(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 je razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (2). Določa pravila o tržnih standardih za hmelj in certificiranju hmelja ter pooblašča Komisijo za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov v zvezi s tem. Da se zagotovi nemoteno delovanje uporabe tržnih standardov in certificiranja za hmelj in hmeljne proizvode, je treba v novem pravnem okviru z delegiranimi akti sprejeti nekatera dodatna pravila. Ta uredba in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/601 (3) bi morali nadomestiti Uredbo Komisije (ES) št. 1850/2006 (4).

(2)

Člen 77(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da je za proizvode iz sektorja hmelja, obrane ali pripravljene v Uniji, treba opraviti certifikacijski postopek, ki zagotavlja, da izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti. Da se zagotovi enotna uporaba certifikacijskega postopka v državah članicah, je treba določiti proizvode iz sektorja hmelja, ki jih je treba certificirati.

(3)

Člen 77(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da se proizvodi iz sektorja hmelja lahko tržijo ali izvozijo samo, če je bil zanje izdan certifikat v skladu z navedeno določbo. Pivovarne so zelo pozorne na kakovost hmelja, uporabljenega v postopku varjenja piva, saj navedena sestavina močno vpliva na okus končnega proizvoda. Kadar hmelj pridelujejo in predelujejo pivovarne ali tretje osebe po pogodbi za pivovarno, bi zaradi zahteve po uradnem certificiranju poleg notranjega nadzora kakovosti za zadevne pivovarne nastali dodatni stroški in nepotrebno upravno breme. Majhne količine proizvodov iz sektorja hmelja, ki se prodajajo fizičnim osebam v majhnih pakiranjih, so nišni trg, certificiranje vsebine vsakega majhnega pakiranja in označevanje pakiranj v skladu z veljavnimi pravili pa bi pomenilo neupravičeno količino dela, zlasti ker bi to vplivalo tudi na ceno navedenih proizvodov za zasebne uporabnike. Izomerizirani hmeljni proizvodi so bili močno predelani in so stabilne narave, zato certificiranje ni več potrebno za zagotavljanje njihove kakovosti. Zato je primerno, da se nekateri hmeljni proizvodi izvzamejo iz zahteve po certificiranju za namene trženja ali izvoza.

(4)

Da bi se določilo področje uporabe izvzetja iz obveznosti certificiranja za hmelj, ki se prideluje in/ali predeluje za pivovarne po pogodbi ali s strani samih pivovarn, hkrati pa bi se še vedno zagotovil nadzor pristojnega organa za certificiranje, bi moral pivovar pristojni organ za certificiranje s prijavo pridelka obvestiti o sortah, ki jih prideluje, pridelanih količinah, mestih pridelave in zasajenih površinah, da se zagotovi, da so zadevni proizvodi namenjeni samo za uporabo zadevne pivovarne. Kar zadeva predelavo hmelja za pivovarne, bi bilo treba organu za certificiranje zagotoviti predhodne informacije o zadevni pivovarni, predelovalcu, surovini in končnem proizvodu, da se omogoči določen nadzor postopka. Na pakiranju navedenih proizvodov bi bilo treba tudi posebej navesti, da se ne smejo tržiti, s čimer bi se zagotovilo, da jih lahko uporablja le zadevna pivovarna.

(5)

Če se certificirana pošiljka nepripravljenega hmelja razdeli za prodajo, mora biti vsaki pošiljki priložen trgovinski dokument, ki ga pripravi prodajalec in vsebuje informacije iz certifikata izvirne pošiljke, da se zagotovi popolna sledljivost vsake pošiljke.

(6)

Za zagotovitev visoke kakovosti mešanic surovega hmelja in hmeljnih proizvodov bi morala v primeru mešanic vsaka od pošiljk uporabljenih hmeljnih storžkov izpolnjevati minimalne zahteve glede kakovosti. V primeru mešanic hmeljnih storžkov, ki se uporabljajo kot take, je treba za ohranitev posebnega značaja, ki ga proizvodu dajeta sorta in območje pridelave, uporabiti samo hmeljne storžke z istega območja in iste sorte. Za hmeljne proizvode se lahko zahteva mešanica hmelja različnih sort in/ali območij pridelave, da se pridobi določen profil okusa, zato je treba take mešanice dovoliti in v certifikat vpisati vsako sorto in/ali poreklo z navedbo odstotka mase vsake sorte in/ali območja pridelave, da se omogoči sledljivost. Glede na to, da hmelj sčasoma izgubi del alfa kisline, kar vpliva na njegov poseben okus, bi bilo treba mešati samo surovi hmelj istega leta spravila pridelka, tako za hmeljne mešanice, ki se uporabljajo kot take, kot za hmeljne proizvode. Za zagotovitev, da ni mogoče dodati elementov, ki ne izpolnjujejo zahtev, bi bilo treba mešane proizvode iz sektorja hmelja certificirati le, če so bili mešani pod uradnim nadzorom v centrih za certificiranje.

(7)

Določiti bi bilo treba minimalne zahteve glede kakovosti za pripravljeni in nepripravljeni surovi hmelj, kar zadeva vsebnost vlage, vsebnost listov, pecljev in odpadkov hmelja ter semen v primeru neosemenjenega hmelja.

(8)

Ker ta uredba posodablja in nadomešča obstoječa pravila iz Uredbe (ES) št. 1850/2006, bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti –