti. |
(10) |
Da bi se omogočila zgodnja uporaba Uredbe, zlasti za tehnologije, ki so na novo zajete v tej spremembi, bi moralo biti mogoče od začetka veljavnosti pridobiti licenco za uporabo simulacijskega orodja in pridobiti potrditev za sestavne dele v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400, kakor je spremenjena s to uredbo. |
(11) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) 2017/2400 se spremeni:
(1) |
člen 12 se spremeni:
|
(2) |
člen 13 se spremeni:
|
(3) |
člen 14 se spremeni:
|
(4) |
v členu 15 se v odstavku 1 doda naslednja alinea:
|
(5) |
v členu 16 se v odstavku 2 doda naslednja alinea:
|
(6) |
v členu 17 se v odstavku 2 doda naslednja alinea:
|
(7) |
V členu 18 se v odstavku 1 prvemu pododstavku doda naslednja alinea:
|
(8) |
v členu 22, točka 1, se drugi odstavek spremeni:
|
(9) |
člen 24 se nadomesti z naslednjim: „ Člen 24 Uporaba zahtev Kadar obveznosti iz člena 9 te uredbe niso izpolnjene, države članice brez poseganja v člen 10(3) te uredbe štejejo, da certifikati o skladnosti za homologirana vozila niso več veljavni za namene člena 48 Uredbe (EU) 2018/858 ter za homologirana vozila in posamično odobrena vozila prepovejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe vozil iz skupin 1s, 1, 2, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12, 16, 31 do 40, 53 in 54.“ |
(10) |
Priloga I se spremeni, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi; |
(11) |
Priloga III se spremeni, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi; |
(12) |
Priloga IV se spremeni, kot je določeno v Prilogi III k tej uredbi; |
(13) |
Priloga V se spremeni, kot je določeno v Prilogi IV k tej uredbi; |
(14) |
Priloga VI se spremeni, kot je določeno v Prilogi V k tej uredbi; |
(15) |
besedilo Priloge VI k tej uredbi se vstavi kot Priloga VIIa; |
(16) |
Priloga VIII se spremeni, kot je določeno v Prilogi VII k tej uredbi; |
(17) |
Priloga IX se spremeni, kot je določeno v Prilogi VIII k tej uredbi; |
(18) |
Priloga Xa se spremeni, kot je določeno v Prilogi IX k tej uredbi; |
(19) |
Priloga Xb se spremeni, kot je določeno v Prilogi X k tej uredbi. |
Člen 2
Člen 3 Uredbe (EU) št. 582/2011 se spremeni:
(1) |
v odstavku 1, drugi pododstavek, se črta drugi stavek; |
(2) |
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Za pridobitev razširitve EU-homologacije glede na emisije za vozilo, homologirano v skladu s to uredbo, katerega referenčna masa je nad 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg, proizvajalec izpolni zahteve iz oddelka 5 Priloge VIII, razen če so vrednosti emisij CO2 in porabe goriva za taka vozila določene v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400.“ |
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2026.
Točka 21 Priloge X se uporablja od 1. marca 2025.
Ne glede na drugi in tretji odstavek homologacijski organi od 12. marca 2025 ne zavrnejo potrditve lastnosti sestavnih delov, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400, kakor je spremenjena s to uredbo. Od 12. marca 2025 države članice ne prepovejo registracije, dajanja na trg in začetka uporabe novega vozila, kadar je zadevno vozilo skladno z Uredbo (EU) 2017/2400 in Uredbo (EU) št. 582/2011, kakor je spremenjena s to uredbo, če tako zahteva proizvajalec.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. februarja 2025
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 188, 18.7.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/595/oj.
(2) Uredba Komisije (EU) 2017/2400 z dne 12. decembra 2017 o izvajanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve emisij CO2 in porabe goriva pri težkih vozilih ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Komisije (EU) št. 582/2011 (UL L 349, 29.12.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/2400/oj).
(3) Uredba Komisije (EU) 2022/1379 z dne 5. julija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 glede določitve emisij CO2 in porabe goriva pri srednjih in težkih tovornih vozilih ter težkih avtobusih in uvedbi električnih vozil ter drugih novih tehnologij (UL L 212, 12.8.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/1379/oj).
(4) Uredba Komisije (EU) št. 582/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede emisij iz težkih vozil (Euro VI) in o spremembi prilog I in III k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 167, 25.6.2011, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/582/oj).
PRILOGA I
Priloga I k Uredbi (EU) 2017/2400 se spremeni:
(1) |
V točki 1.1 se preglednica 1 nadomesti z naslednjim: „Preglednica 1 Skupine vozil za težka tovorna vozila
|
(2) |
točka 2.3 se spremeni:
|
(*1) EMS – evropski modularni sistem.
(*2) Pri teh razredih vozil se sedlasti vlačilci obravnavajo kot tovorna vozila s togo konstrukcijo, vendar s konkretno maso neobremenjenega sedlastega vlačilca.
PRILOGA II
Priloga III k Uredbi (EU) 2017/2400 se spremeni:
(1) |
v točki 2 se dodajo naslednje točke:
|
(2) |
v točki 3 se v prvem odstavku prvi stavek nadomesti z naslednjim: „V preglednicah 1 do 17 so določeni sklopi vhodnih parametrov, ki jih je treba navesti glede značilnosti vozila.“; |
(3) |
preglednica 1 se spremeni:
|
(4) |
preglednica 2 se spremeni:
|
(5) |
preglednica 3 se spremeni:
|
(6) |
preglednica 3a se spremeni:
|
(7) |
preglednica 4 se spremeni:
|
(8) |
preglednica 5 se spremeni:
|
(9) |
preglednica 6 se spremeni:
|
(10) |
preglednica 7 se nadomesti z naslednjim: „Preglednica 7 Splošni vhodni parametri za hibridna električna vozila, povsem električna vozila in hibridna vozila s pogonom na gorivne celice
|
(11) |
preglednica 8 se spremeni:
|
(12) |
v preglednici 9 se za uvodnim odstavkom doda naslednji odstavek: „Ločen vnos za vsak posamezni pogonski sistem v primeru več mehansko neodvisnih pogonskih sistemov v skladu s točko 10.1.4.“; |
(13) |
preglednica 10 se nadomesti z naslednjim: „Preglednica 10 Vhodni parametri za posamezni sistem REESS (Velja samo v primeru, če je sestavni del v vozilu)
|
(14) |
za preglednico 11 se vstavi naslednja preglednica: „Preglednica 11a Vhodni parametri za posamezni sistem gorivnih celic (Velja samo v primeru, če je sestavni del v vozilu) En ali dva različna sistema gorivnih celic, vsak ima lahko nameščene do tri enake enote.
|
(15) |
točka 6 se nadomesti z naslednjim:
|
(16) |
točka 6.2 se nadomesti z naslednjim:
|
(17) |
točka 10 se nadomesti z naslednjim:
|
(18) |
v točki 10.1.1 se doda naslednji odstavek: „v primeru hibridnih vozil s pogonom na gorivne celice:
|
(19) |
v točki 10.1.2 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Če je konfiguracija pogonskega sistema vozila v skladu s točko 10.1.1 ‚P‘, ‚S‘ ‚F‘ ali ‚E‘, se položaj električnega stroja, vgrajenega v pogonski sistem vozila, določi v skladu z opredelitvami pojmov iz preglednice 14.“; |
(20) |
preglednica 14 se spremeni:
|
(21) |
v Preglednici 15 se doda naslednji vnos:
|
(22) |
za Preglednico 15 se vstavi naslednja točka:
|
(23) |
za točko 10.1.4 se vstavi naslednja preglednica: „Preglednica 15a Veljavne vhodne vrednosti za zgradbo pogonskega sistema za simulacijsko orodje
|
(24) |
za točko 11.5 se vstavita naslednji točki:
|
(25) |
v Dodatku 1 se preglednica 1 spremeni:
|
(1) Uredba (EU) 2024/1257 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o homologaciji motornih vozil, in motorjev ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, glede na njihove emisije in trajnost baterije (Euro 7), spremembi Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (EU) št. 582/2011, Uredbe Komisije (EU) 2017/1151, Uredbe Komisije (EU) 2017/2400 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1362 (UL L, 2024/1257, 8.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1257/oj).
(2) ‚Običajno delovanje vozila‘ izključuje vse pomembne omejitve delovanja (npr. ‚zasilni način delovanja‘ se ne šteje za običajno delovanje vozila).“;
(3) ‚Da‘ (tj. v vozilu je os kot sestavni del) samo, če sta parametra ‚DifferentialIncluded‘ in ‚DesignTypeWheelMotor‘ nastavljena na ‚false‘.“;
(*1) Navedene vrednosti za fusable predpostavljajo, da ima rezervoar notranji ogrevalni sistem, ki se aktivira, ko je dosežen najnižji tlak. Če takega ogrevalnega sistema v rezervoarju ni, proizvajalec na podlagi odobritve homologacijskega organa uporabi nižjo vrednost za fusable.“
PRILOGA III
Priloga IV k Uredbi (EU) 2017/2400 se spremeni:
(1) |
v točki 2 se doda naslednja podtočka:
|
(2) |
točka 3 se spremeni:
|
PRILOGA IV
Priloga V k Uredbi (EU) 2017/2400 se spremeni:
(1) |
v točki 3.1.2 se doda naslednji odstavek: „Če je motor iz družine motorjev glede na CO2, opredeljene v skladu z Dodatkom 3, nameščen v vozilu, opremljenem z napravo na vozilu za spremljanje in beleženje porabe goriva in/ali električne energije ter kilometrine motornih vozil, mora biti v skladu z zahtevami iz točke (b) člena 5c Uredbe (ES) št. 595/2009 preizkusni motor opremljen s tako napravo.“; |
(2) |
v točki 3.1.6.2 se naslov preglednice „Preglednica 1“ nadomesti s „Preglednica 1a“; |
(3) |
točka 3.2 se spremeni:
|
(4) |
v točki 3.2.1 se v prvem odstavku drugi stavek nadomesti z naslednjim: „Eno od dveh referenčnih goriv je vedno B7 ali B100, drugo referenčno gorivo pa je G25, GR, gorivo UNP B ali vodik.“; |
(5) |
v točki 3.5 se v preglednici 2 vrstica „Masni pretok pri plinastih gorivih“ nadomesti z naslednjim:
|
(6) |
v točki 4.3.3.1 se odstavek nadomesti z naslednjim: „Poleg določb iz Priloge 4 k Pravilniku ZN št. 49 se zabeležijo dejanski masni pretok goriva, ki ga porabi motor, v skladu z odstavkom 3.4, in podatki iz točke 4.3.5.3(5)(a) pri uporabi preizkusa WHTC.“; |
(7) |
v točki 4.3.4.1 se odstavek nadomesti z naslednjim: „Poleg določb iz Priloge 4 k Pravilniku ZN št. 49 se zabeležijo dejanski masni pretok goriva, ki ga porabi motor, v skladu z odstavkom 3.4, in podatki iz točke 4.3.5.3(5)(a) pri uporabi preizkusa WHSC.“; |
(8) |
v točki 4.3.5.3 se v prvem odstavku za podtočko 4 doda naslednja podtočka:
|
(9) |
v točki 5.3.3.1 se v preglednici 4 dodajo naslednji vnosi:
|
(10) |
v točki 6.1.9 se doda naslednje besedilo: „Pri dizelskih motorjih, preizkušenih z referenčno vrsto goriva B100 v skladu s točko 3.2, je ‚dizel B100 motor s kompresijskim vžigom‘ vnos v orodje za predobdelavo motorja.“; |
(11) |
v Dodatku 2 se del 1 spremeni:
|
(12) |
v Dodatku 3 se za točko 1.10.1 vstavijo naslednje točke:
|
(13) |
Dodatek 4 se spremeni:
|
(14) |
v Dodatku 7 se v preglednici 1a vrstica „FuelType“ nadomesti z naslednjim:
|
PRILOGA V
Priloga VI k Uredbi (EU) 2017/2400 se spremeni:
(1) |
točka 4.1.7.2 za točko 4.2.7.1 se nadomesti z naslednjim:
|
(2) |
za točko 6.1.2.1 se vstavi naslednja točka:
|
(3) |
v točki 7.6 se drugi stavek nadomesti z naslednjim: „Preizkusi se samo en menjalnik iz posamezne družine.“; |
(4) |
v točki 7.10 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Ne glede na določbe iz točke 7.6, če je rezultat preizkusa, opravljenega v skladu s točko 8, višji od rezultata iz točke 8.1.3, se preizkusijo trije dodatni menjalniki iz iste družine.“; |
(5) |
v Dodatku 9 se drugi oddelek „Točka zaustavitve“ nadomesti z naslednjim: „Točka zaustavitve:
μ(v0) = 1,8/vs “; |
(6) |
v Dodatku 12 se v preglednici 1 v vrstici „DifferentialIncluded“ v stolpcu „Opis/referenca“ doda naslednje besedilo: „Ta vhodni parameter se zahteva samo za vozila z gnano sprednjo osjo.“. |
PRILOGA VI
„PRILOGA VIIA
Postopek izdaje potrdila za preizkušanje sklopov kolesnega ležaja
1. Uvod in opredelitev pojmov
1.1 Uvod
V tej prilogi je opisan postopek izdaje potrdila zvezi z izgubami zaradi trenja pri sklopih kolesnega ležaja pri negnanih oseh. Potrjevanje sklopov kolesnega ležaja na gnanih oseh je vključeno v postopek iz Priloge VII.
Namesto potrjevanja sklopov kolesnega ležaja se lahko za določitev specifičnih emisij CO2 vozila uporabijo standardne izgube zaradi trenja pri sklopih kolesnega ležaja, kot so določene v točki 6.
1.2 Opredelitev pojmov
V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
‚kolesni ležaj‘ pomeni ležaje, ki se uporabljajo za podporo enega sklopa kolesnega ležaja v vozilu; |
(2) |
‚sklop kolesnega ležaja‘ pomeni sklop sestavnih delov, ki vzpostavljajo povezavo med kolesom in osjo, kar vključuje kolesne ležaje, tesnila in maziva ter pesto kolesa, če je na voljo, in vse druge sestavne dele, pomembne za rotacijsko trenje, lahko pa izključuje zavorni kolut in prirobnico kolesa; |
(3) |
‚radialna obremenitev‘ pomeni obremenitev, ki deluje na sklop kolesnega ležaja pravokotno in navpično na os gredi; |
(4) |
‚aksialna obremenitev‘ pomeni obremenitev, ki deluje na sklop kolesnega ležaja v smeri osi gredi ob upoštevanju dinamičnega polmera kolesa; |
(5) |
‚položaj obremenitvene črte‘ pomeni položaj na sklopu kolesnega ležaja, skozi katerega se prenaša radialna obremenitev; |
(6) |
‚proizvajalec sklopa kolesnega ležaja‘ pomeni pravni subjekt, ki izdela sklop kolesnega ležaja; |
(7) |
‚družina sklopov kolesnega ležaja‘ pomeni proizvajalčevo razvrstitev sklopov kolesnega ležaja, ki imajo po svoji zasnovi, kot je določena v točki 2.3, podobne konstrukcijske značilnosti ter lastnosti, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva; |
(8) |
‚stranka‘ pomeni pravno osebo, ki prodaja vozilo ali os, v katero je vgrajen sklop kolesnega ležaja; |
(9) |
‚subjekt, ki izvaja preizkuse‘ pomeni pravni subjekt, ki je odgovoren za preizkušanje sklopa kolesnega ležaja, bodisi proizvajalec sklopa ali tretja oseba; |
(10) |
‚tesnilo‘ pomeni del kolesnega ležaja, namenjen preprečevanju vdora delcev ali tekočin v kolesni ležaj ali preprečevanju uhajanja maziva; |
(11) |
‚zračnost‘ pomeni skupno razdaljo, skozi katero se lahko en ležajni obroč premika glede na drugega v smeri osi; |
(12) |
‚prednapetost‘ pomeni negativno delovno zračnost v kolesnem ležaju; |
(13) |
‚notranji obroč‘ pomeni obroč ali obroče kolesnih ležajev s premerom, manjšim od zunanjega obroča; |
(14) |
‚zunanji obroč‘ pomeni obroč ali obroče kolesnih ležajev s premerom, večjim od notranjega obroča; |
(15) |
‚meritev‘ pomeni meritev izgub zaradi trenja v sklopu kolesnega ležaja, izražena kot torni navor v Nm; |
(16) |
‚nazivna obremenitev ležaja‘ pomeni največjo konstrukcijsko določeno obremenitev, kot je opredeljena v specifikacijah za kolesne ležaje; |
(17) |
‚delilni premer‘ pomeni razdaljo v kolesnem ležaju med geometrijskim središčem dveh vrtljivih elementov, kadar sta si oba vrtljiva elementa diametralno nasprotna; |
(18) |
‚postopek utekanja‘ pomeni postopek kondicioniranja neuporabljenega sklopa kolesnega ležaja pod obremenitvijo, da se doseže stanje reprezentativnih pogojev uporabe. |
2. Splošne zahteve
2.1 Izbira sklopa kolesnega ležaja
Sklopi kolesnega ležaja, ki se uporabljajo za preverjanje meritev izgub zaradi trenja, so novi.
To so isti sklopi kolesnega ležaja, kot so opredeljeni v specifikacijah, kot so namenjeni za serijsko proizvodnjo in kot bodo vgrajeni v aplikacije stranke.
Te specifikacije med drugim vključujejo dimenzije, materiale, kakovost in obdelavo površin, število valjev, tesnilo, vrsto, kakovost in količino maziva ter vse druge značilnosti, pomembne za trenje sklopa kolesnega ležaja.
2.2 Število sklopov kolesnega ležaja, ki jih je treba preizkusiti
Za namene izdaje potrditve za CO2 za družino sklopov kolesnega ležaja se preizkusijo vsaj štirje različni osnovni sklopi iz družine v skladu s postopki, opisanimi v točkah 3 in 4, pri čemer se za vsakega uporabijo enake ciljne stopnje hitrosti in obremenitve.
2.3 Parametri, ki opredeljujejo družino sklopov kolesnega ležaja
Naslednja merila so enaka za vse člane družine sklopov kolesnega ležaja:
— |
količina vrtljivih elementov, |
— |
premer vrtljivih elementov v območju ± 0,5 mm (merjeno pravokotno in na sredini dolge osi), |
— |
dolžina vrtljivih elementov v območju ± 1 mm (merjeno vzdolž dolge osi), |
— |
delilni premer v območju ± 1 mm, |
— |
število vrstic, |
— |
kot stika zunanjega obroča z vrtljivimi elementi s± 1°stopinjo, |
— |
vrsta maziva: olje ali mast, |
— |
položaj obremenitvene črte (če osnovni sklop iz družine ni preizkušen na položaju, navedenem na sliki 2). |
2.4 Izbira osnovnega sklopa kolesnega ležaja iz družine
Osnovni sklop iz družine sklopov kolesnega ležaja je član z največjim trenjem.
Če ima družina več kot enega člana, subjekt, ki izvaja preizkuse, utemelji izbiro osnovnega sklopa na podlagi lastnosti sestavnih delov.
Nazivna obremenitev ležaja za družino je največja nazivna obremenitev ležaja vseh članov družine.
Subjekt, ki izvaja preizkuse, za vsakega člana družine zagotovi merljive podatke o:
— |
učinkovitosti tesnil (npr. izgube zaradi trenja), |
— |
učinkovitosti mazanja (olja ali masti) (npr. viskoznost), |
— |
območju prednapetosti/zračnosti (npr. največje in najmanjše). |
Homologacijski organ lahko od subjekta, ki izvaja preizkuse, zahteva, da predloži dodatno utemeljitev, tudi s simulacijami ali izračuni, kadar meni, da lastnosti iz četrtega odstavka zadostujejo za utemeljitev izbire družine.
2.5 Utekanje
Subjekt, ki izvaja preizkuse, izvede postopek utekanja na sklopih kolesnega ležaja.
Pri postopku utekanja se uporabi enaka preizkusna nastavitev in veljajo enake zahteve kot pri meritvah izgub zaradi trenja.
2.5.1 Postopek utekanja
Postopek utekanja je sestavljen iz štirih zaporednih faz.
V prvi fazi se sklop kolesnega ležaja vrti v smeri urinega kazalca pri stalni vrtilni frekvenci 300 vrtljajev na minuto z radialno obremenitvijo, ki ustreza 50 % nazivne obremenitve ležaja, v trajanju 60 ± 2 minuti.
V drugi fazi se sklop kolesnega ležaja vrti v nasprotni smeri urinega kazalca pri stalni vrtilni frekvenci 300 vrtljajev na minuto z radialno obremenitvijo, ki ustreza 50 % nazivne obremenitve ležaja, v trajanju 60 ± 2 minut.
V tretji fazi se sklop kolesnega ležaja vrti v smeri urinega kazalca pri stalni vrtilni frekvenci 500 vrtljajev na minuto z radialno obremenitvijo, ki ustreza 100 % nazivne obremenitve ležaja, v trajanju 660 ± 2 minuti.
V četrti fazi se sklop kolesnega ležaja vrti v nasprotni smeri urinega kazalca pri stalni vrtilni frekvenci 500 vrtljajev na minuto z radialno obremenitvijo, ki ustreza 100 % nazivne obremenitve ležaja, v trajanju 660 ± 2 minuti.
Subjekt, ki izvaja preizkuse, zabeleži postopek utekanja v zvezi s časom delovanja, vrtilno frekvenco, radialno obremenitvijo in temperaturo ležaja ter o postopku poroča homologacijskemu organu.
2.6 Mazivo
2.6.1 Zahteve za maziva
Vrsta, kakovost in količina maziva so take, kot so opredeljene v specifikacijah in kot so namenjene za serijsko proizvodnjo ter kot jih bodo stranke uporabljale.
Če proizvajalec sklopa kolesnega ležaja ne dobavlja maziva skupaj s kolesnim ležajem, stranka zagotovi potrebne informacije o mazivu, ki se bo uporabilo v končni uporabi, da se omogoči natančno preizkušanje sklopa kolesnega ležaja.
2.6.2 Oljno mazivo
Če je mazivo oljnega tipa, je raven olja v ležaju taka, kot je opredeljena v specifikacijah osi. Če specifikacije ni, se uporabi največja geometrijsko možna raven olja za os.
2.7 Delovna zračnost/prednapetost
Če je mogoče prilagoditi delovno zračnost/prednapetost ležajev, se zračnost/prednapetost, ki se uporablja za preizkušanje kolesnih ležajev, nastavi na aritmetično sredino območja zračnosti/prednapetosti, opredeljenega v specifikacijah, z dovoljenim odstopanjem ± 20 μm.
2.8 Tesnila
Tesnila, ki se uporabljajo za preizkušanje sklopa kolesnega ležaja, so taka, kot so opredeljena v specifikacijah, kot so namenjena za serijsko proizvodnjo in kot bodo nameščena, ko jih bodo stranke uporabljale.
Če proizvajalec sklopa kolesnega ležaja ne dobavlja tesnil skupaj s sklopom, stranka zagotovi potrebne informacije o tesnilih, ki se bodo uporabljala pri končni uporabi, da se omogoči natančno preizkušanje sklopa kolesnega ležaja.
3. Preizkusni postopek za sklope kolesnega ležaja
3.1 Preizkusni pogoji
3.1.1 Temperatura okolice
Temperatura v preizkusni komori se vzdržuje pri temperaturi 25 °C ± 10 °C. Temperatura okolice se izmeri na razdalji enega metra od zunanjega obroča kolesnega ležaja in zabeleži v poročilu o preizkusu. To je ciljna temperatura za subjekt, ki izvaja preizkuse, od katere sistematična odstopanja med preizkusi niso dovoljena.
3.1.2 Temperatura kolesnih ležajev
Temperatura kolesnih ležajev se meri na strani vrtine notranjega obroča na notranji strani vozila. Med meritvami mora biti temperatura kolesnih ležajev največ 60 °C. V ta namen se lahko uporabi zračno hlajenje v skladu s točko 3.3.5.
3.2 Preizkusna nastavitev
Preizkusna nastavitev je taka, kot je prikazana v sliki 1.
Slika 1
Poenostavljena shema preizkusne nastavitve
3.2.1 Vgradnja naprav za merjenje navora, obremenitve, temperature in vrtilne frekvence
Namestijo se naprave za merjenje navora, da se izmerijo izgube zaradi trenja na sklopu kolesnega ležaja in da se čim bolj zmanjšajo parazitni učinki.
Namesti se naprava za merjenje vrtilne frekvence, s katero se izmeri vrtilna frekvenca sklopa kolesnega ležaja.
Namesti se naprava za merjenje temperature, da se izmeri temperatura na strani vrtine notranjega obroča na notranji strani vozila.
Namesti se naprava za merjenje obremenitve, da se izmeri radialna obremenitev na sklopu kolesnega ležaja.
3.2.2 Preizkusna nastavitev
Preizkusna nastavitev je sestavljena iz električnega stroja, ki se uporablja za doseganje vrtilne frekvence na sklopu kolesnega ležaja, in naprave, ki lahko deluje z radialno obremenitvijo na sklop kolesnega ležaja.
Sklop kolesnega ležaja se namesti tako, da se zunanji obroč kolesnega ležaja vrti in uporablja za vnos vrtilne frekvence, medtem ko se notranji obroč ne vrti.
Med električnim strojem in sklopom kolesnega ležaja so lahko zobniški prenosniki in spojke, če ne vplivajo na rezultate meritev.
3.2.3 Merilna oprema
Kalibracijski laboratoriji izpolnjujejo zahteve iz standardov IATF 16949, serije ISO 9000 ali ISO/IEC 17025. Vsa laboratorijska referenčna merilna oprema, ki se uporablja za kalibriranje in/ali preverjanje, je sledljiva po nacionalnih (mednarodnih) standardih.
Točnosti meritev iz točk 3.2.3.1 do 3.2.3.4 se nanašajo na celotno merilno verigo, vključno s tipali in dodatnimi viri netočnosti. Določena dovoljena odstopanja zaradi negotovosti se ne uporabljajo za sistematična odstopanja, kadar se merilni instrumenti uporabljajo z večjo točnostjo.
3.2.3.1 Torni navor
Negotovost meritve navora za merjenje tornega navora na sklopu kolesnega ležaja ne presega ± 0,2 Nm.
V primeru večje negotovosti se meritve izračunajo, kot je določeno v točki 3.4.6.
3.2.3.2 Radialna obremenitev
Negotovost meritve obremenitve za merjenje radialne obremenitve, ki deluje na sklop kolesnega ležaja, ne presega ± 1 kN.
Če se radialna obremenitev uporabi kot masa, se ta pretvori z uporabo gravitacijske konstante 9,81 N/kg.
3.2.3.3 Vrtilna frekvenca
Negotovost meritve vrtilne frekvence za merjenje vrtilne frekvence sklopa kolesnega ležaja ne presega ± 2,5 vrtljajev na minuto.
3.2.3.4 Temperature
Negotovost meritve temperature za merjenje temperature okolice ne presega ± 2 °C.
Negotovost meritve temperature za merjenje temperature kolesnega ležaja ne presega ± 2 °C.
3.2.4 Merilni signali in beleženje podatkov
Za izračun izgub tornega navora se zabeležijo naslednji signali:
(a) |
vhodna vrtilna frekvenca [vrt./min]; |
(b) |
torni navor sklopa kolesnega ležaja [Nm]; |
(c) |
uporabljena radialna obremenitev [kN]; |
(d) |
temperatura ležaja [°C]; |
(e) |
temperatura okolice [°C]. |
Najmanjše pogostosti vzorčenja tipal so naslednje:
(a) |
torni navor: 300 Hz; |
(b) |
vrtilna frekvenca: 100 Hz; |
(c) |
temperature: 10 Hz; |
(d) |
obremenitev: 10 Hz. |
Neobdelani podatki o tornem navoru se filtrirajo z ustreznim nizkopasovnim filtrom, kot je Butterworth razreda 2 z mejno frekvenco 0,1 Hz. Filtriranje drugih signalov se lahko uporabi v dogovoru s homologacijskim organom. Prepreči se učinek potujevanja frekvenc.
Neobdelani podatki se ne poročajo.
3.3 Preizkusni postopek
Za določitev karakterističnega diagrama izgub navora za sklop kolesnega ležaja se mrežne točke podatkov karakterističnega diagrama izgub tornega navora izmerijo, kot je določeno v točki 3.4.
Meritev mrežne točke se lahko ponovi le, če za to obstaja tehnično utemeljen razlog, kot je okvara merilnega tipala. Ta ponovitev se zabeleži v poročilu o preizkusu. Skupno preizkušanje enega vzorca sklopa kolesnega ležaja, od začetka utekanja do zaključka zadnje mrežne točke, se zaključi v največ 55 urah, sicer je preizkus vzorca neveljaven.
3.3.1 Območje radialne obremenitve
Karakteristični diagram izgub zaradi trenja se izmeri z radialnimi obremenitvami, ki ustrezajo 25 %, 50 % in 100 % nazivne obremenitve ležaja.
Subjekt, ki izvaja preizkuse, o ciljnih obremenitvah poroča skupaj z dejansko izmerjeno obremenitvijo.
3.3.2 Položaj črte radialne obremenitve
Radialna obremenitev se uporabi na sklopu kolesnega ležaja v njegovem središču, tako da je položaj obremenitvene črte v središču kolesnega ležaja v območju ± 0,5 mm. Središče kolesnega ležaja se določi kot sredina zunanjih položajev notranjih obročev kolesnega ležaja (glej sliko 2).
Slika 2
Določitev položaja obremenitvene črte
Na zahtevo proizvajalca in z odobritvijo homologacijskega organa se lahko položaj obremenitvene črte izbere zunaj središča ležaja. V tem primeru mora proizvajalec predložiti dokaze, da ta položaj obremenitvene črte ustreza uporabi sklopa kolesnega ležaja.
3.3.3 Aksialna obremenitev
Za namene teh meritev, določenih v tej točki, se na sklopih kolesnega ležaja ne uporabi aksialna obremenitev.
3.3.4 Območje vrtilne frekvence
Sklop kolesnega ležaja se preizkusi pri 250 in 500 vrtljajih na minuto. Vse točke vrtilne frekvence se merijo v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri urinega kazalca v skladu z zaporedjem preizkušanja iz točke 3.4.1. Rezultati se lahko poročajo kot povprečne izmerjene vrednosti v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri urinega kazalca.
3.3.5 Hlajenje in ogrevanje
Sklop kolesnega ležaja se lahko hladi z ventilatorjem z zrakom iz okolice pri temperaturi okolice, kot je opredeljena v točki 3.1.1. Drugo zunanje hlajenje ali ogrevanje ni dovoljeno. Če se uporablja zračno hlajenje, se enak pogoj hlajenja uporabi za vse preizkušene sklope kolesnega ležaja na vseh točkah mreže.
3.4 Merjenje karakterističnih diagramov izgub tornega navora
3.4.1 Zaporedje preizkušanja
Zaporedje preizkušanja, ki se uporabi, je odvisno od konfiguracije meritve preizkusne nastavitve.
Če je konfiguracija meritve taka, da se radialna obremenitev in torni navor določita posamično s posebno napravo za merjenje navora, se pri preizkušanju sklopa kolesnega ležaja upošteva zaporedje preizkušanja A, kot je opisano v točki 3.4.1.1.
Če je konfiguracija meritve taka, da se radialna obremenitev in torni navor določita hkrati z isto napravo za merjenje navora, se pri preizkušanju sklopa kolesnega ležaja upošteva zaporedje preizkušanja B, kot je opisano v točki 3.4.1.2.
Če subjekt, ki izvaja preizkuse, na podlagi funkcionalnih opisov iz drugega in tretjega odstavka ne more presoditi, katero zaporedje preizkušanja je treba uporabiti, se uporabi zaporedje preizkušanja A.
3.4.1.1 Zaporedje preizkušanja A
Meritve trenja mrežnih točk se začnejo pri največji radialni obremenitvi navzdol do najmanjše radialne obremenitve, pri vsaki stopnji obremenitve pa se najprej preizkusi najvišja in nato najnižja vrtilna frekvenca. Ko se izmeri mrežna točka pri najnižji obremenitvi in najnižji vrtilni frekvenci, se smer vrtenja na sklopu kolesnega ležaja obrne in prej opisano zaporedje se ponovi.
Zaporedje preizkušanja je shematično prikazano na sliki 3.
Slika 3
Shema zaporedja preizkušanja A
3.4.1.2 Zaporedje preizkušanja B
Meritve trenja mrežnih točk se začnejo pri največji radialni obremenitvi in največji vrtilni frekvenci. Nato se smer vrtenja obrne in izmeri se ista točka obremenitve/vrtilne frekvence. Ob ohranjanju enake obremenitve se smer vrtenja ponovno obrne in trenje se meri pri nižji vrtilni frekvenci. Ta točka obremenitve/vrtilne frekvence se prav tako meri v obeh smereh vrtenja. Prej opisano zaporedje se ponovi za nastavitve 50- in 25-odstotne radialne obremenitve.
Zaporedje preizkusov je shematsko prikazano na sliki 4.
Slika 4
Shema zaporedja preizkušanja B
3.4.2 Trajanje stabilizacije in meritev
Subjekt, ki izvaja preizkuse, za vsako mrežno točko pred začetkom meritev omogoči obdobje stabilizacije, ki traja 117 ± 2 minuti. Poleg tega se uporabljajo naslednja obdobja stabilizacije:
— |
za zaporedje preizkušanja A: pred prvo mrežno točko in pred sedmo mrežno točko (po spremembi smeri vrtenja) se obdobje stabilizacije podaljša za dodatnih 60 ± 2 minuti. Časi stabilizacije so prikazani na sliki 3; |
— |
za zaporedje preizkušanja B: pred prvo mrežno točko se obdobje stabilizacije podaljša za dodatnih 60 ± 2 minuti. Pred peto in deveto mrežno točko se obdobje stabilizacije podaljša za dodatnih 30 ± 2 minuti. Časi stabilizacije so prikazani na sliki 4. |
Trenje za vsako posamezno mrežno točko se izmeri v zadnjih 180 sekundah ustrezne faze stalne vrtilne frekvence. Če merilo za stabilizacijo iz točke 3.4.3 ni izpolnjeno v zadnjih 180 sekundah mrežne točke, se lahko meritev vzame iz prvega predhodnega neprekinjenega segmenta v trajanju 180 sekund, ko je bilo merilo za stabilizacijo izpolnjeno.
Če je preizkusna nastavitev opremljena s podporo za sklop kolesnega ležaja s podpornim ležajem, ki se mora med merjenjem vsake mrežne točke vrteti v obe smeri, se trenje izmeri v zadnjih 180 sekundah vrtenja podpornega ležaja v smeri urnega kazalca in v zadnjih 180 sekundah vrtenja podpornega ležaja v nasprotni smeri urnega kazalca.
3.4.3 Merilo za stabilizacijo
Merilo za stabilizacijo je izpolnjeno, kadar standardni odklon tornega navora med merjenjem ne presega 15 % srednje vrednosti ali 0,4 Nm, katera koli od teh vrednosti je višja.
3.4.4 Povprečenje mrežnih točk
Za vsak posamezni vzorec se za vse zabeležene vrednosti za vsako mrežno točko izračuna aritmetična sredina za celotno trajanje meritve. Nato se za te aritmetične srednje vrednosti iste mrežne točke izračuna povprečje za vse vzorce do ene aritmetične srednje vrednosti na mrežno točko.
3.4.5 Potrjevanje meritev
Za vsako mrežno točko:
— |
vrednost vrtilne frekvence na sklopu kolesnega ležaja pred povprečenjem ne odstopa od nastavljene vrednosti za več kot ± 5 vrt./min, |
— |
vrednost radialne obremenitve pred povprečenjem ne odstopa od nastavljene vrednosti za več kot ± 2 kN, |
— |
sistematično odstopanje od nastavljenih vrednosti ni dovoljeno. |
Če zgoraj navedena merila niso izpolnjena, je meritev zadevne mrežne točke neveljavna. V tem primeru se meritev za celotno zadevno stopnjo vrtilne frekvence in obremenitve ponovi, razlog za razveljavitev mrežne točke pa se zabeleži v poročilu o preizkusu. Ko je ponovljena meritev ustrezna, se podatki konsolidirajo.
3.4.6 Ocena skupne negotovosti izgube navora
Če so negotovosti glede izmerjenega tornega navora pod mejno vrednostjo iz točke 3.2.3.1, se sporočena izguba tornega navora šteje za enako izmerjenim izgubam tornega navora.
V primeru večjih negotovosti se del negotovosti, ki presega mejno vrednost, prišteje izmerjenim izgubam tornega navora.
Končna izguba tornega navora na sklopu kolesnega ležaja pri določeni vrtilni frekvenci in obremenitvi se tako izračuna na naslednji način:
pri čemer je:
— |
Treported izračunana izguba tornega navora pri določeni vrtilni frekvenci in obremenitvi, sporočena za izdajo potrditve za CO2 za sklope kolesnega ležaja [Nm], |
— |
Tmeasured izmerjena izguba tornega navora v skladu s točko 3.4.4 pri določeni vrtilni frekvenci in obremenitvi [Nm], |
— |
Ut absolutna vrednost negotovosti navora (> 0), izražena v Nm, |
— |
Ulimit je 0,2 Nm. |
3.5 Izračun vrednosti trenja za potrditev
Za izračun končne vrednosti trenja za sklop kolesnega ležaja se najprej izračuna povprečje mrežnih točk sporočenega karakterističnega diagrama izgub navora za vse vzorce sklopa kolesnega ležaja v skladu s točko 0, po potrebi popravljeno v skladu s točko 3.4.6 in nato ponderirano v skladu s preglednico 1 za uporabo na sklopu kolesnega ležaja pri negnanih oseh.
Preglednica 1
Utežni faktorji za uporabo na negnanih oseh
|
250 vrt./min. |
500 vrt./min. |
25-odstotna obremenitev |
0,4 % |
2,4 % |
50-odstotna obremenitev |
7,9 % |
35,3 % |
100-odstotna obremenitev |
9,5 % |
44,5 % |
3.6 Predpisana potrjena vrednost trenja
Proizvajalec sklopa kolesnega ležaja lahko kot potrjeno vrednost za družino sklopov kolesnega ležaja predpiše ponderirano povprečno trenje, kot je izračunano v točki 3.5. Druga možnost je, da proizvajalec sklopov kolesnega ležaja predpiše katero koli višjo vrednost trenja. Predpisana vrednost trenja se zaokroži na eno decimalno mesto.
4. Skladnost potrjenih lastnosti, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva
Vsak sklop kolesnega ležaja, potrjen v skladu s to prilogo, se izdela tako, da je glede na opis iz obrazca za potrditev in njegovih prilog v skladu s homologiranim tipom. Skladnost postopkov v zvezi s potrjenimi lastnostmi, povezanimi z emisijami CO2 in porabo goriva, je v skladu s tistimi iz člena 31 Uredbe (EU) 2018/858.
Skladnost potrjenih lastnosti, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, se preveri na podlagi opisa iz potrdila iz Dodatka 1 in posebnih pogojev iz te točke.
Proizvajalec sklopov kolesnega ležaja vsaj vsako drugo leto od datuma potrditve osnovnega sklopa iz družine preizkusi število družin sklopov kolesnega ležaja, prikazanih v Table 2. Število družin sklopov kolesnega ležaja, ki jih je treba preizkusiti, je odvisno od obsega proizvodnje v letu pred letom, v katerem je treba opraviti preizkus skladnosti proizvodnje.
Preizkusita se najmanj dva sklopa kolesnega ležaja iz iste družine.
Preglednica 2
Velikost vzorca za preizkušanje skladnosti
Proizvedeno število |
Število družin sklopov kolesnega ležaja, ki jih je treba preizkusiti |
0 –100 000 |
2 |
100 001 –150 000 |
3 |
150 001 –250 000 |
4 |
250 001 in več |
5 |
5. Preizkušanje skladnosti proizvodnje
Za preizkušanje skladnosti potrjenih lastnosti, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, proizvajalec sklopov kolesnih ležajev uporabi enak postopek, kot je opisan v točki 3, vključno s postopkom utekanja in merili za potrjevanje.
5.1 Ocena preizkusa skladnosti potrjenih lastnosti, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva
Preizkus skladnosti potrjenih lastnosti, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, je uspešno opravljen, če je tehtana povprečna vrednost trenja iz preizkušanja skladnosti nižja ali enaka predpisani vrednosti trenja za družino sklopov kolesnega ležaja, z dovoljenim odstopanjem + 10 %.
Če preizkušanje skladnosti proizvodnje ni uspešno opravljeno, se po enakem postopku preizkusijo trije dodatni sklopi kolesnega ležaja. Zabeležene vrednosti vseh preizkušenih sklopov, vključno s tremi dodatnimi sklopi kolesnega ležaja, se za vsako mrežno točko povprečijo v aritmetično sredino. Če preizkus skladnosti proizvodnje ponovno ni uspešno opravljen, se uporabljajo določbe iz člena 23.
Če se izkaže, da ima član družine večje trenje kot osnovni sklop, se član družine prerazvrsti v drugo družino sklopov kolesnega ležaja in zahteva se nova potrditev.
6. Standardna izguba tornega navora
Standardna izguba zaradi trenja pri uporabi na negnanih oseh je 4,8 Nm.
„Dodatek 1
VZOREC POTRDILA ZA SESTAVNI DEL, SAMOSTOJNO TEHNIČNO ENOTO ALI SISTEM
Največji format: A4 (210 × 297 mm)
POTRDILO O LASTNOSTIH, POVEZANIH Z EMISIJAMI CO2 IN PORABO GORIVA, PRI DRUŽINI SKLOPOV KOLESNEGA LEŽAJA
Sporočilo o:
|
Žig homologacijskega organa |
potrdila o lastnostih družine sklopov kolesnega ležaja, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2017/2400. Uredba Komisije (EU) 2017/2400, kot je bila nazadnje spremenjena z …
Številka potrditve:
Zgoščena vrednost:
Razlog za razširitev:
1 |
Neustrezno črtati. |
ODDELEK I
1. |
Znamka (blagovno ime proizvajalca): |
2. |
Tip: |
3. |
Naziv in naslov proizvajalca: |
4. |
Nazivi in naslovi proizvodnih obratov: |
5. |
Naziv in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja) |
ODDELEK II
1. |
Dodatne informacije (če je ustrezno): glej Dopolnilo |
2. |
Homologacijski organ, pristojen za izvajanje preizkusov: |
3. |
Datum poročila o preizkusu |
4. |
Številka poročila o preizkusu |
5. |
Morebitne pripombe: glej Dopolnilo |
6. |
Kraj |
7. |
Datum |
8. |
Podpis |
Priloge:
1. |
Opisni list |
2. |
Poročilo o preizkusu |
„Dodatek 2
OPISNI LIST ZA SKLOP KOLESNEGA LEŽAJA
Opisni list št.: … |
Izdaja: … Datum izdaje: … Datum spremembe: … |
v skladu z …
Tip in družina sklopa kolesnega ležaja (če je ustrezno): …
SPLOŠNO
1. |
Naziv in naslov proizvajalca: |
2. |
Znamka (blagovno ime proizvajalca): |
3. |
Tip sklopa kolesnega ležaja: |
4. |
Tip osi: |
5. |
Družina sklopa kolesnega ležaja (če je ustrezno): |
6. |
Trgovska imena (če obstajajo): |
7. |
Nazivi in naslovi proizvodnih obratov: |
8. |
Naziv in naslov zastopnika proizvajalca: |
DEL 1
Bistvene značilnosti (osnovnega) sklopa kolesnega ležaja in tipov sklopa kolesnega ležaja v družini sklopov kolesnega ležaja
Posebne značilnosti sklopa kolesnega ležaja |
Osnovni sklop kolesnega ležaja |
Član družine |
||
#1 |
#2 |
#3 |
||
Količina vrtljivih elementov |
… |
… |
… |
… |
Premer vrtljivih elementov |
… |
… |
… |
… |
Dolžina vrtljivih elementov |
… |
… |
… |
… |
Delilni premer |
… |
… |
… |
… |
Število vrstic |
… |
… |
… |
… |
Kot stika zunanjega obroča z vrtljivimi elementi |
… |
… |
… |
… |
Vrsta maziva |
… |
… |
… |
… |
Položaj obremenitvene črte |
… |
… |
… |
… |
Nazivna obremenitev |
… |
… |
… |
… |
SEZNAM PRILOG
Št. |
Opis: |
Datum izdaje |
1 |
Učinkovitost tesnila |
… |
2 |
Učinkovitost mazanja |
… |
3 |
Območje prednapetosti ali zračnosti |
… |
4 |
Seznam številk delov za sestavne dele sklopa kolesnega ležaja |
… |
PRILOGA VII
Priloga VIII k Uredbi (EU) 2017/2400 se spremeni:
(1) |
v točki 2 se doda naslednja podtočka:
|
(2) |
točka 3 se nadomesti z naslednjim:
|
(3) |
v točki 3.2.2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:
|
(4) |
v točki 3.2.5 se podtočki (i) in (ii) nadomestita z naslednjim:
|
(5) |
točka 3.3.1.7 se nadomesti z naslednjim:
|
(6) |
za točko 3.3.1.8 se vstavi naslednja točka:
|
(7) |
točka 3.5.2 se nadomesti z naslednjim:
|
(8) |
v točki 3.5.3.1, podtočka (vii), se druga alinea nadomesti z naslednjim:
|
(9) |
v točki 3.5.3.4 se doda naslednji odstavek: „Vsaka uporaba mehanske delovne zavore med deli preizkusa iz te točke in točke 3.5.3.5 razveljavi celoten preizkus. Če so za zagotovitev, da med temi deli preizkusa ne pride do aktiviranja delovne zavore, potrebne posebne nastavitve vozila, proizvajalec homologacijskemu organu, Komisiji, organu za tržni nadzor ali tretji osebi, ki izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2022/163, na zahtevo predloži podrobnosti o teh nastavitvah, da se zagotovi, da se preizkus lahko ponovi neodvisno od proizvajalca.“; |
(10) |
točka 3.5.3.5 se spremeni:
|
(11) |
točka 3.5.3.8 se nadomesti z:
Izpolnjene morajo biti iste določbe kot pri prvem preizkusu pri nizki hitrosti.“; |
(12) |
točka 3.11 se črta; |
(13) |
v točki 3.9 se v preglednici 5 doda naslednja vrstica:
|
(14) |
v Dodatku I, oddelek II, se zadnji odstavek „Opisna dokumentacija. Poročilo o preizkusu.“ nadomesti z naslednjim:
|
(15) |
v Dodatku 2, del 1, se vstavi naslednji oddelek: „Priloga 2 k opisnemu listu „ Informacije o uporabi metode CFD (če je ustrezno)
|
(16) |
Dodatek 5 se spremeni:
|
(17) |
Dodatek 6 se spremeni:
|
(18) |
v Dodatku 9 se preglednica 1 spremeni:
|
(19) |
za Dodatkom 9 se dodajo naslednji dodatki: „Dodatek 10 Odobritev metode CFD
Dodatek 11 VZOREC LICENCE ZA UPORABO METODE CFD ZA DOLOČANJE ZRAČNEGA UPORA Največji format: A4 (210 × 297 mm) LICENCA ZA UPORABO METODE CFD ZA DOLOČANJE ZRAČNEGA UPORA
licence za uporabo metode CFD v zvezi z določanjem zračnega upora v skladu s Prilogo VIII k Uredbi (EU) 2017/2400. Številka licence za metodo CFD (v skladu s sistemom številčenja iz točke 2 Dodatka 8, razen dodatne črke k oddelku 3 ‚P‘, ki se nadomesti s ‚CFD‘): Razlog za zavrnitev/preklic: ODDELEK I
ODDELEK II
Priloge (za vsako konfiguracijo vozila A in B)
Poročila o preizkusih za vsak veljaven preizkus pri stalni hitrosti. |
(1) Neustrezno črtati.
PRILOGA VIII
Priloga IX k Uredbi (EU) 2017/2400 se spremeni:
(1) |
točka 2 se spremeni:
|
(2) |
v točki 3.3.2 se v Preglednici 7 v vrstici „Alternator“ v podvrstici „tehnologija alternatorja“ v stolpcu „Pojasnila“ zadnji stavek nadomesti z naslednjim:
|
(3) |
v točki 3.4.1.2 se v Preglednici 10 stolpec „Sklopka kompresorja (P311)“ nadomesti z naslednjim:
|
(4) |
v točki 3.5.2 se Preglednica 14 spremeni, kot sledi:
|
(5) |
točka 3.6 se spremeni:
|
PRILOGA IX
Priloga Xa k Uredbi (EU) 2017/2400 se spremeni:
(1) |
v točki 1 se prvi, drugi in tretji odstavek nadomestijo z naslednjim: „V tej prilogi so določene zahteve za postopek preizkušanja za preverjanje skladnosti, ki je preizkusni postopek za preverjanje emisij CO2 pri novih težkih vozilih. Postopek preizkušanja za preverjanje skladnosti vključuje preizkus na cesti, da se preverijo emisije CO2 pri novih vozilih po izdelavi. Izvede ga proizvajalec vozil, nadzoruje pa homologacijski organ, ki je podelil licenco za uporabo simulacijskega orodja. Pri težkih avtobusih postopek preizkušanja za preverjanje skladnosti izvede proizvajalec prvotnega vozila. Med postopkom preizkušanja za preverjanje skladnosti se izmerijo navor in hitrost na gnanih kolesih, vrtilna frekvenca motorja, poraba goriva, emisije onesnaževal in drugi ustrezni parametri iz točke 6.1.6. Izmerjeni podatki se uporabijo kot vhodne vrednosti za simulacijsko orodje, ki uporablja vhodne podatke, povezane s vozilom, ter vhodne informacije iz določitve emisij CO2 in porabe goriva vozila. Za simulacijo postopka preizkušanja za preverjanje skladnosti se kot vhodne vrednosti uporabijo trenutno izmerjeni navor koles in hitrost vrtenja koles ter vrtilna frekvenca motorja. Za uspešno opravljen postopek preizkušanja za preverjanje skladnosti so emisije CO2, izračunane na podlagi izmerjene porabe goriva, v okviru dovoljenih odstopanj iz točke 7 v primerjavi z emisijami CO2 iz simulacije postopka preizkušanja za preverjanje skladnosti. Slika 1 vsebuje shematski prikaz metode postopka preizkušanja za preverjanje skladnosti. Koraki vrednotenja, ki jih izvede simulacijsko orodje pri simulaciji postopka preizkušanja za preverjanje skladnosti, so opisani v Dodatku 1 k tej prilogi.“; |
(2) |
v točki 2 se točka 4 nadomesti z naslednjim:
|
(3) |
točka 3 se spremeni:
|
(4) |
v točki 4 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Vsako vozilo za preizkušanje za preverjanje skladnosti mora biti v stanju, podobnem stanju, v katerem naj bi se dalo na trg. Spremembe strojne opreme, kot so maziva, ali programske opreme, kot so pomožni krmilniki, niso dovoljene. Pnevmatike se lahko zamenjajo s pnevmatikami za merjenje s premerom, ki ne presega ± 10 % premera originalne pnevmatike.“; |
(5) |
v točki 5.6 se doda naslednji odstavek: „Pri težkih avtobusih se zabeleži stanje kompresorja pnevmatskega sistema. Faze, v katerih se zrak pod tlakom dovaja v posodo, se v podatkih o meritvah označijo v skladu z določbami iz preglednice 4 te priloge. Stanje kompresorja se spremlja bodisi z beleženjem tlaka v sistemu bodisi z razpoložljivimi signali CAN.“; |
(6) |
v drugi alinei točke 5.7 se v formuli vnos „β“ nadomesti z naslednjim:
|
(7) |
v točki 5.9 se v preglednici 2 vrstica „Navor koles“ nadomesti z naslednjim:
|
(8) |
za točko 5.11 se vstavijo naslednje točke:
|
(9) |
v točki 6.1.1 se doda naslednji pododstavek: „V primeru težkih avtobusov proizvajalec prvotnega vozila da na voljo vhodne informacije in vhodne podatke ter datoteko proizvajalca, proizvajalec dodelanega vozila pa da na voljo opisno mapo vozila in opisno mapo za stranke.“; |
(10) |
točka 6.1.1.1 se spremeni:
|
(11) |
točka 6.1.1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
(12) |
v točki 6.1.4.1 se doda naslednji odstavek: „Težki avtobusi iz skupin vozil, opredeljenih v preglednicah 4, 5 in 6 Priloge I, se preizkusijo s končno karoserijo dokončanega ali dodelanega vozila.“; |
(13) |
v točki 6.1.4.2 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Pri težkih tovornih vozilih iz skupin 1s, 1, 2 in 3, srednjih tovornih vozilih in težkih avtobusih tovor znaša 55–75 % največje dovoljene teže v skladu z Direktivo Sveta 96/53/ES za določeno vozilo ali kombinacijo vozil.“; |
(14) |
točka 6.1.4.4 se nadomesti z naslednjim:
|
(15) |
v točki 6.1.5.5 se doda naslednji odstavek: „Če je vozilo opremljeno s pomožnimi grelniki na gorivo, se izmeri samo poraba goriva motorja z notranjim zgorevanjem. Kadar je ustrezno, se beleženje signalov o skupni masi vozila in pretoku goriva v motorju, kot jih določi naprava OBFCM, začne najpozneje po začetku merjenja porabe goriva in konča skupaj z merjenjem porabe goriva. Vrednosti kilometrine in skupne porabe goriva v življenjski dobi, kot jih določi naprava OBFCM, se zabeležijo na začetku merjenja porabe goriva in na koncu merjenja porabe goriva naprave OBFCM.“; |
(16) |
točka 6.1.5.7 se spremeni:
|
(17) |
točka 6.1.6 v preglednici 4 se spremeni:
|
(18) |
za točko 6.1.6 se vstavi naslednja točka:
|
(19) |
točka 7.1 se nadomesti z naslednjim:
|
(20) |
v točki 7.2.1 se za prvim odstavkom doda naslednji odstavek: „Pri težkih avtobusih se preverita tudi opisna mapa vozila in opisna mapa za stranke za dodelano vozilo.“; |
(21) |
točka 7.3 se nadomesti z naslednjim:
|
(22) |
točka 8.1.1 se nadomesti z naslednjim:
(14) Za težke avtobuse samo proizvajalec prvotnega vozila“;" |
(23) |
točka 8.2.3 se nadomesti z naslednjim:
|
(24) |
za točko 8.13.14.7 se vstavi naslednja točka:
|
(25) |
za točko 8.13.14.7 se vstavijo naslednje točke:
|
(26) |
v Dodatku 1 se v delu A točka 3 nadomesti z naslednjim:
Primer (b): električno gnani ventilatorji za hlajenje motorja: Pfan(t) = P el(t) . 1,43
Pri vozilih, pri katerih med preizkušanjem za preverjanje skladnosti pride do dogodkov ustavitve in zagona motorja, se uporabijo podobni popravki za potrebo po pomožni električni energiji in energiji za ponovni zagon motorja, kot se uporabijo v načinu navajanja parametrov v simulacijskem orodju. Simulacija trenutne porabe goriva motorjev FCsim(t) se za vsak časovni interval 0,5 sekunde izvede na naslednji način:
Poraba goriva, specifična za zaviranje, izračunana s simulacijskim orodjem, tj. BSFCm-c, kot je v točki 7.2.2 uporabljena za izračun faktorja CVTP, se izračuna na naslednji način:
pri čemer je:
V primeru motorjev na kombinirano gorivo se BSFCsim določi ločeno za obe gorivi.“. |
(14) Za težke avtobuse samo proizvajalec prvotnega vozila“;“
(1) Nelinearnost pomeni največji odklon med najustreznejšimi in dejanskimi značilnostmi izhodnega signala glede na izmerjeno vrednost v določenem merilnem območju.
(2) Ponovljivost pomeni stopnjo ujemanja med rezultati zaporednih meritev iste izmerjene vrednosti, ki se izvedejo pod enakimi pogoji merjenja.“
PRILOGA X
Priloga Xb k Uredbi (EU) 2017/2400 se spremeni:
(1) |
v točki 2 se dodajo naslednje točke:
|
(2) |
v točki 3.1 se v preglednici 1 za vrstico „Navor“ vstavijo naslednje vrstice:
|
(3) |
v točki 3.1 se v preglednici 1 za vrstico „Temperatura“ vstavi naslednja vrstica:
|
(4) |
za točko 3.2 se vstavita naslednji točki:
|
(5) |
v točki 4.1.3 se doda naslednji odstavek: „Napetost za neomejeno zmogljivost delovanja je reprezentativno območje napetosti, ki se običajno uporablja v dejanskih vozilih, ter ne odraža nujno tehnično najnižje/najvišje dovoljene vhodne napetosti v enoto, ki se preizkuša, in ne odraža skrajnih mejnih pogojev, v katerih so zmogljivosti delovanja enote, ki se preizkuša, omejene z upravljanjem vozila na visoki ravni, ki ni del dejanske krmilne logike enote, ki se preizkuša (npr. zmanjšanje razpoložljivega pogonskega navora enote, ki se preizkuša, zaradi omejitev v sistemu REESS vozila).“; |
(6) |
za točko 4.1.8.4 se vstavi naslednja točka:
|
(7) |
točka 4.2.2 se spremeni:
|
(8) |
v točki 4.2.2.1 se drugi stavek nadomesti z naslednjim: „Ta vrednost se predpiše ločeno za vsako prestavo za vožnjo naprej pri IEPC z večstopenjskim menjalnikom, izmerjeno v skladu s točko 4.2.2, in tudi za vsako od obeh ravni napetosti, tj. Vmin,Test in Vmax,Test “; |
(9) |
točka 4.2.6.2 se nadomesti z naslednjim:
|
(10) |
točka 4.2.6.2.1 se spremeni:
|
(11) |
točka 4.2.6.2.2 se spremeni:
|
(12) |
za točko 4.2.6.2.2 se vstavi naslednja točka:
|
(13) |
v točki 4.2.6.4 se šesti odstavek nadomesti z naslednjim: „Vse točke delovanja se vzdržujejo najmanj 5 sekund časa delovanja. Med tem časom delovanja se vrtilna frekvenca enote, ki se preizkuša, vzdržuje pri nastavitveni točki vrtilne frekvence z dovoljenim odstopanjem ± 1 % ali 20 vrt./min, kar od tega je večje. Poleg tega se med tem časom delovanja, razen pri najvišji in najnižji nastavitveni točki navora pri vsaki nastavitveni točki vrtilne frekvence, povprečni navor vzdržuje pri nastavitveni točki navora z dovoljenim odstopanjem ± 1 % vrednosti nastavitvene točke navora ali ± 5 Nm (± 2 % vrednosti nastavitvene točke navora ali ± 20 Nm, če je enota, ki se preizkuša, IEPC z vključenim menjalnikom in/ali diferencialom), kar od tega je večje.“; |
(14) |
v točki 4.3.2 se doda naslednji odstavek: „V primeru IEPC z večstopenjskim menjalnikom, pri katerem so bile omejitve navora določene za vsako prestavo za vožnjo naprej v skladu s točko 4.2.2(c), se korak manipulacije izvede ločeno za vsako prestavo za vožnjo naprej.“; |
(15) |
točka 4.3.3 se spremeni:
|
(16) |
točka 4.3.4 se spremeni:
|
(17) |
za točko 6.4.1 se vstavijo naslednje točke:
|
(18) |
Dodatek 7 se nadomesti z naslednjim: „Dodatek 7 Opisni list za sistem gorivnih celic
potrdila o lastnostnih sistema električnih strojev IEPC/IHPC tipa 1/akumulatorskega sistema/kondenzatorskega sistema/sistema gorivnih celic, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2017/2400. Uredba Komisije (EU) 2017/2400, kot se uporablja dne [datum] Številka potrditve: Zgoščena vrednost: Razlog za razširitev:
v skladu z … Tip/družina sistema gorivnih celic (če je ustrezno):
DEL 1 BISTVENE ZNAČILNOSTI (OSNOVNEGA) SISTEMA GORIVNIH CELIC IN TIPOV SISTEMA GORIVNIH CELIC ZNOTRAJ DRUŽINE SISTEMA GORIVNIH CELIC
SEZNAM PRILOG
Priloga 1 k opisnemu listu za sistem gorivnih celic Podatki o preizkusnih pogojih za sistem gorivnih celic
Priloga 2 k opisnemu listu za sistem gorivnih celic Mejni pogoji za delovanje sistema gorivnih celic v vozilih, kot jih je predpisal proizvajalec: To preglednico sprejme/dopolni proizvajalec v skladu s specifikacijo delovanja za delovanje sistema gorivnih celic v vozilu. Specifikacije v naslednji preglednici so obvezne:
Priloga 3 k opisnemu listu za sistem gorivnih celic Preglednica 1 Podatki o rezultatih preizkusa sistema gorivnih celic za potrjevanje v obliki aritmetičnih srednjih vrednosti
Pojasnila v zvezi s preglednico v Prilogi 3 k opisnemu listu za sistem gorivnih celic Položaji tipal so shematsko določeni na sliki 5. Vse vrednosti – razen trajanja, ARS in REE – so aritmetične srednje vrednosti pri vsaki točki delovanja, določene v času analize, tj. tanlys, opredeljene v skladu s točko 7.3.4.4 (tj. pred korakom povprečenja naraščanja in padanja). Za točko delovanja za kondicioniranje sistema je časovni okvir povprečenja enak časovnemu okviru za čas analize in se nahaja tik pred prehodom na naslednjo OP01a. Minimalne zahteve za natančnost tipal so označene z razvrstitvijo tipa v ustreznem stolpcu v Preglednici 2. Razlikujejo se naslednji tipi, pri čemer ima tip I največjo natančnost, tip III pa najmanjšo:
Če se ista vrednost meri z več kot enim tipalom, se dokumentirajo samo številke, določene s tipalom z večjo natančnostjo. Če sta v stolpcu za opombe navedena izraza ‚če je ustrezno‘ / ‚če je dostopno‘, dodatnih tipal ni treba vgraditi. Preglednica 2 Zahteve glede točnosti tipal
|
(19) |
Dodatek 8 se spremeni:
|
(20) |
Dodatek 9 se spremeni:
|
(21) |
Dodatek 10 se spremeni:
|
(22) |
Dodatek 11 se nadomesti z naslednjim: „Dodatek 11 Standardne vrednosti za sistem gorivnih celic Za ustvarjanje vhodnih podatkov za sistem gorivnih celic na podlagi standardnih vrednosti se izvedejo naslednji koraki:
|
(23) |
v Dodatku 12 se dodajo naslednje točke:
|
(24) |
v Dodatku 13 se dodajo naslednje točke:
|
(25) |
v Dodatku 14, točka 1.4, se v preglednici 1 za vrstico „B“ vstavi naslednja vrstica:
|
(26) |
Dodatek 15 se spremeni:
|
(*1) Če se meri prostorninski pretok, se točnost prenese kot točnost merjenja masnega pretoka.“;
(1) Indeks za vodikovo gorivo se določi tako, da se od 100 % mol odštejejo ‚nevodikovi plini skupaj‘ iz te preglednice, izraženi v % mol.
(2) Skupni ogljikovodiki, razen metana, vključujejo oksigenirane organske spojine.
(3) Vsota izmerjenih CO, HCHO in HCOOH ne sme presegati 0,2 μmol/mol.
(4) Skupne žveplove spojine vključujejo vsaj H2S, COS, CS2 in merkaptane, ki jih običajno vsebuje zemeljski plin.
(5) Preizkuševalna metoda se dokumentira. Prednost imajo preizkuševalne metode, opredeljene v standardu ISO 21087.
(6) Analiza posameznih onesnaževal, odvisnih od proizvodnega postopka, je izvzeta. Proizvajalec vozila pristojnemu organu predloži razloge za izvzetje posameznih onesnaževal.
(*2) Brez nadaljnje razčlenitve.
(7) Ni del potrjene energijske bilance, manjkajoči sestavni del uravnoteženosti naprave se upošteva za uporabo metod iz točke 7.5.
(8) V skladu s specifikacijo proizvajalca, ki zagotavlja delovanje, podobno dejanskemu stanju.
(9) Če je ustrezno/nameščeno na sistem gorivnih celic oziroma vozilo.
(10) Dovoljene so samo prilagoditve, ki omogočajo samostojno delovanje.
(11) Vgradnja elementov je neobvezna.
(12) Lahko je del podsistema za upravljanje toplote ali podsistema za obdelavo vode.
(13) Neustrezno črtati.
(*3) Če je ustrezno.
(*4) V skladu s točko 7.2.1 in preglednico 9 te priloge.
(*5) Navede ga proizvajalec podsistema sklada gorivnih celic.
(*6) Preizkus za skladnost proizvodnje se izvede prvo leto.
(*7) Upoštevajo se samo sistemi gorivnih celic, ki spadajo v zahteve te uredbe in ki niso dobili standardnih vrednosti v skladu z Dodatkom 11.
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/258/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)