(1)

Člen 14(1) Uredbe (EU) 2023/2405 vzpostavlja prostovoljno shemo okoljskega označevanja, ki omogoča merjenje okoljske učinkovitosti letov in je odprta za vse operatorje zrakoplovov, ki spadajo na področje uporabe navedene uredbe.

(2)

Da bi se potrošniki lahko ozaveščeno odločali glede letov in drugih alternativnih načinov prevoza, bi bilo treba v tej uredbi določiti trdno, zanesljivo, pregledno in harmonizirano metodologijo za ocenjevanje emisij iz letov z uporabo primarnih podatkov ter pravila o sporočanju emisij iz letov potnikom. Ker je rezultat metodologije ocena emisij iz letov, bi bilo treba v tej uredbi za to oznako uporabiti izraz, ki natančno predstavlja uporabljeno metodologijo. Zato bi bilo treba oznako imenovati oznaka emisij iz letov.

(3)

Operatorji zrakoplovov, ki želijo, da se za njihove lete izdajo oznake, bi se morali pri Agenciji Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) prijaviti dovolj časa vnaprej, da lahko Agencija in operator zrakoplova pripravita poročanje in ustrezno digitalno infrastrukturo.

(4)

Metodologija za ocenjevanje emisij iz letov, določena v tej uredbi, bi morala zagotoviti najvišjo raven preglednosti in sledljivosti ocen in temeljnih predpostavk, ki bi morale biti vedno skladne s prihodnjimi akti Unije o obračunavanju emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev.

(5)

Emisije iz letov bi bilo treba oceniti na podlagi povprečne učinkovitosti preteklih letov kot funkcije povprečne okoljske učinkovitosti letalskih goriv, ki se uporabljajo za vsak let, in povprečne porabe letalskih goriv v prejšnjem ustreznem obdobju voznega reda letov. Ta dva dejavnika sta najzanesljivejša in najtrdnejša za točno oceno emisij iz letov. Zaradi morebitnih tehničnih omejitev pri doseganju take ravni podrobnosti o točno določenih šaržah letalskih goriv, porabljenih za vsak let, bi bilo treba v tej uredbi določiti tudi trdne metode za doseganje najnatančnejšega in najvarnejšega približka porabe letalskih goriv in emisij v življenjskem ciklu letalskih goriv ter si hkrati prizadevati za čim večje zmanjšanje bremena za operatorje zrakoplovov in Agencijo. Za oceno emisij iz letov za let na progi za določeno obdobje voznega reda letov bi bilo treba upoštevati najnovejše razpoložljive informacije iz prejšnjega ustreznega obdobja voznega reda letov, ta uredba pa bi morala v ta namen določati posebne zahteve. Uporaba informacij iz predhodnega koledarskega leta pri ocenjevanju emisij iz letov bi morala Agenciji omogočiti uporabo informacij, ki so jih že preverili neodvisni preveritelji, hkrati pa čim bolj zmanjšati upravno breme in uporabiti najnovejše informacije o učinkovitosti.

(6)

Točne ocene prihodnje porabe letalskih goriv za lete so bistvene za izračun emisij iz letov in bi morale temeljiti na najnovejših znanstvenih dokazih. Te ocene porabe letalskih goriv bi morale temeljiti tudi na primarnih podatkih, ki jih sporočijo operatorji zrakoplovov o svojih najnovejših dejavnostih, in sicer bi to morali biti podatki iz prejšnjega ustreznega obdobja voznega reda letov. Uporaba sekundarnih podatkov, kot so podatki iz modelov in ocen, ki niso v celoti izpeljani iz primarnih podatkov, bi morala biti omejena na izjemne primere, ko primarni podatki niso na voljo ali kadar ocen, ki temeljijo na primarnih podatkih, ni mogoče opraviti dovolj natančno. To bi lahko veljalo zlasti, kadar se operator zrakoplova odloči za opravljanje letov na novih progah ali če se za lete na obstoječih progah načrtuje opravljanje pod drugačnimi pogoji. Ta uredba bi morala zagotoviti, da bodo metodološke zahteve za oceno porabe letalskih goriv še naprej v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dokazi in razvojem.

(7)

Emisije v življenjskem ciklu letalskih goriv so lahko nižje od emisij iz konvencionalnih letalskih goriv v življenjskem ciklu, odvisno od številnih dejavnikov, kot so izbira surovin in proizvodnih poti za njihovo proizvodnjo. Take emisije v življenjskem ciklu letalskih goriv upoštevajo emisije ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO2ekv) pri proizvodnji, prevozu, distribuciji in uporabi energije na krovu, tudi med zgorevanjem, da ostanejo skladne s pravom Unije, zlasti Uredbo (EU) 2023/2405, pa tudi Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (2). V oceni emisij v življenjskem ciklu letalskih goriv bi se zato morala upoštevati vsota emisij ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4) in dušikovega oksida (N2O). Emisije v življenjskem ciklu letalskih goriv bi bilo treba izračunati v skladu s točko C Priloge V k Direktivi (EU) 2018/2001 in po potrebi drugim ustreznim pravom Unije in mednarodnimi standardi ter podatki in metodologijami, ki odražajo najnovejši znanstveni razvoj v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).

(8)

Ob priznavanju, da so informacije o porabi in emisijah v življenjskem ciklu letalskih goriv zelo pomembne za natančno oceno emisij iz letov, bi bilo treba v tej uredbi določiti pogoje, pod katerimi morajo operatorji zrakoplovov te informacije sporočiti Agenciji. Breme poročanja bi bilo treba čim bolj zmanjšati, zlasti za male in srednje operatorje zrakoplovov, da operatorji zrakoplovov ne bi bili odvrnjeni od uporabe oznake emisij iz letov. Zato bi morali imeti operatorji zrakoplovov možnost, da Agenciji podatke sporočajo enostavno in nemoteno, in sicer z uporabo digitalnih orodij za poročanje, ki jih razvije Agencija, in po potrebi z uporabo informacij, ki so že bile sporočene za druge namene. Da bi Agencija lahko pripravila trdne ocene, bi morala imeti dostop do vseh potrebnih informacij o količinah letalskih goriv, ki jih vsak operator zrakoplova natoči na vsakem letališču, in količinah, ki jih dobavitelji letalskega goriva dobavijo operatorjem zrakoplovov na vsakem letališču, ter o njihovih emisijah v življenjskem ciklu letalskih goriv.

(9)

Metodologija za ocenjevanje emisij iz letov, določena v tej uredbi, bi morala slediti razvoju zadevnega prava Unije in mednarodnih standardov, podatkov in metodologij ter znanstvenemu razvoju, zlasti v zvezi z uporabo privzetih vrednosti. Za namene te uredbe bi morala biti izhodiščna vrednost intenzivnosti emisij za konvencionalna letalska goriva 89 g CO2ekv/MJ, kar je referenčna vrednost za letalska goriva, razvita na podlagi okvira ICAO, dokler pravo Unije ne opredeli primerjalnega fosilnega goriva, specifičnega za letalstvo. Teža, pripisana na potnika, vključno s potniško prtljago, bi morala biti 100 kg, energijska vsebnost letalskih goriv pa bi morala biti v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 ter veljavnimi mednarodnimi standardi in metodologijami.

(10)

V tej uredbi je okoljska učinkovitost omejena na emisije toplogrednih plinov iz letalskih goriv, ki jih uporabljajo operatorji zrakoplovov, operativno učinkovitost letov in flote operatorja zrakoplova ter vpliv zračnega prometa na porabo letalskih goriv. Ta uredba zato ne zajema drugih vplivov na okolje, kot so emisije hrupa in drugih onesnaževal zraka, kot so dušikovi oksidi (NOx) ali trdni delci (PM).

(11)

Metodologija za ocenjevanje emisij iz letov temelji na povprečni pretekli porabi letalskih goriv, obnova flote in optimizirano načrtovanje prog pa imata lahko nezanemarljiv učinek na zmanjšanje porabe letalskih goriv in s tem na zmanjšanje emisij iz letov. Ta dva dejavnika bi se morala samodejno odražati v metodologiji za ocenjevanje emisij iz letov, da se olajša prehod na učinkovitejše zrakoplove in optimizirano načrtovanje prog. Zato bi morale emisije iz letov, ki jih Agencija oceni z uporabo metodologije iz te uredbe, spodbujati obnovo flote in optimizirano načrtovanje prog. Metodologija, določena v tej uredbi, bi morala biti dovolj trdna za upoštevanje tehnoloških sprememb in operativnega napredka.

(12)

Kadar operativni pogoji prihodnjih rednih letov sovpadajo z obstoječimi leti na tej progi, so ocene, ki v skladu s to uredbo temeljijo na isti progi, precej zanesljivejše ocene okoljske učinkovitosti navedenih rednih letov. V tej uredbi se operativni pogoji nanašajo na vrsto zrakoplova, vrsto letalskega goriva, povprečno število potnikov in maso tovora. Vendar bi bilo treba v primeru, da operator zrakoplova spremeni operativne pogoje leta ali opravlja nove lete, porabo letalskih goriv in okoljsko učinkovitost letalskih goriv oceniti z uporabo najnovejših razpoložljivih znanstvenih metod in dokazov. Takšne ocene bi morale biti točne in temeljiti na pristopu, ki je skladen s previdnostnim načelom. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti metodologijo za ocenjevanje emisij iz letov za oba primera, tj. za lete, za katere so na voljo vse potrebne informacije o preteklih operacijah operatorja zrakoplova in se štejejo za zanesljiv vir za ocene navedenih operacij, ter za lete, za katere navedene informacije niso na voljo.

(13)

Vozne rede prihodnjih letov bi bilo treba deliti z Agencijo ob upoštevanju potrebne zaupnosti, da bi lahko Agencija čim bolj natančno primerjala operativne pogoje in ocenila emisije iz letov. Poleg tega bi si morali operatorji zrakoplovov prizadevati, da Agenciji zagotovijo vse druge informacije, ki bi lahko olajšale najtočnejšo oceno emisij iz letov.

(14)

Informacije, ki se sporočijo Agenciji, zlasti v zvezi s porabo letalskega goriva na let in emisijami v življenjskem ciklu natočenih letalskih goriv za posamezno letališče, bi moral pred tem preveriti neodvisni preveritelj. To neodvisno preverjanje bi bilo treba izvajati na podlagi načel in smernic ustreznega prava Unije ter veljavnih mednarodnih standardov in metodologij. Pri preverjanju bi bilo treba upoštevati tudi trenutni mednarodni razvoj, zlasti za zagotovitev, da se lahko določbe te uredbe uporabljajo tudi za lete v Unijo, kadar je to ustrezno.

(15)

Ta uredba bi morala določati pravila o obdobju veljavnosti oznak, ki jih izda Agencija, pogoje za vključitev obdobja veljavnosti v izdajo teh oznak operatorjem zrakoplovov, ter pogoje za operatorje zrakoplovov glede jasnega prikazovanja informacij o tej veljavnosti strankam.

(16)

Ta uredba bi morala določiti pogoje za prikaz oznak, ki jih izda Agencija. V času digitalizacije, zlasti v zračnem prevozu, lahko stranke prek spleta dostopajo do veliko širšega nabora informacij o storitvah zračnega prevoza, ki jih ponujajo konkurenčni operatorji zrakoplovov. Zato je bistveno zagotoviti, da so oznake, ki jih Agencija izda operatorju zrakoplova, prikazane na vseh prodajnih mestih v njegovi lasti v skladu s predlogami iz te uredbe. Operatorji zrakoplovov bi morali zagotoviti tudi, da so oznake, ki jih izda Agencija, prikazane na vseh prodajnih mestih, s katerimi imajo pogodbeno razmerje. Prav tako bi si morali razumno prizadevati za zagotovitev, da so prikazane tudi na prodajnih mestih, s katerimi ne sodelujejo. V nasprotnem primeru bi to lahko ogrozilo zaupanje ljudi v oznako in prizadevanja operatorjev zrakoplovov za uporabo letalskih goriv z nižjimi emisijami v življenjskem ciklu letalskih goriv.

(17)

Ta uredba bi morala določati pogoje, pod katerimi lahko operatorji zrakoplovov prikažejo oznake, ki jih izda Agencija, in zagotoviti, da so emisije iz letov zlahka prepoznavne. Določati bi morala specifikacije zasnove in predloge za prikaz emisij iz letov, ki jih morajo na usklajen in prepoznaven način prikazati vsi letalski operatorji.

(18)

Elementi zasnove bi morali vključevati logotip, ki dokazuje, da je Agencija v imenu Evropske unije ocenila emisije iz letov v skladu s to uredbo. Ta harmonizirani logotip bi moral zagotoviti prepoznavanje ocen emisij iz letov v skladu s to uredbo in vzpostaviti zaupanje vanje. Prav tako bi moral predstavljati to uredbo v svetu in preprečevati zamenjevanje z drugo zakonodajo Unije in obstoječimi pobudami na področju trajnostnosti, kot so oznake, izdane v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter delegiranimi uredbami, sprejetimi na njeni podlagi. Da bi izboljšali komunikacijo in povečali ozaveščenost, bi bilo treba v tej uredbi določiti tudi specifično terminologijo, ki bi se jasno nanašala na vsakega od elementov oznake emisij iz letov. To na primer vključuje kombinacijo emisij iz letov, logotipa in drugih vidikov, ki bi morali biti ključni elementi oznake. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti zasnovo preprostega in jasnega logotipa oznake, ki mora biti vedno prikazan poleg emisij iz leta in vključevati zastavo Unije. Pogoji za prikaz oznak iz te uredbe bi morali zagotoviti, da so oznake lahko dostopne in razumljive, ter strankam omogočiti enostavno primerjavo okoljske učinkovitosti letov različnih operatorjev zrakoplovov na isti progi. Ta uredba bi morala zagotoviti dosledne in točne prikaze podatkov o emisijah, da se zagotovita primerljivost in poštena konkurenca na notranjem trgu prevoza, zlasti kadar so storitve zračnega prevoza del multimodalnih prevoznih verig ali kadar konkurirajo drugim načinom prevoza. V ta namen bi morala biti ta uredba skladna z veljavno zakonodajo o obračunavanju emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev.

(19)

Pogoje za prikaz oznak bi bilo treba razdeliti na primarni in sekundarni prikaz. Prikaz oznak lahko izboljša ozaveščenost strank o ocenjenih emisijah iz letov in prizadevanjih operatorjev zrakoplovov za zmanjšanje okoljskega odtisa storitev zračnega prevoza, ki jih ponujajo. Primarni prikaz, ki bi moral vedno v lahko razumljivi obliki vključevati ključne elemente določenega leta v celotnem postopku iskanja leta in nakupa, ne bi smel zahtevati nobene interakcije stranke. Vključevati bi moral tudi potrebne elemente, da lahko stranka primerja uspešnost določenega operatorja zrakoplova z drugimi konkurenčnimi operatorji zrakoplovov na isti progi. Namen take primerjave bi moral biti stranki olajšati razumevanje zadevnih okoljskih informacij in dodatno spodbuditi prizadevanja operatorjev zrakoplovov za izboljšanje svoje okoljske učinkovitosti. Sekundarni prikaz, ki bi moral za vidnost zahtevati interakcijo strank, bi moral vsebovati več podrobnosti in pojasnil o načinu ocenjevanja emisij iz letov, vključno na primer s povprečno okoljsko učinkovitostjo letalskih goriv, ki jih uporablja operator zrakoplova.

(20)

Zagotavljanje, da operatorji zrakoplovov prikažejo samo veljavne oznake, je bistveno za krepitev zaupanja med strankami. Ta uredba bi morala določati pogoje, pod katerimi lahko Agencija preveri, ali operatorji zrakoplovov pravilno izvajajo in prikazujejo oznake v skladu z zadevnim pravom Unije ter veljavnimi mednarodnimi standardi in metodologijami. Operatorji zrakoplovov ne bi smeli prikazovati preklicanih in poteklih oznak. Uredba bi morala določati tudi pogoje, pod katerimi lahko Agencija pregleda točnost in verodostojnost informacij, ki jih sporočijo operatorji zrakoplovov v zvezi s svojimi operacijami. Zato je primerno, da ta uredba skupaj z veljavnimi izvršilnimi pravili in pooblastili Agencije določa pogoje za pregled oznak ter postopek, v skladu s katerim Agencija razveljavi neveljavne oznake ali od operatorjev zrakoplovov zahteva, naj ustrezno prilagodijo svoj prikaz.

(21)

Agencija bi morala vzpostaviti in vzdrževati spletno mesto o emisijah iz letov, ki tako operatorjem zrakoplovov kot javnosti omogoča enostaven dostop do informacij o shemi. To je potrebno tudi zato, da bi shema postala privlačnejša za operatorje zrakoplovov.

(22)

Za olajšanje začetka uporabe oznake emisij iz letov v Uniji bi morala Agencija od datuma začetka veljavnosti te uredbe do 1. januarja 2028 izdajati oznake samo za storitve zračnega prevoza potnikov in mešane potniško-tovorne lete, ne pa tudi za storitve zračnega prevoza tovora. Storitve zračnega prevoza potnikov in tovora se med seboj razlikujejo v načinu organizacije poveznih operacij, zlasti v odnosih s končnimi strankami. Ta uredba daje prednost izdajanju oznak operatorjem zrakoplovov, ki opravljajo storitve zračnega prevoza potnikov, da se udeležencem na trgu zagotovi dovolj časa za seznanitev z oznako. Oznake bi morale zajemati vse vrste storitev zračnega prevoza šele od 1. januarja 2028.

(23)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora ReFuelEU za letalstvo –

(a)

standardizirano in znanstveno utemeljeno metodologijo za izračun emisij iz letov, vključno z metodologijo za ocene, na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov;

(b)

postopek, po katerem morajo operatorji zrakoplovov Agenciji Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zagotoviti ustrezne informacije za oceno emisij iz letov in izdajo ustreznih oznak;

(c)

trajanje obdobja veljavnosti oznak, ki jih izda Agencija;

(d)

pogoje in postopke, v skladu s katerimi lahko Agencija pregleda, prekliče in izda nove oznake;

(e)

predloge za prikaz oznak;

(f)

pravila za zagotavljanje enostavnega dostopa do vseh izdanih oznak v strojno berljivi obliki;

(g)

možnosti in pogoje, pod katerimi lahko operatorji zrakoplovov prikažejo druge informacije o okoljski učinkovitosti zunaj področja uporabe te uredbe.

(1)

„emisije iz leta“ pomenijo ocenjene emisije v življenjskem ciklu letalskih goriv za let, ki ga opravlja operator zrakoplova, sestavljene iz emisij iz kabine in emisij iz tovora, merjeno v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida;

(2)

„emisije iz kabine“ pomenijo delež emisij iz leta, pripisanih kabini, merjeno v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida;

(3)

„emisije iz tovora“ pomenijo delež emisij iz letov, pripisanih tovoru, merjeno v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida;

(4)

„emisije iz kabine na potnika“ pomenijo količnik emisij iz kabine in povprečnega števila potnikov na letih v prejšnjem ustreznem obdobju voznega reda letov, merjeno v kilogramih ekvivalenta ogljikovega dioksida na potnika;

(5)

„emisije iz tovora na tono“ pomenijo količnik emisij iz tovora in povprečne mase tovora, prevoženega na zrakoplovu v prejšnjem ustreznem obdobju voznega reda letov, merjeno v kilogramih ekvivalenta ogljikovega dioksida na tono tovora;

(6)

„emisije iz kabine na potniški kilometer“ pomenijo količnik ocenjenih emisij iz kabine na potnika in razdalje opravljene proge, merjeno v gramih ekvivalenta ogljikovega dioksida na potniški kilometer;

(7)

„emisije iz tovora na tonski kilometer“ pomenijo količnik ocenjenih emisij iz tovora na tono in razdalje opravljene proge, merjeno v gramih ekvivalenta ogljikovega dioksida na tonski kilometer;

(8)

„oznaka“ pomeni grafični prikaz, natisnjen ali elektronski, ki združuje logotip oznake in informacije iz Priloge III;

(9)

„logotip oznake“ pomeni sliko, opredeljeno v točki 1 Priloge III k tej uredbi, ki predstavlja preverjanje emisij iz letov;

(10)

„potekla oznaka“ pomeni oznako, katere veljavnost je potekla;

(11)

„digitalno orodje za poročanje“ pomeni digitalno platformo, ki jo razvije in upravlja Agencija kot edinstveno kontaktno točko z operatorji zrakoplovov za sporočanje podatkov in distribucijo oznak;

(12)

„zrakoplov“ pomeni zrakoplov, kot je opredeljen v členu 3, točka 28, Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(13)

„spričevalo letalskega prevoznika“ pomeni spričevalo letalskega prevoznika, kot je opredeljeno v členu 2, točka 8, Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(14)

„letališče“ pomeni letališče, kot je opredeljeno v členu 2, točka 1, Direktive 2009/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(15)

„sedež“ pomeni sedež, nameščen na zrakoplovu, na katerem lahko sedi potnik med potovanjem;

(16)

„potnik“ („pax“) pomeni osebo, ki ob odhodu zrakoplova zaseda sedež v potniški kabini zrakoplova in potuje na zrakoplovu z namenom doseči določen namembni kraj;

(17)

„sedežna površina“ pomeni površino, določeno za vsak sedež za vsakega potnika in vsak razred kabine, merjeno v kvadratnih metrih;

(18)

„razred kabine“ pomeni specifično storitev in prostor za potnike, za katerega je značilna posebna konfiguracija sedežev v kabini, oprema in cenovne strukture;

(19)

„obdobje voznega reda letov“ pomeni obdobje voznega reda letov, kot je opredeljeno v členu 2, točka (d), Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93 (7);

(20)

„poraba letalskega goriva med letom“ pomeni količino letalskih goriv, ki jo zrakoplov porabi med letom, od začetnega premika s parkirnega mesta na letališču odhoda do zaustavitve na parkirnem mestu na letališču prihoda, merjeno v tonah;

(21)

„čas letenja“ pomeni skupni čas, ki je pretekel od začetnega premika zrakoplova s parkirnega mesta na letališču odhoda do zaustavitve na parkirnem mestu na letališču prihoda, merjeno v minutah;

(22)

„emisije v življenjskem ciklu letalskih goriv“ pomeni emisije ekvivalenta ogljikovega dioksida iz letalskih goriv, ki vključujejo emisije ekvivalenta ogljikovega dioksida iz proizvodnje, prevoza, distribucije in uporabe na krovu, tudi med zgorevanjem, in ki predstavljajo vsoto emisij ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4) in dušikovega oksida (N2O), izračunano v skladu s točko C Priloge V k Direktivi (EU) 2018/2001 in, kadar je ustrezno, drugim ustreznim pravom Unije in mednarodnimi standardi ter podatki in metodologijami, ki odražajo najnovejši znanstveni razvoj v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (v nadaljnjem besedilu: ICAO), merjeno v gramih ekvivalenta ogljikovega dioksida na megajoule;

(23)

„ekvivalent ogljikovega dioksida“ („CO2ekv“) pomeni mersko enoto, s katero se primerjata sevalni moči toplogrednega plina in ogljikovega dioksida (CO2);

(24)

„shema za toplogredne pline za letalska goriva“ pomeni shemo, ki operatorjem zrakoplovov podeljuje ugodnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz letalskih goriv;

(25)

„tovor“ pomeni blago, material in pakete, ki niso potniška prtljaga in se prevažajo na krovu zrakoplova, merjeno v tonah;

(26)

„prodajno mesto“ pomeni fizično lokacijo ali storitev spletne platforme, ki je v lasti ali ponuja lete operatorja zrakoplova in na kateri operator zrakoplova ali katera koli oseba, pooblaščena za njegovo zastopanje, shranjuje in da javnosti na voljo informacije o letih navedenega operatorja zrakoplova za namene nakupa ali primerjave.