EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32023R2772

Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/2772 z dne 31. julija 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov poročanja o trajnostnosti

C/2023/5303

UL L, 2023/2772, 22.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2023/2772/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 22/12/2023

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2023/2772/oj

European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2023/2772

22.12.2023

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/2772

z dne 31. julija 2023

o dopolnitvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov poročanja o trajnostnosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (1) in zlasti člena 29b(1), prvi pododstavek, Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2013/34/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta (2), določa, da morajo velika podjetja, mala in srednja podjetja z vrednostnimi papirji, uvrščenimi v trgovanje na reguliranih trgih EU, ter obvladujoča podjetja velikih skupin v poseben oddelek svojega poslovnega poročila ali konsolidiranega poslovnega poročila vključiti informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na trajnostnostne zadeve, ter informacije, potrebne za razumevanje, kako trajnostnostne zadeve vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja. Podjetja morajo te informacije pripraviti v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti od poslovnega leta iz člena 5(2) Direktive (EU) 2022/2464 za vsako kategorijo podjetij.

(2)

Komisija mora do 30. junija 2023 sprejeti prvi sklop standardov, ki določajo informacije, ki jih morajo podjetja sporočiti v skladu s členom 19a(1) in (2) ter členom 29a(1) in (2) navedene direktive, vključno vsaj z informacijami, ki jih udeleženci na finančnem trgu potrebujejo za izpolnitev obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(3)

Komisija je upoštevala strokovni nasvet EFRAG. Neodvisni strokovni nasvet EFRAG izpolnjuje merila iz člena 49(3b), prvi, drugi in tretji pododstavek, Direktive 2013/34/EU. Da bi Komisija zagotovila sorazmernost in podjetjem olajšala pravilno uporabo standardov, je uvedla spremembe strokovnega nasveta EFRAG v zvezi s pristopom pomembnosti, postopnim uvajanjem nekaterih zahtev, preoblikovanjem nekaterih zahtev v prostovoljne podatkovne točke, uvedbo prožnosti pri številnih zahtevah po razkritju, uvedbo tehničnih sprememb za zagotovitev skladnosti s pravnim okvirom Unije in visoko stopnjo interoperabilnosti s svetovnimi pobudami za določanje standardov, pa tudi redakcijske spremembe.

(4)

Ti standardi poročanja o trajnostnosti izpolnjujejo zahteve iz člena 29b Direktive 2013/34/EU.

(5)

Zato bi bilo treba sprejeti skupne standarde poročanja o trajnostnosti.

(6)

V skladu s členom 29b(1), četrti pododstavek, Direktive 2013/34/EU ta uredba ne bi smela začeti veljati prej kot štiri mesece po tem, ko jo Komisija sprejme. Glede na to, da člen 5(2) Direktive (EU) 2022/2464 zahteva, da nekatere kategorije podjetij uporabljajo te standarde poročanja o trajnostnosti za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, bi morala ta uredba začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(7)

Komisija se je v skladu s členom 49(3b), četrti pododstavek, Direktive 2013/34/EU skupaj posvetovala s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Računovodskim regulativnim odborom iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Komisija je v skladu s členom 49(3b), peti pododstavek, Direktive 2013/34/EU zaprosila za mnenje Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropski bančni organ (EBA) ter Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), zlasti glede skladnosti te uredbe z Uredbo (EU) 2019/2088 in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe. Komisija se je v skladu s členom 49(3b), šesti pododstavek, Direktive 2013/34/EU posvetovala tudi z Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, ustanovljeno na podlagi člena 20 Uredbe (EU) 2020/852 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Standardi poročanja o trajnostnosti, ki jih morajo podjetja uporabiti za poročanje o trajnostnosti v skladu s členoma 19a in 29a Direktive 2013/34/EU v skladu s časovnim načrtom iz člena 5(2) Direktive (EU) 2022/2464, so določeni v prilogah I in II k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2024 za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. julija 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 182, 29.6.2013, str. 19.

(2)  Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (UL L 322, 16.12.2022, str. 15).

(3)  Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

(4)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(5)  Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).


PRILOGA I

EVROPSKI STANDARDI POROČANJA O TRAJNOSTNOSTI (ESRS)

ESRS 1

Splošne zahteve

ESRS 2

Splošna razkritja

ESRS E1

Podnebne spremembe

ESRS E2

Onesnaževanje

ESRS E3

Vodni in morski viri

ESRS E4

Biotska raznovrstnost in ekosistemi

ESRS E5

Raba virov in krožno gospodarstvo

ESRS S1

Lastna delovna sila

ESRS S2

Delavci v vrednostni verigi

ESRS S3

Prizadete skupnosti

ESRS S4

Potrošniki in končni uporabniki

ESRS G1

Poslovno ravnanje

ESRS 1

SPLOŠNE ZAHTEVE

KAZALO

Cilj

1.

Kategorije standardov ESRS, področja poročanja in pravila pri pripravi

1.1

Kategorije standardov ESRS

1.2

Področja poročanja ter minimalne zahteve po razkritju vsebine politik, ukrepov, ciljev in metrik

1.3

Pravila pri pripravi

2.

Kvalitativne značilnosti informacij

3.

Dvojna pomembnost kot podlaga za razkritja v zvezi s trajnostnostjo

3.1

Deležniki in njihov pomen za postopek ocenjevanja pomembnosti

3.2

Pomembne zadeve in pomembnost informacij

3.3

Dvojna pomembnost

3.4

Pomembnost vplivov

3.5

Finančna pomembnost

3.6

Pomembni vplivi ali tveganja, ki izhajajo iz ukrepov za obravnavanje trajnostnostnih zadev

3.7

Raven razčlenitve

4.

Skrbni pregled

5.

Vrednostna veriga

5.1

Podjetje, ki poroča, in vrednostna veriga

5.2

Ocena na podlagi sektorskih povprečij in približkov

6.

Časovna obdobja

6.1

Obdobje poročanja

6.2

Povezovanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti

6.3

Poročanje o napredku glede na izhodiščno leto

6.4

Opredelitev kratko-, srednje- in dolgoročnega obdobja za namene poročanja

7.

Priprava in predstavitev informacij o trajnostnosti

7.1

Predstavitev primerjalnih informacij

7.2

Viri negotovosti ocene in rezultatov

7.3

Posodobitev razkritij o dogodkih po koncu obdobja poročanja

7.4

Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti

7.5

Napake pri poročanju v preteklih obdobjih

7.6

Konsolidirano poročanje in izvzetje odvisnih podjetij

7.7

Tajni in občutljivi podatki ter informacije o intelektualni lastnini, znanju in izkušnjah ali rezultatih inovacij

7.8

Poročanje o priložnostih

8.

Struktura izjave o trajnostnosti

8.1

Splošna zahteva glede predstavitve

8.2

Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti

9.

Povezave z drugimi deli poročanja podjetij in povezanimi informacijami

9.1

Vključitev s sklicevanjem

9.2

Povezane informacije in povezljivost z računovodskimi izkazi

10.

Prehodne določbe

10.1

Prehodna določba v zvezi z razkritji, specifičnimi za posamezne subjekte

10.2

Prehodna določba v zvezi s poglavjem 5 Vrednostna veriga

10.3

Prehodna določba v zvezi z oddelkom 7.1 Predstavitev primerjalnih informacij

10.4

Prehodna določba: seznam zahtev po razkritju, ki se postopno uvedejo

Dodatek A:

Zahteve glede uporabe

Razkritja, specifična za posamezne subjekte

Dvojna pomembnost

Ocena na podlagi sektorskih povprečij in približkov

Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti

Dodatek B:

Kvalitativne značilnosti informacij

Dodatek C:

Seznam postopno uvedenih zahtev po razkritju

Dodatek D:

Struktura izjave o trajnostnosti iz ESRS

Dodatek E:

Diagram poteka za določitev razkritij, ki jih je treba vključiti

Dodatek F:

Primer strukture izjave o trajnostnosti iz ESRS

Dodatek G:

Primer vključitve s sklicevanjem

Cilj

1.

Cilj evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS) je opredeliti informacije o trajnostnosti, ki jih podjetje razkrije v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Poročanje v skladu z ESRS podjetij ne razbremeni drugih obveznosti, določenih s pravom Unije.

2.

Natančneje, v ESRS so določene informacije, ki jih podjetje razkrije o svojih pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih, povezanih z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi trajnostnostnimi zadevami. Podjetjem v skladu z ESRS ni treba razkriti nobenih informacij o okoljskih, socialnih in upravljavskih temah, zajetih v ESRS, kadar jih je podjetje ocenilo kot nepomembne (glej ta standard, Dodatek E Diagram poteka za določitev razkritij, ki jih je treba vključiti). Informacije, razkrite v skladu z ESRS, uporabnikom izjave o trajnostnosti omogočajo, da razumejo pomembne vplive, ki jih ima podjetje na ljudi in okolje, ter pomembne vplive trajnostnostnih zadev na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.

3.

Cilj tega standarda (ESRS 1) je omogočiti razumevanje strukture ESRS, pravil pri pripravi in temeljnih uporabljenih konceptov ter splošnih zahtev za pripravo in predstavitev informacij o trajnostnosti v skladu z Direktivo 2013/34/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2022/2464.

1.   Kategorije standardov ESRS, področja poročanja in pravila pri pripravi

1.1    Kategorije standardov ESRS

4.

Obstajajo tri kategorije ESRS:

(a)

medsektorski standardi;

(b)

tematski standardi (okoljski, socialni in upravljavski standardi) ter

(c)

sektorski standardi.

Medsektorski in tematski standardi niso specifični za posamezen sektor, kar pomeni, da se uporabljajo za vsa podjetja ne glede na to, v katerih sektorjih poslujejo.

5.

Medsektorska standarda ESRS 1 Splošne zahteve in ESRS 2 Splošna razkritja se uporabljata za trajnostnostne zadeve, zajete v tematskih in sektorskih standardih.

6.

V tem standardu (ESRS 1) je opisana struktura standardov ESRS, pojasnjeni so pravila pri pripravi in temeljni koncepti ter določene splošne zahteve za pripravo in predstavitev informacij, povezanih s trajnostnostjo.

7.

V ESRS 2 so določene zahteve po razkritju informacij, ki jih podjetja zagotovijo na splošni ravni za vse pomembne trajnostnostne zadeve na področjih poročanja, ki zajemajo upravljanje, strategijo, upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti ter metrike in cilje.

8.

Vsak tematski ESRS zajema eno temo v zvezi s trajnostnostjo in je strukturiran v obliki tem in podtem ter po potrebi podpodtem. Preglednica iz zahteve glede uporabe 16 (AR 16) v tem standardu vsebuje pregled tem, podtem in podpodtem v zvezi s trajnostnostjo (skupaj „trajnostnostne zadeve“), zajetih v tematskih ESRS.

9.

Tematski ESRS lahko vključujejo posebne zahteve, ki dopolnjujejo splošne zahteve po razkritju iz ESRS 2. Dodatek C k ESRS 2 Zahteve po razkritju / glede uporabe iz tematskih ESRS, ki se uporabljajo skupaj z ESRS 2 Splošna razkritja vsebuje seznam dodatnih zahtev iz tematskih ESRS, ki jih podjetja uporabijo skupaj s splošnimi zahtevami po razkritju iz ESRS 2.

10.

Sektorski standardi se uporabljajo za vsa podjetja v sektorju. V njih so obravnavani vplivi, tveganja in priložnosti, ki so lahko pomembni za vsa podjetja v posameznem sektorju ter niso zajeti oziroma niso zadostno zajeti v tematskih standardih. Sektorski standardi vključujejo več tem, ki so najpomembnejše za zadevni sektor. Ti standardi zagotavljajo visoko stopnjo primerljivosti.

11.

Poleg zahtev po razkritju iz treh kategorij ESRS velja, da če podjetje ugotovi, da je vpliv, tveganje ali priložnost, ki je ESRS ne zajema ali v njem ni dovolj razčlenjena, pomembna zaradi njenih posebnih dejstev in okoliščin, zagotovi dodatna razkritja, specifična za posamezne subjekte, da uporabnikom omogoči razumevanje s trajnostnostjo povezanih vplivov, tveganj ali priložnosti podjetja. Zahteve glede uporabe AR 1 do AR 5 zagotavljajo dodatne smernice glede razkritij, specifičnih za posamezne subjekte.

1.2    Področja poročanja ter minimalne zahteve po razkritju vsebine politik, ukrepov, ciljev in metrik

12.

Zahteve po razkritju iz ESRS 2, tematskih ESRS in sektorskih ESRS so razvrščene po naslednjih področjih poročanja:

(a)

upravljanje (GOV): postopki upravljanja, kontrole in postopki, ki se uporabljajo za spremljanje, upravljanje in nadzor vplivov, tveganj in priložnosti (glej ESRS 2, poglavje 2 Upravljanje);

(b)

strategija (SBM): kako strategija in poslovni model podjetja sovplivata na njegove pomembne vplive, tveganja in priložnosti, vključno z načinom, kako podjetje obravnava te vplive, tveganja in priložnosti (glej ESRS 2, poglavje 3 Strategija);

(c)

upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti (IRO): postopki, s katerimi podjetje:

i.

opredeli vplive, tveganja in priložnosti ter oceni njihovo pomembnost (glej IRO-1 v oddelku 4.1 ESRS 2);

ii.

politikami in ukrepi upravlja pomembne trajnostnostne zadeve (glej oddelek 4.2 ESRS 2);

(d)

metrike in cilji (MT): uspešnost podjetja, vključno z zastavljenimi cilji in napredkom pri njihovem doseganju (glej ESRS 2, poglavje 5 Metrike in cilji).

13.

ESRS 2 vključuje:

(a)

minimalne zahteve po razkritju v zvezi s politikami (MDR-P) in ukrepi (MDR-A) v oddelku 4.2;

(b)

minimalne zahteve po razkritju v zvezi z metrikami (MDR-M) in cilji (MDR-T) v oddelku 5.

Podjetja minimalne zahteve po razkritju v zvezi s politikami, ukrepi, metrikami in cilji upoštevajo skupaj z ustreznimi zahtevami po razkritju iz tematskih in sektorskih ESRS.

1.3    Pravila pri pripravi

14.

V vseh ESRS:

(a)

se pojem „vplivi“ nanaša na pozitivne in negativne s trajnostnostjo povezane vplive, ki se nanašajo na poslovanje podjetja, kot se ugotovijo v postopku ocenjevanja pomembnosti vplivov (glej oddelek 3.4 Pomembnost vplivov). Nanaša se tako na dejanske kot na morebitne prihodnje vplive;

(b)

se pojem „tveganja in priložnosti“ nanaša na s trajnostnostjo povezana finančna tveganja in priložnosti podjetja, vključno s tistimi, ki izhajajo iz odvisnosti od naravnih, človeških in socialnih virov, kot se ugotovijo v postopku ocenjevanja finančne pomembnosti (glej oddelek 3.5).

Skupaj se ti pojmi imenujejo „vplivi, tveganja in priložnosti“ (IRO). Odražajo vidik dvojne pomembnosti ESRS, opisane v oddelku 3.

15.

V vseh ESRS so pojmi, ki so opredeljeni v glosarju opredelitev (Priloga II), zapisani v krepkem ležečem tisku, razen kadar se opredeljeni pojem v istem odstavku uporablja večkrat.

16.

V ESRS so informacije, ki jih je treba razkriti, strukturirane na podlagi zahtev po razkritju. Vsaka zahteva po razkritju je sestavljena iz ene ali več ločenih podatkovnih točk. Pojem „podatkovna točka“ se lahko nanaša tudi na opisni podelement zahteve po razkritju.

17.

Poleg zahtev po razkritju večina ESRS vsebuje tudi zahteve glede uporabe. Zahteve glede uporabe podpirajo uporabo zahtev po razkritju in imajo enako veljavo kot drugi deli ESRS.

18.

V ESRS se za razlikovanje med različnimi ravnmi obveznosti za podjetje glede razkritja informacij uporabljata naslednja pojma:

(a)

„razkrije“ – pomeni, da je določba določena z zahtevo po razkritju ali podatkovno točko;

(b)

„lahko razkrije“ – pomeni prostovoljno razkritje za spodbujanje dobre prakse.

Poleg tega se v ESRS uporablja pojem „preuči“ pri sklicevanju na vprašanja, vire ali metodologije, ki naj bi jih podjetje po potrebi upoštevalo ali uporabilo pri pripravi določenega razkritja.

2.   Kvalitativne značilnosti informacij

19.

Podjetje pri pripravi izjave o trajnostnosti uporabi:

(a)

temeljne kvalitativne značilnosti informacij, tj. ustreznost in natančna slika, ter

(b)

pomožne kvalitativne značilnosti informacij, tj. primerljivost, preverljivost in razumljivost.

20.

Te kvalitativne značilnosti informacij so opredeljene in opisane v Dodatku B k temu standardu.

3.   Dvojna pomembnost kot podlaga za razkritja v zvezi s trajnostnostjo

21.

Podjetje poroča o trajnostnostnih zadevah na podlagi načela dvojne pomembnosti, kot je opredeljeno in pojasnjeno v tem poglavju.

3.1    Deležniki in njihov pomen za postopek ocenjevanja pomembnosti

22.

Deležniki so tisti, ki lahko vplivajo na podjetje ali na katere lahko vpliva podjetje. Dve glavni skupini deležnikov sta:

(a)

prizadeti deležniki: posamezniki ali skupine, na katerih interese pozitivno ali negativno vplivajo ali lahko vplivajo dejavnosti podjetja ter njegovi neposredni in posredni poslovni odnosi vzdolž njegove vrednostne verige, ter

(b)

uporabniki izjav o trajnostnosti: primarni uporabniki splošnega računovodskega poročanja (obstoječi in morebitni vlagatelji, posojilodajalci in drugi upniki, vključno z upravitelji premoženja, kreditnimi institucijami in zavarovalnicami) ter drugi uporabniki izjav o trajnostnosti, vključno s poslovnimi partnerji podjetja, sindikati in socialnimi partnerji, civilno družbo ter nevladnimi organizacijami, vladami, analitiki in člani akademske skupnosti.

23.

Nekateri deležniki lahko pripadajo obema skupinama iz odstavka 22.

24.

Sodelovanje s prizadetimi deležniki je osrednjega pomena za stalni postopek skrbnega pregleda podjetja (glej poglavje 4 Skrbni pregled) in njegovo oceno pomembnosti v zvezi s trajnostnostjo. To vključuje postopke podjetja za opredelitev in ocenjevanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, na katerih nato temelji postopek ocenjevanja za opredelitev pomembnih vplivov za namene poročanja o trajnostnosti (glej oddelek 3.4 tega standarda).

3.2    Pomembne zadeve in pomembnost informacij

25.

Podjetje mora oceniti pomembnost (glej oddelek 3.4 Pomembnost vplivov in oddelek 3.5 Finančna pomembnost), da lahko opredeli pomembne vplive, tveganja in priložnosti, o katerih je treba poročati.

26.

Ocena pomembnosti je izhodišče za poročanje o trajnostnosti na podlagi ESRS. IRO-1 v oddelku 4.1 ESRS 2 vključuje splošne zahteve po razkritju postopka podjetja za opredelitev vplivov, tveganj in priložnosti ter ocenjevanje njihove pomembnosti. V SBM-3 iz ESRS 2 so določene splošne zahteve po razkritju pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz ocene pomembnosti, ki jo opravi podjetje.

27.

Zahteve glede uporabe iz Dodatka A k temu standardu vključujejo za podporo oceni pomembnosti seznam trajnostnostnih zadev, zajetih v tematskih ESRS, na katerem so razvrščene po temah, podtemah in podpodtemah. Dodatek E Diagram poteka za določitev razkritij, ki jih je treba vključiti, k temu standardu vključuje ponazoritev ocene pomembnosti, opisane v tem oddelku.

28.

Trajnostnostna zadeva je „pomembna“, kadar izpolnjuje merila, opredeljena za pomembnost vplivov (glej oddelek 3.4 tega standarda) ali finančno pomembnost (glej oddelek 3.5 tega standarda) ali oboje.

29.

Ne glede na rezultat ocenjevanja pomembnosti podjetje vedno razkrije informacije, ki se zahtevajo v skladu z: ESRS 2 Splošna razkritja (tj. vsemi zahtevami po razkritju in podatkovnimi točkami, določenimi v ESRS 2) in zahtevami po razkritju (vključno z njihovimi podatkovnimi točkami) iz tematskih ESRS, povezanih z zahtevo po razkritju IRO-1 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, kot so navedene v ESRS 2, Dodatek C Zahteve po razkritju / glede uporabe iz tematskih ESRS, ki se uporabljajo skupaj z ESRS 2 Splošna razkritja.

30.

Kadar podjetje na podlagi ocene pomembnosti, na kateri temeljijo zahteve po razkritju iz ESRS 2 IRO-1, IRO-2 in SBM-3, ugotovi, da je trajnostnostna zadeva pomembna:

(a)

razkrije informacije v skladu z zahtevami po razkritju (pa tudi v skladu z zahtevami glede uporabe), ki so povezane s to specifično trajnostnostno zadevo v ustreznih tematskih in sektorskih ESRS, ter

(b)

razkrije dodatna razkritja, specifična za posamezne subjekte (glej odstavek 11 in AR 1 do AR 5 tega standarda), če pomembna trajnostnostna zadeva ni zajeta v ESRS ali v njem ni dovolj razčlenjena.

31.

Informacije, ki se uporabljajo in so predpisane v okviru zahteve po razkritju, vključno z njenimi podatkovnimi točkami, ali razkritja, specifičnega za posamezne subjekte, se razkrijejo, kadar podjetje v okviru svoje ocene pomembnih informacij oceni, da so informacije pomembne z enega ali več naslednjih vidikov:

(a)

pomena informacij v zvezi z zadevo, ki naj bi jo prikazovale ali pojasnile, ali

(b)

zmožnost takih informacij, da zadostijo potrebam uporabnikov v zvezi z odločanjem, vključno s potrebami primarnih uporabnikov splošnega računovodskega poročanja, opisanimi v odstavku 48, in/ali potrebami uporabnikov, katerih glavni interes je po informacijah o vplivih podjetja.

32.

Če podjetje ugotovi, da podnebne spremembe niso pomembne, in zato izpusti vse zahteve po razkritju iz ESRS E1 Podnebne spremembe, razkrije podrobno razlago ugotovitev iz svoje ocene pomembnosti v zvezi s podnebnimi spremembami (glej ESRS 2 IRO-2 Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti), vključno z v prihodnost usmerjeno analizo pogojev, na podlagi katerih bi podjetje v prihodnosti lahko ugotovilo, da so podnebne spremembe pomembne. Če podjetje ugotovi, da ni pomembna tema, ki ni podnebne spremembe, in zato v ustreznem tematskem ESRS izpusti vse zahteve po razkritju, lahko na kratko pojasni zaključke svoje ocene pomembnosti za to temo.

33.

Podjetje pri razkrivanju informacij o politikah, ukrepih in ciljih, povezanih s trajnostnostno zadevo, ki je bila ocenjena kot pomembna, vključi informacije, ki so določene z vsemi zahtevami po razkritju in podatkovnimi točkami v tematskih in sektorskih ESRS, povezanih s to zadevo, ter v ustreznih minimalnih zahtevah po razkritju politik, ukrepov in ciljev iz ESRS 2. Če podjetje ne more razkriti informacij, določenih z zahtevami po razkritju in podatkovnimi točkami iz tematskih ali sektorskih ESRS ali minimalnimi zahtevami po razkritju iz ESRS 2 o politikah, ukrepih in ciljih, ker ni sprejelo, izvedlo ali določilo zadevnih politik, ukrepov oziroma ciljev, to razkrije ter lahko sporoči časovni okvir, v katerem namerava to storiti.

34.

Podjetje pri razkrivanju informacij o metrikah za pomembno trajnostnostno zadevo v skladu z oddelkom Metrike in cilji ustreznega tematskega ESRS:

(a)

vključi informacije, določene z zahtevo po razkritju, če oceni, da so take informacije pomembne, ter

(b)

lahko izpusti informacije, določene s podatkovno točko zahteve po razkritju, če oceni, da take informacije niso pomembne, in ugotovi, da take informacije niso potrebne za izpolnitev cilja zahteve po razkritju.

35.

Če podjetje izpusti informacije, določene s podatkovno točko, ki izhaja iz druge zakonodaje EU, navedene v Dodatku B k ESRS 2, izrecno navede, da zadevne informacije „niso pomembne“.

36.

Podjetje določi, kako bo uporabljalo merila, vključno z ustreznimi pragi, za določitev:

(a)

informacij, ki jih razkrije o metrikah za pomembno trajnostnostno zadevo v skladu z oddelkom Metrike in cilji ustreznega tematskega ESRS ob upoštevanju odstavka 34, ter

(b)

informacij, ki jih je treba razkriti kot razkritja, specifična za posamezne subjekte.

3.3    Dvojna pomembnost

37.

Dvojna pomembnost ima dve razsežnosti, in sicer pomembnost vplivov in finančno pomembnost. Če ni določeno drugače, se pojma „pomemben“ in „pomembnost“ v vseh ESRS nanašata na dvojno pomembnost.

38.

Oceni pomembnosti vplivov in finančne pomembnosti sta medsebojno povezani, soodvisnosti teh dveh razsežnosti pa se preučijo. Na splošno je izhodišče ocena vplivov, čeprav lahko obstajajo tudi pomembna tveganja in priložnosti, ki niso povezani z vplivi podjetja. Vpliv na trajnostnost je lahko finančno pomemben že od nastanka ali pa postane finančno pomemben, kadar se lahko razumno pričakuje, da bo kratko-, srednje- ali dolgoročno prizadel finančni položaj, finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala podjetja. Vplivi so zajeti z vidikom pomembnosti vplivov ne glede na to, ali so finančno pomembni.

39.

Podjetje se pri opredelitvi ter ocenjevanju vplivov, tveganj in priložnosti v svoji vrednostni verigi za določitev njihove pomembnosti osredotoči na področja, na katerih se na podlagi narave zadevnih dejavnosti, poslovnih odnosov, geografskih območij ali drugih zadevnih dejavnikov šteje, da se vplivi, tveganja ali priložnosti verjetno lahko pojavijo.

40.

Podjetje preuči, kako nanj vplivajo njegove odvisnosti od razpoložljivosti naravnih, človeških in socialnih virov ustrezne kakovosti po primernih cenah, ne glede na njegove morebitne vplive na te vire.

41.

Glavni vplivi, tveganja in priložnosti podjetja se razumejo kot enaki pomembnim vplivom, tveganjem in priložnostim, ki so opredeljeni v skladu z načelom dvojne pomembnosti ter o katerih se zato poroča v njegovi izjavi o trajnostnosti.

42.

Podjetje uporablja merila, določena v oddelkih 3.4 in 3.5 tega standarda, pri čemer upošteva ustrezne kvantitativne in/ali kvalitativne prage. Ustrezni pragi so potrebni, da se določi, katere vplive, tveganja in priložnosti podjetje opredeli in obravnava kot pomembne ter katere trajnostnostne zadeve so pomembne za namene poročanja. V nekaterih obstoječih standardih in okvirih se uporablja pojem „najpomembnejši vplivi“ v zvezi s pragom, ki se uporablja za opredelitev vplivov, opisanih v ESRS kot „pomembni vplivi“.

3.4    Pomembnost vplivov

43.

Trajnostnostna zadeva je pomembna z vidika vplivov, če se nanaša na dejanske ali morebitne pomembne pozitivne ali negativne vplive podjetja na ljudi ali okolje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju. Vplivi zajemajo tiste, ki so povezani z lastnimi dejavnostmi podjetja ter višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, tudi prek njegovih proizvodov in storitev ter prek njegovih poslovnih odnosov. Poslovni odnosi vključujejo tiste v višjem in nižjem delu vrednostne verige podjetja ter niso omejeni na neposredna pogodbena razmerja.

44.

V zvezi s tem vplivi na ljudi ali okolje vključujejo vplive, ki so povezani z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi zadevami.

45.

Ocena pomembnosti negativnega vpliva temelji na postopku skrbnega pregleda, ki je opredeljen v mednarodnih instrumentih vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicah OECD za večnacionalna podjetja. Pri dejanskih negativnih vplivih pomembnost temelji na resnosti vpliva, pri morebitnih negativnih vplivih pa na resnosti in verjetnosti vpliva. Resnost temelji na naslednjih dejavnikih:

(a)

razsežnosti;

(b)

obsegu in

(c)

nepopravljivem značaju vpliva.

V primeru morebitnega negativnega vpliva na človekove pravice ima resnost vpliva prednost pred njegovo verjetnostjo.

46.

Pri pozitivnih vplivih pomembnost temelji na:

(a)

razsežnosti in obsegu za dejanske vplive ter

(b)

razsežnosti, obsegu in verjetnosti za morebitne vplive.

3.5    Finančna pomembnost

47.

Obseg finančne pomembnosti za poročanje o trajnostnosti je razširjen obseg pomembnosti, ki se uporablja v postopku določanja informacij, ki bi jih bilo treba vključiti v računovodske izkaze podjetja.

48.

Ocena finančne pomembnosti ustreza opredelitvi informacij, ki veljajo za pomembne za primarne uporabnike splošnih računovodskih poročil pri sprejemanju odločitev v zvezi z zagotavljanjem sredstev subjektu. Informacije se štejejo za pomembne za primarne uporabnike splošnih računovodskih poročil zlasti, če se lahko razumno pričakuje, da bo izpustitev, napačna navedba ali zakrivanje teh informacij vplivalo na odločitve, ki jih uporabniki sprejmejo na podlagi izjave podjetja o trajnostnosti.

49.

Trajnostnostna zadeva je s finančnega vidika pomembna, če povzroči pomembne finančne učinke na podjetje ali se lahko razumno pričakuje, da jih bo povzročila. To velja, če zaradi trajnostnostne zadeve nastanejo ali lahko nastanejo tveganja ali priložnosti, ki pomembno vplivajo ali za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo pomembno vplivale na razvoj podjetja ter na njegov finančni položaj, finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala v kratko-, srednje- ali dolgoročnem obdobju. Tveganja in priložnosti lahko izhajajo iz preteklih ali prihodnjih dogodkov. Finančna pomembnost trajnostnostne zadeve ni omejena na zadeve, ki so pod nadzorom podjetja, ampak vključuje informacije o pomembnih tveganjih in priložnostih, povezanih s poslovnimi odnosi, ki presegajo obseg konsolidacije, uporabljen pri pripravi računovodskih izkazov.

50.

Odvisnosti od naravnih, človeških in socialnih virov so lahko vir finančnih tveganj ali priložnosti. Odvisnosti lahko povzročijo učinke na dva načina:

(a)

vplivajo lahko na zmožnost podjetja, da še naprej uporablja ali pridobiva vire, ki jih potrebuje pri svojih poslovnih procesih, ter na kakovost in oblikovanje cen teh virov ter

(b)

vplivajo lahko na zmožnost podjetja, da se pod sprejemljivimi pogoji opira na odnose, ki so potrebni pri njegovih poslovnih procesih.

51.

Pomembnost tveganj in priložnosti se oceni na podlagi kombinacije verjetnosti nastanka finančnih učinkov in njihovega morebitnega obsega.

3.6    Pomembni vplivi ali tveganja, ki izhajajo iz ukrepov za obravnavanje trajnostnostnih zadev

52.

Ocenjevanje pomembnosti, ki ga izvede podjetje, lahko privede do opredelitve okoliščin, v katerih imajo lahko ukrepi podjetja za obravnavanje nekaterih vplivov ali tveganj ali za izkoriščanje nekaterih priložnosti, ki so povezane s trajnostnostno zadevo, pomembne negativne vplive ali povzročijo pomembna tveganja v zvezi z eno ali več drugimi trajnostnostnimi zadevami. Na primer:

(a)

akcijski načrt za razogljičenje proizvodnje, ki vključuje opustitev nekaterih proizvodov, lahko ima pomembne negativne vplive na lastno delovno silo podjetja in povzroči pomembna tveganja zaradi odpravnin ali

(b)

akcijski načrt dobavitelja avtomobilov, da bi se osredotočil na dobavo e-vozil, lahko privede do nasedlih naložb za proizvodnjo rezervnih delov za dobavo konvencionalnih vozil.

53.

V takih primerih podjetje:

(a)

razkrije obstoj pomembnih negativnih vplivov ali pomembnih tveganj skupaj z ukrepi, ki jih ustvarjajo, s sklicem na temo, na katero se vplivi ali tveganja nanašajo, in

(b)

opiše, kako se pomembni negativni vplivi ali pomembna tveganja obravnavajo v okviru teme, na katero se nanašajo.

3.7    Raven razčlenitve

54.

Podjetje po potrebi za pravilno razumevanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti sporočene informacije razčleni:

(a)

po državah, če med državami obstajajo znatne razlike pri pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih ter če bi se s predstavitvijo informacij na višji ravni združevanja zakrile pomembne informacije o vplivih, tveganjih ali priložnostih, ali

(b)

po pomembnih mestih ali pomembnih sredstvih, če so pomembni vplivi, tveganja in priložnosti močno odvisni od določene lokacije ali sredstva.

55.

Podjetje pri opredelitvi ustrezne ravni razčlenitve za poročanje upošteva razčlenitev, ki je bila sprejeta v oceni pomembnosti. Glede na specifična dejstva in okoliščine podjetja je morda potrebna razčlenitev po odvisnih podjetjih.

56.

Če so podatki z različnih ravni ali več lokacij na eni ravni združeni, podjetje zagotovi, da se s tem združevanjem ne zakrijeta specifičnost in kontekst, potrebna za razlago informacij. Podjetje ne združuje pomembnih postavk različne narave.

57.

Če podjetje predstavi informacije, razčlenjene po sektorjih, uporabi klasifikacijo sektorjev ESRS, ki se določi v delegiranem aktu, ki ga Komisija sprejme na podlagi člena 29b(1), tretji pododstavek, točka (ii), Direktive 2013/34/EU. Če je treba v skladu s tematskim ali sektorskim ESRS pri pripravi specifične informacije sprejeti posebno raven razčlenitve, ima prednost zahteva iz tematskega ali sektorskega ESRS.

4.   Skrbni pregled

58.

Podjetje upošteva rezultat svojega postopka skrbnega pregleda v zvezi s trajnostnostjo (v mednarodnih instrumentih, navedenih v nadaljevanju, imenovan „potrebna skrbnost“) pri ocenjevanju svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. ESRS ne uvajajo nobenih zahtev glede ravnanja v zvezi s skrbnim pregledom in ne razširjajo ali spreminjajo vloge upravnih, poslovodnih ali nadzornih organov podjetja, kar zadeva izvajanje skrbnega pregleda.

59.

Skrbni pregled je postopek, s katerim podjetja opredelijo, preprečijo in ublažijo dejanske in morebitne negativne vplive na okolje in ljudi, povezane z njihovim poslovanjem, ter pojasnijo način, na katerega te vplive obravnavajo. Ti vplivi vključujejo negativne vplive, ki so povezani z lastnimi dejavnostmi podjetja ter višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter poslovnih odnosov. Skrbni pregled je stalna praksa, ki se prilagaja na oziroma lahko sproži spremembe v strategiji, poslovnem modelu, dejavnostih, poslovnih odnosih, poslovanju, pridobivanju in prodaji podjetja. Ta postopek je opisan v mednarodnih instrumentih vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicah OECD za večnacionalna podjetja.

60.

V teh mednarodnih instrumentih je opredeljenih več korakov v postopku skrbnega pregleda, vključno z opredelitvijo in oceno negativnih vplivov, povezanih z lastnimi dejavnostmi podjetja ter višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter njegovih poslovnih odnosov. Kadar podjetje ne more sočasno obravnavati vseh vplivov, jih lahko s postopkom skrbnega pregleda prednostno razvrsti na podlagi njihove resnosti in verjetnosti. Ravno ta vidik postopka skrbnega pregleda se upošteva pri ocenjevanju pomembnih vplivov (glej oddelek 3.4 tega standarda). Z opredelitvijo pomembnih vplivov se podpira tudi opredelitev pomembnih tveganj in priložnosti v zvezi s trajnostnostjo, ki so pogosto rezultat takih vplivov.

61.

Ključni elementi skrbnega pregleda so neposredno izraženi v zahtevah po razkritju iz ESRS 2 in tematskih ESRS, kot je ponazorjeno v nadaljevanju:

(a)

vključitev skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in poslovni model (3). To je obravnavano v:

i.

ESRS 2 GOV-2 – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo;

ii.

ESRS 2 GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud ter

iii.

ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom;

(b)

sodelovanje s prizadetimi deležniki (4). To je obravnavano v:

i.

ESRS 2 GOV-2;

ii.

ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov;

iii.

ESRS 2 IRO-1;

iv.

ESRS 2 MDR-P ter

v.

tematskih ESRS, ki odražajo različne faze in namene sodelovanja z deležniki v celotnem postopku skrbnega pregleda;

(c)

opredelitev ter ocenjevanje negativnih vplivov na ljudi in okolje (5). To je obravnavano v:

i.

ESRS 2 IRO-1 (vključno z zahtevami glede uporabe, ki se nanašajo na posebne trajnostnostne zadeve v ustreznem ESRS) in

ii.

ESRS 2 SBM-3;

(d)

ukrepanje za obravnavanje negativnih vplivov na ljudi in okolje (6). To je obravnavano v:

i.

ESRS 2 MDR-A in

ii.

tematskih ESRS: odražajo različne ukrepe, vključno z načrti za prehod, s katerimi se obravnavajo vplivi, ter

(e)

spremljanje učinkovitosti teh prizadevanj (7). To je obravnavano v:

i.

ESRS 2 MDR-M;

ii.

ESRS 2 MDR-T ter

iii.

tematskih ESRS: v zvezi z metrikami in cilji.

5.   Vrednostna veriga

5.1    Podjetje, ki poroča, in vrednostna veriga

62.

Izjava o trajnostnosti se uporablja za isto podjetje, ki poroča, kot računovodski izkazi. Če je na primer podjetje, ki poroča, obvladujoče podjetje, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze, se izjava o trajnostnosti pripravi za skupino. Ta zahteva se ne uporablja, kadar podjetju, ki poroča, ni treba pripraviti računovodskih izkazov ali kadar pripravlja konsolidirano poročanje o trajnostnosti v skladu s členom 48i Direktive 2013/34/EU.

63.

Informacije o podjetju, ki poroča, ki so navedene v izjavi o trajnostnosti, se razširijo tako, da vključujejo informacije o pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih, povezanih s podjetjem prek njegovih neposrednih in posrednih poslovnih odnosov v višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige (v nadaljnjem besedilu: informacije o vrednostni verigi). Pri razširitvi informacij o podjetju, ki poroča, podjetje vključi pomembne vplive, tveganja in priložnosti, povezane z višjim in nižjim delom svoje vrednostne verige:

(a)

na podlagi rezultatov svojega postopka skrbnega pregleda in ocenjevanja pomembnosti ter

(b)

v skladu z vsemi posebnimi zahtevami, povezanimi z vrednostno verigo, iz drugih ESRS.

64.

V skladu z odstavkom 63 ni treba predložiti informacij o vsakem udeležencu vrednostne verige, temveč le vključiti pomembne informacije o višjem in nižjem delu vrednostne verige. Posamezne trajnostnostne zadeve so lahko pomembne v zvezi z različnimi deli višjih ali nižjih delov vrednostne verige podjetja. Informacije se razširijo tako, da vključujejo informacije o vrednostni verigi, ki so povezane le z deli vrednostne verige, za katere je zadeva pomembna.

65.

Podjetje vključi pomembne informacije o vrednostni verigi, če je to potrebno, da se:

(a)

uporabnikom izjav o trajnostnosti omogoči razumevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti podjetja ter/ali

(b)

pripravi niz informacij, ki dosegajo kvalitativne značilnosti informacij (glej Dodatek B k temu standardu).

66.

Podjetje pri določanju, na kateri ravni v lastnih dejavnostih ter višjem in nižjem delu njegove vrednostne verige se pojavi pomembna trajnostnostna zadeva, uporabi svojo oceno vplivov, tveganj in priložnosti na podlagi načela dvojne pomembnosti (glej poglavje 3 tega standarda).

67.

Če so pridružena podjetja ali skupna podjetja, ki so upoštevana po kapitalski metodi ali sorazmerno konsolidirana v računovodskih izkazih, del vrednostne verige podjetja, na primer kot dobavitelji, podjetje vključi informacije v zvezi s temi podjetji v skladu z odstavkom 63 in skladno s pristopom, sprejetim za druge poslovne odnose v vrednostni verigi. V tem primeru pri določanju metrik vpliva podatki pridruženega ali skupnega podjetja niso omejeni na delež lastniškega kapitala, ampak se upoštevajo na podlagi vplivov, ki so prek poslovnih odnosov podjetja povezani z njegovimi proizvodi in storitvami.

5.2    Ocena na podlagi sektorskih povprečij in približkov

68.

Zmožnost podjetja, da pridobi potrebne informacije o višjem in nižjem delu vrednostne verige, je lahko odvisna od različnih dejavnikov, kot so pogodbeni dogovori podjetja, raven nadzora, ki ga izvaja nad dejavnostmi zunaj obsega konsolidacije, in njegova kupna moč. Če podjetje ne more nadzorovati dejavnosti v višjem in/ali nižjem delu svoje vrednostne verige ter svojih poslovnih odnosov, lahko težje pridobi informacije o vrednostni verigi.

69.

V nekaterih okoliščinah podjetje kljub razumnim prizadevanjem ne more zbrati informacij o višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, kot se zahteva v skladu z odstavkom 63. V teh okoliščinah podjetje oceni informacije, ki jih mora sporočiti o višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, pri čemer uporabi vse razumne in dokazljive informacije, kot so podatki o sektorskem povprečju in drugi približki.

70.

Pridobivanje informacij o vrednostni verigi je lahko zahtevno tudi v primeru MSP in drugih subjektov v višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige, ki ne spadajo na področje poročanja o trajnostnosti, ki se zahteva v skladu s členoma 19a in 29a Direktive 2013/34/EU (glej ESRS 2 BP-2 Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami).

71.

V zvezi s politikami, ukrepi in cilji poročanje podjetja vključuje informacije o višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige, če te politike, ukrepi in cilji vključujejo udeležence vrednostne verige. V zvezi z metrikami lahko podjetje v številnih primerih, zlasti pri okoljskih zadevah, za katere so na voljo približki, izpolni zahteve glede poročanja, ne da bi zbralo podatke od udeležencev v višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, zlasti od MSP, na primer pri izračunu emisij TGP obsega 3 podjetja.

72.

Vključitev ocen, ki temeljijo na podatkih o sektorskem povprečju ali drugih približkih, ne sme privesti do informacij, ki ne dosegajo kvalitativnih značilnosti informacij (glej poglavje 2 ter oddelek 7.2 Viri negotovosti ocene in rezultatov tega standarda).

6.   Časovna obdobja

6.1    Obdobje poročanja

73.

Obdobje poročanja za izjavo podjetja o trajnostnosti je skladno z obdobjem poročanja za njegove računovodske izkaze.

6.2    Povezovanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti

74.

Podjetje v svoji izjavi o trajnostnosti po potrebi vzpostavi ustrezne povezave med informacijami glede preteklosti in informacijami glede prihodnosti, da je mogoče jasno razumeti, kako so pretekle informacije povezane z informacijami, usmerjenimi v prihodnost.

6.3    Poročanje o napredku glede na izhodiščno leto

75.

Izhodiščno leto je pretekli referenčni datum ali obdobje, za katero so na voljo informacije in s katerim je mogoče primerjati poznejše informacije v daljšem časovnem obdobju.

76.

Podjetje pri poročanju o razvoju dogodkov in napredku pri doseganju cilja predstavi primerjalne informacije za izhodiščno leto za zneske, sporočene v tekočem obdobju, razen če je v okviru zadevne zahteve po razkritju že določeno, kako se poroča o napredku. Podjetje lahko vključi tudi pretekle informacije o mejnikih, doseženih med izhodiščnim letom in obdobjem poročanja, če so te informacije relevantne.

6.4    Opredelitev kratko-, srednje- in dolgoročnega obdobja za namene poročanja

77.

Podjetje pri pripravi izjave o trajnostnosti uporabi naslednja časovna obdobja od konca obdobja poročanja:

(a)

kratkoročno obdobje: obdobje, ki ga podjetje uporabi kot obdobje poročanja v svojih računovodskih izkazih;

(b)

za srednjeročno obdobje: od konca kratkoročnega obdobja poročanja, opredeljenega v točki (a), do pet let in

(c)

za dolgoročno obdobje: več kot 5 leta.

78.

Podjetje uporabi dodatno razčlenitev za dolgoročno obdobje, če se vplivi ali ukrepi pričakujejo v obdobju, daljšem od 5 let, in je to potrebno, da se uporabnikom izjav o trajnostnosti zagotovijo relevantne informacije.

79.

Če se za posamezne elemente razkritja iz drugih ESRS zahtevajo različne opredelitve srednje- ali dolgoročnih časovnih obdobij, imajo prednost opredelitve iz navedenih ESRS.

80.

V nekaterih okoliščinah se lahko zaradi uporabe srednje- ali dolgoročnega obdobja iz odstavka 77 pridobijo nerelevantne informacije, saj podjetje uporablja drugačno opredelitev za (i) svoje postopke opredelitve ter upravljanja pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ali (ii) opredelitev svojih ukrepov in določitev ciljev. Te okoliščine so lahko posledica značilnosti posameznih panog, kot so denarni tok in poslovni cikli, pričakovano trajanje kapitalskih naložb, časovna obdobja, v katerih uporabniki izjav o trajnostnosti izvajajo ocenjevanja, ali obdobja načrtovanja, ki se v panogi podjetja običajno uporabljajo za sprejemanje odločitev. V teh okoliščinah lahko podjetje uporabi drugačno opredelitev srednje- in/ali dolgoročnega obdobja (glej ESRS 2 BP-2, odstavek 9).

81.

Sklici na „kratkoročna“, „srednjeročna“ in „dolgoročna“ obdobja v ESRS se nanašajo na časovno obdobje, kot ga določi podjetje v skladu z določbami iz odstavkov 77 do 80.

7.   Priprava in predstavitev informacij o trajnostnosti

82.

V tem poglavju so določene splošne zahteve, ki jih je treba uporabiti pri pripravi in predstavitvi informacij o trajnostnosti.

7.1    Predstavitev primerjalnih informacij

83.

Podjetje razkrije primerjalne informacije za prejšnje obdobje za vse kvantitativne metrike in denarne zneske, razkrite v tekočem obdobju. Podjetje razkrije tudi primerjalne informacije za opisna razkritja, kadar je to pomembno za razumevanje izjave o trajnostnosti za tekoče obdobje.

84.

Če podjetje sporoči primerjalne informacije, ki se razlikujejo od informacij, sporočenih v prejšnjem obdobju, razkrije:

(a)

razliko med podatkom, sporočenim v prejšnjem obdobju, in posodobljenim primerjalnim podatkom ter

(b)

razloge za posodobitev podatka.

85.

V nekaterih primerih prilagoditev primerjalnih informacij za eno ali več preteklih obdobij, da se doseže primerljivost s tekočim obdobjem, ni izvedljiva. Na primer, podatki v preteklih obdobjih morda niso bili zbrani na način, ki bi omogočal uporabo nove opredelitve metrike ali cilja za nazaj ali preračun za nazaj, da bi se popravila napaka iz preteklega obdobja, ponovno ustvarjanje informacij pa morda ni izvedljivo (glej ESRS 2 BP-2). Če prilagoditev primerjalnih informacij za eno ali več preteklih obdobij ni izvedljiva, podjetje to dejstvo razkrije.

86.

Če mora podjetje v skladu z določenim ESRS predstaviti več primerjalnih obdobij za posamezno metriko ali podatkovno točko, imajo prednost zahteve iz tega ESRS.

7.2    Viri negotovosti ocene in rezultatov

87.

Če kvantitativnih metrik in denarnih zneskov, vključno z informacijami o višjem in nižjem delu vrednostne verige (glej poglavje 5 tega standarda), ni mogoče meriti neposredno in jih je mogoče le oceniti, se lahko pojavi merilna negotovost.

88.

Podjetje razkrije informacije, da lahko uporabniki razumejo najpomembnejše negotovosti, ki vplivajo na kvantitativne metrike in denarne zneske, navedene v njegovi izjavi o trajnostnosti.

89.

Uporaba razumnih predpostavk in ocen, vključno z analizo scenarijev ali občutljivosti, je bistven del priprave s trajnostnostjo povezanih informacij ter ne ogroža uporabnosti informacij, če so predpostavke in ocene natančno opisane in pojasnjene. Celo visoka stopnja merilne negotovosti ne bi nujno preprečila, da se s tako predpostavko ali oceno izgotovijo uporabne informacije ali dosežejo kvalitativne značilnosti informacij (glej Dodatek B k temu standardu).

90.

Podatki in predpostavke, uporabljeni pri pripravi izjave o trajnostnosti, so, kolikor je mogoče, skladni z ustreznimi finančnimi podatki in predpostavkami, uporabljenimi v računovodskih izkazih podjetja.

91.

V skladu z nekaterimi ESRS je treba razkriti informacije, kot so, kot so obrazložitve možnih prihodnjih dogodkov z negotovimi rezultati. Pri presojanju, ali so informacije o takih možnih prihodnjih dogodkih pomembne, se podjetje sklicuje na merila iz poglavja 3 tega standarda in upošteva:

(a)

potencialne finančne učinke dogodkov (morebitni izid);

(b)

resnost vplivov na ljudi ali okolje in verjetnost njihovega nastanka zaradi morebitnih dogodkov ob upoštevanju dejavnikov resnosti iz odstavka 45 ter

(c)

celoten razpon možnih rezultatov in verjetnost možnih rezultatov v okviru tega razpona.

92.

Podjetje pri ocenjevanju možnih rezultatov upošteva vsa ustrezna dejstva in okoliščine, vključno z informacijami o rezultatih z majhno verjetnostjo in velikim vplivom, ki bi lahko postali pomembni, če bi bili združeni. Podjetje je lahko na primer izpostavljeno več vplivom ali tveganjem, od katerih bi lahko vsako povzročilo isto vrsto motnje, kot so motnje v dobavni verigi podjetja. Informacije o posameznem viru tveganja morda niso pomembne, če je verjetnost motnje iz tega vira zelo majhna. Vendar pa so lahko pomembne informacije o skupnem tveganju motenj v dobavni verigi iz vseh virov (glej ESRS 2 BP-2).

7.3    Posodobitev razkritij o dogodkih po koncu obdobja poročanja

93.

V nekaterih primerih lahko podjetje prejme informacije po obdobju poročanja, vendar pred odobritvijo izdaje poslovnega poročila. Če take informacije zagotavljajo dokaze ali vpoglede v pogoje, ki obstajajo ob koncu obdobja, podjetje po potrebi posodobi ocene in razkritja v zvezi s trajnostnostjo glede na nove informacije.

94.

Če take informacije vsebujejo dokaze ali omogočajo vpoglede v pomembne transakcije, druge dogodke in pogoje, ki nastanejo po koncu obdobja poročanja, podjetje po potrebi navede opisne informacije o obstoju, naravi in morebitnih posledicah teh dogodkov, ki se zgodijo po koncu leta.

7.4    Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti

95.

Opredelitev in izračun metrik, vključno z metrikami, ki se uporabljajo za določanje in spremljanje doseganja ciljev, sta ves čas dosledna. Podjetje navede preračunane primerjalne podatke, razen če to ni izvedljivo (glej ESRS 2 BP-2), kadar:

(a)

na novo opredeli ali nadomesti metriko ali cilj;

(b)

opredeli nove informacije v zvezi z ocenjenimi podatki, razkritimi v predhodnem obdobju, in informacije vsebujejo dokaze o okoliščinah, ki so obstajale v tem obdobju.

7.5    Napake pri poročanju v preteklih obdobjih

96.

Podjetje popravi pomembne napake iz preteklega obdobja, tako da preračuna primerjalne zneske za pretekla obdobja, razen če to ni izvedljivo. Ta zahteva ne velja za obdobja poročanja pred letom, ko je podjetje prvič začelo uporabljati ESRS.

97.

Napake iz preteklega obdobja so izpustitve in napačne navedbe v izjavi podjetja o trajnostnosti za eno ali več preteklih obdobij. Take napake izhajajo iz neuporabe ali napačne uporabe zanesljivih informacij:

(a)

ki so bile na voljo, ko je bila odobrena izdaja poslovnega poročila, ki vključuje izjavo o trajnostnosti za navedena obdobja, ter

(b)

za katere bi se lahko razumno pričakovalo, da so bile pridobljene in upoštevane pri pripravi razkritij v zvezi s trajnostnostjo, vključenih v ta poročila.

98.

Take napake vključujejo: učinke matematičnih napak, napak pri uporabi opredelitev za metrike ali cilje, pomote ali napačne razlage dejstev in goljufije.

99.

Morebitne napake v tekočem obdobju, odkrite v navedenem obdobju, se popravijo, preden se odobri izdaja poslovnega poročila. Vendar se pomembne napake včasih odkrijejo šele v naslednjem obdobju.

100.

Če ni mogoče ugotoviti učinka napake na vsa pretekla predstavljena obdobja, podjetje preračuna primerjalne informacije, da napako popravi od najzgodnejšega možnega datuma. Podjetje pri popravljanju razkritij za preteklo obdobje ne uporabi poznejših ugotovitev o takratnih okoliščinah niti pri oblikovanju predpostavk o namenih vodstva v preteklem obdobju niti pri ocenjevanju zneskov, razkritih v prejšnjem obdobju. Ta zahteva se uporablja za popravke razkritij, usmerjenih v preteklost, in razkritij, usmerjenih v prihodnost.

101.

Popravki napak se razlikujejo od sprememb ocen. Ocene je morda treba revidirati, ko so na voljo dodatne informacije (glej ESRS 2 BP-2).

7.6    Konsolidirano poročanje in izvzetje odvisnih podjetij

102.

Če podjetje poroča na konsolidirani ravni, oceni pomembne vplive, tveganja in priložnosti za celotno konsolidirano skupino, ne glede na pravno strukturo skupine. Zagotovi, da so vsa odvisna podjetja zajeta na način, ki omogoča nepristransko opredelitev pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. Merila in pragi, s katerimi se vpliv, tveganje ali priložnost oceni kot pomembna, se določijo na podlagi poglavja 3 tega standarda.

103.

Če podjetje ugotovi znatne razlike med pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi na ravni skupine in pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi enega ali več odvisnih podjetij, zagotovi ustrezen opis vplivov, tveganj in priložnosti zadevnih odvisnih podjetij, kot je primerno.

104.

Podjetje lahko pri ocenjevanju, ali so razlike med pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi na ravni skupine in pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi enega ali več njegovih odvisnih podjetij znatne, upošteva različne okoliščine, na primer ali odvisna podjetja delujejo v drugem sektorju kot preostali del skupine, ali pa okoliščine iz oddelka 3.7 Raven razčlenitve.

7.7    Tajni in občutljivi podatki ter informacije o intelektualni lastnini, znanju in izkušnjah ali rezultatih inovacij

105.

Podjetju ni treba razkriti tajnih ali občutljivih podatkov, tudi če se ti podatki štejejo za pomembne.

106.

Kadar je posebna informacija, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate inovacij, relevantna za izpolnitev cilja zahteve po razkritju, lahko podjetje pri razkrivanju informacij o svoji strategiji, načrtih in ukrepih to posebno informacijo vseeno izpusti, če:

(a)

je tajna v smislu, da kot celota ali v zadevni konfiguraciji in sestavi svojih komponent ni splošno znana ali enostavno dostopna osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

(b)

ima tržno vrednost, ker je tajna, in

(c)

je podjetje sprejelo razumne ukrepe za ohranitev tajnosti.

107.

Če podjetje izpusti tajne ali občutljive podatke ali posebno informacijo, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate inovacij, ker ta informacija izpolnjuje merila iz prejšnjega odstavka, izpolni zadevno zahtevo po razkritju tako, da razkrije vse druge zahtevane informacije.

108.

Podjetje si po najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da se ne glede na izpustitev tajnih ali občutljivih podatkov ali posebne informacije, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate inovacij, splošna ustreznost zadevnega razkritja ne zmanjša.

7.8    Poročanje o priložnostih

109.

Pri poročanju o priložnostih bi moralo razkritje vsebovati opisne informacije, na podlagi katerih lahko bralec razume priložnost za podjetje ali celotni sektor. Podjetje pri poročanju o priložnostih preuči pomembnost informacij, ki jih je treba razkriti. V zvezi s tem med drugim preuči:

(a)

ali gre za priložnost, ki si jo podjetje zdaj prizadeva izkoristiti in jo je vključilo v svojo splošno strategijo, in ne za splošno priložnost za podjetje ali sektor ter

(b)

ali je vključitev kvantitativnih meril predvidenih finančnih učinkov ustrezna ob upoštevanju števila predpostavk, ki bi lahko bile potrebne, in posledične negotovosti.

8.   Struktura izjave o trajnostnosti

110.

To poglavje je podlaga za predstavitev informacij o trajnostnostnih zadevah, pripravljenih v skladu s členoma 19a in 29a Direktive 2013/34/EU (tj. izjava o trajnostnosti), v poslovnem poročilu podjetja. Take informacije so predstavljene v namenskem oddelku poslovnega poročila, opredeljenem kot izjava o trajnostnosti. V Dodatku F Primer strukture izjave o trajnostnosti iz ESRS k temu standardu je naveden ponazoritveni primer izjave o trajnostnosti, strukturirane v skladu z zahtevami iz tega poglavja.

8.1    Splošna zahteva glede predstavitve

111.

Informacije o trajnostnosti se predstavijo:

(a)

na način, na podlagi katerega je mogoče razlikovati med informacijami, ki se zahtevajo v skladu z razkritji v ESRS, in drugimi informacijami, vključenimi v poslovno poročilo, ter

(b)

v okviru strukture, ki olajšuje dostop do izjave o trajnostnosti in njeno razumevanje, ter v obliki, ki je berljiva za ljudi in strojno berljiva.

8.2    Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti

112.

Razen možnosti vključitve informacij s sklicevanjem v skladu z oddelkom 9.1 Vključitev s sklicevanjem tega standarda podjetje sporoči vsa veljavna razkritja, ki se zahtevajo z ESRS v skladu s poglavjem 1 tega standarda, v namenskem oddelku poslovnega poročila.

113.

Podjetje v svojo izjavo o trajnostnosti vključi razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter delegiranimi uredbami Komisije, v katerih so določeni vsebina in druge podrobnosti teh razkritij. Podjetje zagotovi, da je mogoče v izjavi o trajnostnosti razlikovati med temi razkritji. Razkritja, ki se nanašajo na vsakega od okoljskih ciljev, opredeljenih v uredbi o taksonomiji, se predstavijo skupaj v jasno razpoznavnem delu okoljskega oddelka izjave o trajnostnosti. Za ta razkritja ne veljajo določbe ESRS, razen tega odstavka in prvega stavka odstavka 115 tega standarda.

114.

Kadar podjetje v svojo izjavo o trajnostnosti vključi dodatna razkritja, ki izhajajo iz (i) druge zakonodaje, v skladu s katero mora podjetje razkriti informacije o trajnostnosti, ali (ii) splošno sprejetih standardov in okvirov poročanja o trajnostnosti, vključno z neobveznimi smernicami in sektorskimi smernicami, ki jih objavijo drugi organi za določanje standardov (kot je tehnično gradivo, ki ga izda Odbor za mednarodne standarde trajnostnosti ali organizacija Global Reporting Initiative), za taka razkritja velja, da:

(a)

so jasno označena z ustreznim sklicem na povezano zakonodajo, standard ali okvir (glej ESRS 2 BP-2, odstavek 15);

(b)

izpolnjujejo zahteve za kvalitativne značilnosti informacij, določene v poglavju 2 in Dodatku B k temu standardu.

115.

Podjetje svojo izjavo o trajnostnosti strukturira v štirih delih v naslednjem vrstnem redu: splošne informacije, okoljske informacije (vključno z razkritji v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852), socialne informacije in informacije o upravljanju. Če informacije iz enega dela vključujejo informacije, ki jih je treba sporočiti v drugem delu, se lahko podjetje v skladu z določbo iz oddelka 3.6 Pomembni vplivi ali tveganja, ki izhajajo iz ukrepov za obravnavanje trajnostnostnih zadev tega standarda v enem delu sklicuje na informacije, predstavljene v drugem delu, da se prepreči podvajanje. Podjetje lahko uporabi podrobno strukturo, prikazano v Dodatku F k temu standardu.

116.

Razkritja, ki se zahtevajo v skladu s sektorskim ESRS, se združijo v skupine po področju poročanja in po potrebi po temi v zvezi s trajnostnostjo. Predstavijo se skupaj z razkritji, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2 in ustreznim tematskim ESRS.

117.

Kadar podjetje pripravi pomembna razkritja, specifična za posamezne subjekte, v skladu z odstavkom 11, ta razkritja sporoči skupaj z najpomembnejšimi nesektorskimi in sektorskimi razkritji.

9.   Povezave z drugimi deli poročanja podjetij in povezanimi informacijami

118.

Podjetje predloži informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki njegove izjave o trajnostnosti razumejo povezave med različnimi informacijami v izjavi ter povezave med informacijami v izjavi o trajnostnosti in drugimi informacijami, ki jih podjetje razkrije v drugih delih svojega poslovnega poročanja.

9.1    Vključitev s sklicevanjem

119.

Če so pogoji iz odstavka 120 izpolnjeni, se lahko informacije, določene z zahtevo po razkritju iz ESRS, vključno s posebno podatkovno točko, določeno z zahtevo po razkritju, vključijo v izjavo o trajnostnosti s sklicevanjem na:

(a)

drug oddelek poslovnega poročila;

(b)

računovodske izkaze;

(c)

izjavo o upravljanju podjetja (če ni del poslovnega poročila);

(d)

poročilo o prejemkih, ki se zahteva v skladu z Direktivo 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9);

(e)

univerzalni registracijski dokument iz člena 9 Uredbe (EU) 2017/1129 (10) in

(f)

javna razkritja v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (razkritja v okviru stebra 3) (11). Če podjetje s sklicevanjem vključi informacije iz razkritij v okviru stebra 3, zagotovi, da se informacije ujemajo z obsegom konsolidacije, uporabljenim za izjavo o trajnostnosti, tako da vključene informacije po potrebi dopolni z dodatnimi elementi.

120.

Podjetje lahko vključi informacije s sklicevanjem na dokumente ali dele dokumentov iz odstavka 119, če za razkritja, vključena s sklicevanjem, velja naslednje:

(a)

predstavljajo ločen element informacij in so v zadevnem dokumentu jasno opredeljena kot odgovor na zadevno zahtevo po razkritju ali ustrezno posebno podatkovno točko, določeno z zahtevo po razkritju;

(b)

objavijo se pred poslovnim poročilom ali hkrati z njim;

(c)

so v istem jeziku kot izjava o trajnostnosti;

(d)

zanje velja vsaj enaka stopnja zagotovila kot za izjavo o trajnostnosti in

(e)

izpolnjujejo enake tehnične zahteve glede digitalizacije kot izjava o trajnostnosti.

121.

Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 120, se lahko informacije, določene z zahtevo po razkritju iz ESRS, vključno s posebno podatkovno točko, določeno z zahtevo po razkritju, vključijo v izjavo o trajnostnosti s sklicevanjem na poročilo podjetja, pripravljeno v skladu z uredbo (EU) št. 1221/2009 o sistemu EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (12). V tem primeru podjetje zagotovi, da se informacije, vključene s sklicevanjem, pripravijo na isti podlagi kot informacije ESRS, vključno z obsegom konsolidacije in obravnavo informacij o vrednostni verigi.

122.

Podjetje pri pripravi svoje izjave o trajnostnosti z vključitvijo s sklicevanjem upošteva splošno povezanost sporočenih informacij in zagotovi, da vključitev s sklicevanjem ne zmanjša berljivosti izjave o trajnostnosti. Dodatek G Primer vključitve s sklicevanjem k temu standardu je ponazoritveni primer vključitve s sklicevanjem (glej ESRS 2 BP-2).

9.2    Povezane informacije in povezljivost z računovodskimi izkazi

123.

Podjetje opiše razmerja med različnimi informacijami. Pri tem je morda treba povezati opisne informacije o upravljanju, strategiji in upravljanju tveganja s povezanimi metrikami in cilji. Na primer pri navajanju povezanih informacij bo podjetje morda moralo pojasniti učinek ali verjeten učinek svoje strategije na svoje računovodske izkaze ali finančne načrte ali pojasniti, kako je strategija povezana z metrikami in cilji, ki se uporabljajo za merjenje napredka pri doseganju uspešnosti. Morda mora pojasniti tudi, kako bi se lahko z njegovo rabo naravnih virov in spremembami v njegovi dobavni verigi povečali, spremenili ali zmanjšali njegovi pomembni vplivi, tveganja in priložnosti. Morda mora te informacije povezati z informacijami o sedanjih ali predvidenih finančnih učinkih na njegove proizvodne stroške, s strateškim odzivom za blažitev vplivov ali zmanjšanje tveganj in s povezanimi naložbami v nova sredstva. Morda mora tudi povezati opisne informacije s povezanimi metrikami in cilji ter informacijami v računovodskih izkazih. Informacije, ki opisujejo povezave, so jasne in jedrnate.

124.

Če izjava o trajnostnosti vključuje denarne zneske ali druge kvantitativne podatkovne točke nad pragom pomembnosti, ki so predstavljene v računovodskih izkazih (neposredna povezljivost med informacijami, razkritimi v izjavi o trajnostnosti, in informacijami, razkritimi v računovodskih izkazih), podjetje vključi sklic na ustrezni odstavek svojih računovodskih izkazov, v katerem so navedene ustrezne informacije.

125.

Izjava o trajnostnosti lahko vključuje denarne zneske ali druge kvantitativne podatkovne točke nad pragom pomembnosti, ki so seštevek ali del denarnih zneskov ali kvantitativnih podatkov, predstavljenih v računovodskih izkazih podjetja (posredna povezljivost med informacijami, razkritimi v izjavi o trajnostnosti, in informacijami, razkritimi v računovodskih izkazih). V tem primeru podjetje pojasni, kako so ti zneski ali podatkovne točke v izjavi o trajnostnosti povezane z najpomembnejšimi zneski, predstavljenimi v računovodskih izkazih. To razkritje vključuje sklic na vrstično postavko in/ali ustrezne odstavke njegovih računovodskih izkazov, v katerih so navedene ustrezne informacije. Po potrebi se lahko zagotovi uskladitev, ki se lahko predstavi v obliki preglednice.

126.

V primeru informacij, ki niso zajete v odstavkih 124 in 125, podjetje na podlagi praga pomembnosti pojasni skladnost pomembnih podatkov, predpostavk in kvalitativnih informacij, vključenih v njegovo izjavo o trajnostnosti, z ustreznimi podatki, predpostavkami in kvalitativnimi informacijami, vključenimi v računovodske izkaze. To se lahko zgodi, če izjava o trajnostnosti vključuje:

(a)

denarne zneske ali druge kvantitativne podatke, ki so povezani z denarnimi zneski ali drugimi kvantitativnimi podatki iz računovodskih izkazov, ali

(b)

kvalitativne informacije, ki so povezane s kvalitativnimi informacijami iz računovodskih izkazov.

127.

Skladnost, kot se zahteva v skladu z odstavkom 126, je na ravni ene same podatkovne točke in vključuje sklic na ustrezno vrstično postavko ali odstavek pojasnil k računovodskim izkazom. Če pomembni podatki, predpostavke in kvalitativne informacije niso skladni, podjetje to navede in pojasni.

128.

Primeri postavk, za katere je potrebna razlaga iz odstavka 126, zajemajo naslednje:

(a)

kadar je ista metrika v računovodskih izkazih predstavljena kot metrika na datum poročanja, v izjavi o trajnostnosti pa kot napoved za prihodnja obdobja, ter

(b)

kadar se makroekonomske ali poslovne napovedi uporabijo za pripravo metrikizjavi o trajnostnosti in so relevantne tudi za ocenjevanje nadomestljive vrednosti sredstev, zneska obveznosti ali rezervacij v računovodskih izkazih.

129.

Tematski in sektorski ESRS lahko vključujejo zahteve po vključitvi uskladitev ali ponazoritvi skladnosti podatkov in predpostavk za posebne zahteve po razkritju. V takih primerih imajo prednost zahteve iz teh ESRS.

10   Prehodne določbe

10.1    Prehodna določba v zvezi z razkritji, specifičnimi za posamezne subjekte

130.

Obseg, v katerem so trajnostnostne zadeve zajete z ESRS, se bo z oblikovanjem dodatnih zahtev po razkritju po pričakovanjih spremenil. Zato se bo potreba po razkritjih, specifičnih za posamezne subjekte, sčasoma verjetno zmanjšala, zlasti zaradi prihodnjega sprejetja sektorskih standardov.

131.

Podjetje lahko pri opredelitvi svojih razkritij, specifičnih za posamezne subjekte, sprejme prehodne ukrepe za njihovo pripravo v prvih treh letnih izjavah o trajnostnosti, v skladu s katerimi prednostno:

(a)

v svoje poročanje vključi razkritja, specifična za posamezne subjekte, o katerih je poročalo v preteklih obdobjih, če ta razkritja dosegajo kvalitativne značilnosti informacij iz poglavja 2 tega standarda ali so prilagojena tako, da jih dosegajo, in

(b)

dopolni svoja razkritja, pripravljena na podlagi tematskih ESRS, z ustreznim sklopom dodatnih razkritij, da vključi trajnostnostne zadeve, ki so pomembne za podjetje v njegovih sektorjih, pri čemer uporabi razpoložljive dobre prakse in/ali razpoložljive okvire ali standarde poročanja, kot so smernice MSRP za posamezne panoge in sektorski standardi organizacije GRI.

10.2    Prehodna določba v zvezi s poglavjem 5 Vrednostna veriga

132.

Če niso na voljo vse potrebne informacije o višjem in nižjem delu vrednostne verige podjetja, podjetje v prvih 3 letih poročanja o trajnostnosti na podlagi ESRS pojasni prizadevanja za pridobitev potrebnih informacij o višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, razloge, zakaj ni bilo mogoče pridobiti vseh potrebnih informacij, in načrte za pridobitev takih informacij v prihodnosti.

133.

Da bi se upoštevale težave, s katerimi bi se lahko podjetja srečala pri zbiranju informacij od udeležencev v celotni vrednostni verigi, in da bi se omejilo breme za MSP v vrednostni verigi, v prvih 3 letih poročanja o trajnostnosti na podlagi ESRS:

(a)

podjetje lahko pri razkrivanju informacij o politikah, ukrepih in ciljih v skladu z ESRS 2 in drugimi ESRS omeji informacije o višjem in nižjem delu vrednostne verige na notranje razpoložljive informacije, kot so podatki, ki so že na voljo podjetju, in javno dostopne informacije, ter

(b)

podjetju pri razkrivanju metrik ni treba vključiti informacij o višjem in nižjem delu vrednostne verige, razen za podatkovne točke, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU, kot je navedena v Dodatku B k ESRS 2.

134.

Odstavka 132 in 133 se uporabljata ne glede na to, ali je zadevni udeleženec vrednostne verige MSP ali ne.

135.

Podjetje od četrtega leta poročanja na podlagi ESRS vključi informacije o višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige v skladu z odstavkom 63. V zvezi s tem informacije, ki jih je treba v skladu z ESRS pridobiti od MSP višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige podjetja, ne bodo presegale vsebine prihodnjega ESRS za MSP, ki kotirajo na borzi.

10.3    Prehodna določba v zvezi z oddelkom 7.1 Predstavitev primerjalnih informacij

136.

Da bi se olajšala prva uporaba tega standarda, podjetju v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti na podlagi ESRS ni treba razkriti primerjalnih informacij, ki se zahtevajo v skladu z oddelkom 7.1 Predstavitev primerjalnih informacij. Za zahteve po razkritju, navedene v Dodatku C Seznam postopno uvedenih zahtev po razkritju, se ta prehodna določba uporablja za prvo leto obvezne uporabe postopno uvedene zahteve po razkritju.

10.4    Prehodna določba: seznam zahtev po razkritju, ki se postopno uvedejo

137.

Dodatek C Seznam postopno uvedenih zahtev po razkritju k temu standardu vsebuje določbe glede uvedbe zahtev po razkritju ali podatkovnih točk zahtev po razkritju iz ESRS, ki se lahko izpustijo ali se ne uporabljajo v prvem letu oziroma prvih letih priprave izjave o trajnostnosti na podlagi ESRS.

Dodatek A

Zahteve glede uporabe

Ta dodatek je sestavni del ESRS 1 in ima enako veljavo kot drugi deli standarda.

Razkritja, specifična za posamezne subjekte

AR 1.

Razkritja, specifična za posamezne subjekte, uporabnikom omogočajo, da razumejo vplive, tveganja in priložnosti podjetja, povezane z okoljskimi, socialnimi ali upravljavskimi zadevami.

AR 2.

Podjetje pri pripravi razkritij, specifičnih za posamezne subjekte, zagotovi, da:

(a)

imajo razkritja kvalitativne značilnosti informacij, kot so določene v poglavju 2 Kvalitativne značilnosti informacij, ter

(b)

njegova razkritja po potrebi vključujejo vse pomembne informacije, povezane s področji poročanja, ki zajemajo upravljanje; strategijo; upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti ter metrike in cilje (glej ESRS 2, poglavja 2 do 5).

AR 3.

Podjetje pri določanju uporabnosti metrik za vključitev v razkritja, specifična za posamezne subjekte, preuči, ali:

(a)

izbrane metrike uspešnosti omogočajo vpogled v:

i.

učinkovitost praks podjetja pri zmanjševanju negativnih rezultatov in/ali povečanju pozitivnih rezultatov za ljudi in okolje (za vplive) in/ali

ii.

verjetnost, da bodo imele prakse podjetja finančne učinke nanj (za tveganja in priložnosti);

(b)

so izmerjeni rezultati dovolj zanesljivi, tj. ne vključujejo prevelikega števila predpostavk in neznank, zaradi katerih bi bila metrika preveč poljubna, da bi prikazala natančno sliko, ter

(c)

zagotavlja dovolj spremnih informacij za ustrezno razlago metrik uspešnosti in ali lahko razlike v takih spremnih informacijah vplivajo na primerljivost metrik skozi čas.

AR 4.

Podjetje pri pripravi razkritij, specifičnih za posamezne subjekte, skrbno upošteva:

(a)

primerljivost med podjetji ob hkratnem zagotavljanju ustreznosti predloženih informacij, pri čemer se priznava, da je lahko primerljivost pri razkritjih, specifičnih za posamezne subjekte, omejena. Podjetje preuči, ali razpoložljivi in ustrezni okviri, pobude, standardi poročanja in referenčne vrednosti (kot je tehnično gradivo, ki ga izda Odbor za mednarodne standarde trajnostnosti ali organizacija Global Reporting Initiative) zagotavljajo elemente, ki lahko kar najbolj podpirajo primerljivost, ter

(b)

primerljivost skozi čas: doslednost metodologij in razkritij je ključni dejavnik za doseganje primerljivosti skozi čas.

AR 5.

Dodatne smernice za pripravo razkritij, specifičnih za posamezne subjekte, je mogoče najti s preučitvijo informacij, ki se zahtevajo v skladu s tematskim ESRS, ki obravnava podobne trajnostnostne zadeve.

Dvojna pomembnost

Deležniki in njihov pomen za postopek ocenjevanja pomembnosti

AR 6.

Poleg kategorij deležnikov iz odstavka 22 so splošne kategorije deležnikov: zaposleni in drugi delavci, dobavitelji, potrošniki, stranke, končni uporabniki, lokalne skupnosti in osebe v ranljivem položaju ter javni organi, vključno z regulatorji, nadzorniki in centralnimi bankami.

AR 7.

Narava se lahko šteje za tihi deležnik. V tem primeru se lahko ekološki podatki in podatki o ohranjanju vrst uporabijo v podporo oceni pomembnosti, ki jo izvede podjetje.

AR 8.

Pri ocenjevanju pomembnosti se upošteva dialog s prizadetimi deležniki. Podjetje lahko sodeluje s prizadetimi deležniki ali njihovimi predstavniki (kot so zaposleni ali sindikati) ter uporabniki poročanja o trajnostnosti in drugimi strokovnjaki, da bi pridobilo vhodne podatke ali povratne informacije o svojih ugotovitvah glede pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti.

Ocena pomembnosti vplivov

AR 9.

Podjetje pri ocenjevanju pomembnosti vplivov in določanju pomembnih zadev, o katerih se poroča, upošteva naslednje tri korake:

(a)

razumevanje konteksta v zvezi s svojimi vplivi, vključno s svojimi dejavnostmi, poslovnimi odnosi, in deležniki;

(b)

opredelitev dejanskih in morebitnih vplivov (negativnih in pozitivnih), tudi prek sodelovanja z deležniki in strokovnjaki. V tem koraku se lahko podjetje opre na znanstvene in analitične raziskave o vplivih na trajnostnostne zadeve;

(c)

oceno pomembnosti svojih dejanskih in morebitnih vplivov ter določitev pomembnih zadev. V tem koraku podjetje sprejme prage za določitev, kateri vplivi bodo zajeti v izjavi o trajnostnosti.

Značilnosti resnosti

AR 10.

Resnost je odvisna od naslednjih dejavnikov:

(a)

razsežnosti, tj. kako resen je negativen vpliv ali kako koristen je pozitiven vpliv za ljudi ali okolje;

(b)

obsega, tj. kako razširjeni so negativni ali pozitivni vplivi. V primeru vplivov na okolje se lahko obseg razume kot obseg okoljske škode ali geografski obseg. V primeru vplivov na ljudi se lahko obseg razume kot število ljudi, ki jih prizadenejo negativni vplivi, in

(c)

nepopravljivega značaja, tj. ali in v kakšnem obsegu je mogoče za negativne vplive izvesti popravne ukrepe, tj. obnoviti prejšnje stanje okolja ali prizadetih ljudi.

AR 11.

Negativen vpliv lahko zaradi katere koli od teh treh značilnosti (razsežnosti, obsega in nepopravljivega značaja) postane resen. V primeru morebitnega negativnega vpliva na človekove pravice ima resnost vpliva prednost pred njegovo verjetnostjo.

Vplivi, povezani s podjetjem

AR 12.

Za ponazoritev:

(a)

če podjetje v svojih proizvodih uporablja kobalt, izkopan z izkoriščanjem dela otrok, je negativni vpliv (tj. delo otrok) povezan s proizvodi podjetja prek stopenj poslovnih odnosov v višjem delu njegove vrednostne verige. Ti odnosi vključujejo odnose s talilnico in trgovcem z minerali ter rudarskim podjetjem, ki izkorišča delo otrok, in

(b)

če podjetje drugemu podjetju zagotavlja finančna posojila za poslovne dejavnosti, ki v nasprotju z dogovorjenimi standardi povzročajo onesnaževanje voda in zemljišč v okolici dejavnosti, je ta negativni vpliv povezan s podjetjem prek njegovega odnosa z drugim podjetjem, ki mu zagotavlja posojila.

Ocena finančne pomembnosti

AR 13.

V nadaljevanju so navedeni primeri, kako so vplivi in odvisnosti vir tveganj ali priložnosti:

(a)

če je poslovni model podjetja odvisen od naravnega vira, na primer vode, bodo nanj verjetno vplivale spremembe kakovosti, razpoložljivosti in oblikovanja cen tega vira;

(b)

če imajo dejavnosti podjetja negativne vplive, npr. na lokalne skupnosti, se lahko za dejavnosti uporabijo strožji vladni predpisi in/ali lahko ima vpliv posledice za ugled, kar lahko negativno vpliva na blagovno znamko podjetja in lahko povzroči višje stroške zaposlovanja, ter

(c)

če se poslovni partnerji podjetja srečujejo s pomembnimi s trajnostnostjo povezanimi tveganji, je lahko tudi podjetje izpostavljeno povezanim posledicam.

AR 14.

Opredelitev tveganj in priložnosti, ki vplivajo ali za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivali na finančni položaj podjetja, njegovo finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala v kratko-, srednje- ali dolgoročnem obdobju, je izhodišče za oceno finančne pomembnosti. V zvezi s tem podjetje upošteva:

(a)

obstoj odvisnosti od naravnih in socialnih virov kot virov finančnih učinkov (glej odstavek 50);

(b)

njihovo razvrstitev med vire:

i.

tveganj (ki prispevajo k negativnemu odklonu prihodnjih pričakovanih denarnih pritokov ali povečanju odklona prihodnjih pričakovanih denarnih odtokov in/ali negativnemu odklonu od pričakovane spremembe kapitala, ki ni pripoznan v računovodskih izkazih) ali

ii.

priložnosti (ki prispevajo k pozitivnemu odklonu prihodnjih pričakovanih denarnih pritokov ali zmanjšanju odklona prihodnjih denarnih odtokov in/ali pozitivnemu odklonu od pričakovane spremembe kapitala, ki ni pripoznan v računovodskih izkazih).

AR 15.

Ko podjetje opredeli svoja tveganja in priložnosti, določi, katera od njih so pomembna za poročanje. To temelji na kombinaciji (i) verjetnosti nastanka in (ii) morebitne razsežnosti finančnih učinkov, določene na podlagi ustreznih pragov. Pri tem koraku se upošteva prispevek teh tveganj in priložnosti k finančnim učinkom v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju na podlagi:

(a)

scenarijev/napovedi, za katere se šteje, da se bodo verjetno uresničile, ter

(b)

potencialnih finančnih učinkov v zvezi s trajnostnostnimi zadevami, ki izhajajo iz primerov s pragom, nižjim od „bolj verjetno kot ne“, ali sredstev/obveznosti, ki niso ali še niso izražene v računovodskih izkazih. To vključuje:

i.

morebitne situacije, ki lahko po prihodnjih dogodkih vplivajo na možnost ustvarjanja denarnega toka;

ii.

kapital, ki z računovodskega vidika in vidika računovodskega poročanja ni pripoznan kot sredstva, vendar pomembno vpliva na finančno uspešnost, kot so naravni, intelektualni (organizacijski), človeški in družbeni kapital ter kapital odnosov, ter

iii.

možne prihodnje dogodke, ki lahko vplivajo na razvoj takega kapitala.

Trajnostnostne zadeve, ki se vključijo v oceno pomembnosti

AR 16.

Podjetje pri ocenjevanju pomembnosti upošteva naslednji seznam trajnostnostnih zadev, zajetih v tematskem ESRS. Če se na podlagi ocene pomembnosti, ki jo izvede podjetje (glej ESRS 2 IRO-1), oceni, da je določena trajnostnostna zadeva s tega seznama pomembna, podjetje poroča v skladu z ustreznimi zahtevami po razkritju iz ustreznega tematskega ESRS. Ta seznam se ne uporablja namesto postopka določanja pomembnih zadev. Seznam je orodje za pomoč podjetju pri ocenjevanju pomembnosti. Podjetje mora pri določanju svojih pomembnih zadev še vedno upoštevati svoje posebne okoliščine. Podjetje po potrebi pripravi tudi razkritja, specifična za posamezne subjekte, o pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih, ki niso zajeti v ESRS, kot je opisano v odstavku 11 tega standarda.

Tematski

ESRS

Trajnostnostne zadeve, zajete v tematskem ESRS

 

Tema

Podtema

Podpodteme

ESRS E1

Pod-nebne spre-membe

Prilagajanje podnebnim spremembam

Blažitev podnebnih sprememb

Energija

 

ESRS E2

Onesnaže-vanje

Onesnaževanje zraka

Onesnaževanje vode

onesnaževanje prsti

Onesnaževanje živih organizmov in virov hrane

Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost

Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost

Mikroplastika

 

ESRS E3

Vodni in morski viri

Voda

Morski viri

Poraba vode

Odvzemi vode

Odvajanje vode

Odvajanje vode v oceane

Pridobivanje in raba morskih virov

ESRS E4

Biotska raznovrstnost in ekosistemi

Neposredna gonilna sila vplivov na izgubo biotske raznovrstnosti

Podnebne spremembe

Sprememba rabe zemljišč, sprememba rabe sladke vode in sprememba rabe morja

Neposredno izkoriščanje

Invazivne tujerodne vrste

Onesnaževanje

Drugo

Vplivi na stanje vrst

Primera:

Velikost populacije vrst

Tveganje izumrtja vrste na svetovni ravni

Vplivi na obseg in stanje ekosistemov

Primeri:

Degradacija tal

Dezertifikacija

Pozidava tal

Vplivi na ekosistemske storitve in odvisnosti od njih

 

ESRS E5

Krožno gospo-darstvo

Pritoki virov, vključno z rabo virov

Odtoki virov, povezani s proizvodi in storitvami

Odpadki

 

ESRS S1

Lastna delovna sila

Delovni pogoji

Varnost zaposlitve

Delovni čas

Dostojne plače

Socialni dialog

Svoboda združevanja, obstoj svetov delavcev ter pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe

Kolektivna pogajanja, vključno z deležem delavcev, za katere veljajo kolektivne pogodbe

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Zdravje in varnost

 

 

Enaka obravnava in enake možnosti za vse

Enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti

Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti

Zaposlovanje in vključevanje invalidov

Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu

Raznolikost

 

 

Druge z delom povezane pravice

Delo otrok

Prisilno delo

Ustrezna stanovanja

Zasebnost

ESRS S2

Delavci v vrednostni verigi

Delovni pogoji

Varnost zaposlitve

Delovni čas

Dostojne plače

Socialni dialog

Svoboda združevanja, vključno z obstojem svetov delavcev

Kolektivna pogajanja

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Zdravje in varnost

 

 

Enaka obravnava in enake možnosti za vse

Enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti

Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti

Zaposlovanje in vključevanje invalidov

Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu

Raznolikost

 

 

Druge z delom povezane pravice

Delo otrok

Prisilno delo

Ustrezna stanovanja

Voda in sanitarna ureditev

Zasebnost

ESRS S3

Prizadete skupnosti

Ekonomske, socialne in kulturne pravice skupnosti

Ustrezna stanovanja

Ustrezna hrana

Voda in sanitarna ureditev

Vplivi, povezani z zemljišči

Vplivi, povezani z varnostjo

 

 

Državljanske in politične pravice skupnosti

Svoboda izražanja

Svoboda zbiranja

Vplivi na zagovornike človekovih pravic

 

 

Pravice indigenih ljudstev

Prostovoljno, predhodno in informirano soglasje

Samoodločba

Kulturne pravice

ESRS S4

Potrošniki in končni uporabniki

Vplivi na potrošnike in/ali končne uporabnike, povezani z informacijami

Zasebnost

Svoboda izražanja

Dostop do (kakovostnih) informacij

 

 

Osebna varnost potrošnikov in/ali končnih uporabnikov

Zdravje in varnost

Varnost osebe

Zaščita otrok

 

 

Socialna vključenost potrošnikov in/ali končnih uporabnikov

Nediskriminacija

Dostop do proizvodov in storitev

Odgovorne tržne prakse

ESRS G1

Poslovno ravnanje

Korporativna kultura

Zaščita žvižgačev

Dobrobit živali

Politično sodelovanje in dejavnosti lobiranja

Upravljanje odnosov z dobavitelji, vključno s plačilnimi praksami

 

 

 

Korupcija in podkupovanje

Preprečevanje in odkrivanje, vključno z usposabljanjem

Incidenti

Ocena na podlagi sektorskih povprečij in približkov

AR 17.

Če podjetje po razumnih prizadevanjih ne more zbrati informacij o višjem in nižjem delu vrednostne verige, kot se zahteva v odstavku 63, pripravi ocene informacij, ki jih je treba sporočiti, pri čemer uporabi vse smiselne in dokazljive informacije, ki so mu na voljo na datum poročanja brez čezmernih stroškov ali prizadevanj. To med drugim vključuje notranje in zunanje informacije, kot so podatki iz posrednih virov, podatki o sektorskem povprečju, analize vzorcev, tržni podatki in podatki primerljivih skupin, drugi približki ali podatki, ki temeljijo na porabi.

Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti

AR 18.

Za ponazoritev v zvezi z odstavkom 115 iz oddelka 8.2 Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti tega standarda lahko podjetje, ki z isto politiko zajema okoljske in socialne zadeve, uporabi sklicevanje. To pomeni, da lahko v svojih okoljskih razkritjih poroča o politiki ter navede sklic nanjo v ustreznih socialnih razkritjih ali obratno. Dovoljena je konsolidirana predstavitev politik za vse teme.

Dodatek B

Kvalitativne značilnosti informacij

Ta dodatek je sestavni del ESRS 1 in ima enako veljavo kot drugi deli standarda. V tem dodatku so opredeljene kvalitativne značilnosti, ki jih dosegajo informacije, predstavljene v izjavi o trajnostnosti, pripravljeni v skladu z ESRS.

Ustreznost

QC 1.

Informacije o trajnostnosti so relevantne, če lahko vplivajo na odločitve uporabnikov na podlagi pristopa dvojne pomembnosti (glej poglavje 3 tega standarda).

QC 2.

Informacije lahko vplivajo na odločitev tudi, če se nekateri uporabniki odločijo, da jih ne bodo uporabili, ali pa jih že poznajo iz drugih virov. Informacije o trajnostnosti lahko vplivajo na odločitve uporabnikov, če imajo napovedno vrednost, potrditveno vrednost ali oboje. Informacije imajo napovedno vrednost, če se lahko uporabijo kot vhodni podatki za postopke, ki jih uporabniki uporabljajo za napovedovanje prihodnjih rezultatov. Ni treba, da so informacije o trajnostnosti napoved ali predvidevanje, da imajo napovedno vrednost, ampak jo imajo, če jih uporabniki uporabijo pri oblikovanju lastnih napovedi.

QC 3.

Informacije imajo potrditveno vrednost, če zagotavljajo povratne informacije o prejšnjih vrednotenjih (jih potrjujejo ali spreminjajo).

QC 4.

Pomembnost je vidik pomena, ki je specifičen za subjekt in temelji na naravi ali razsežnosti ali na naravi in razsežnosti postavk, na katere se informacije nanašajo, kot je ocenjeno v okviru poročanja podjetja o trajnostnosti (glej poglavje 3 tega standarda).

Natančna slika

QC 5.

Da bi bile informacije uporabne, morajo predstavljati ustrezne pojave in prikazovati natančno sliko vsebine pojavov, ki naj bi jih predstavljale. Za natančno sliko morajo biti informacije (i) popolne; (ii) nevtralne in (iii) točne.

QC 6.

Popoln prikaz vpliva, tveganja ali priložnosti vključuje vse pomembne informacije, ki jih uporabniki potrebujejo za razumevanje navedenega vpliva, tveganja ali priložnosti. To vključuje način, kako podjetje prilagodi svojo strategijo, upravljanje tveganja in upravljanje kot odziv na ta vpliv, tveganje ali priložnost, ter metrike, opredeljene za določitev ciljev in merjenje uspešnosti.

QC 7.

Nevtralen prikaz ni pristranski pri izbiri ali razkritju informacij. Informacije so nevtralne, če niso popačene, utežene, poudarjene, brez poudarka ali drugače manipulirane, da se poveča verjetnost, da jih bodo uporabniki sprejeli pozitivno ali negativno. Informacije so uravnotežene, tako da zajemajo ugodne/pozitivne in neugodne/negativne vidike. Negativnim in pozitivnim pomembnim vplivom z vidika pomembnosti vplivov ter pomembnim tveganjem in priložnostim z vidika finančne pomembnosti se nameni enaka pozornost. Da se zagotovi nevtralen prikaz vseh ambicioznih informacij o trajnostnosti, na primer ciljev ali načrtov, se v te informacije vključijo ambicije, pa tudi dejavniki, ki bi lahko podjetju preprečili, da bi te ambicije uresničilo.

QC 8.

Nevtralnost je podprta s preudarnostjo, tj. previdnostjo pri presojanju v negotovih razmerah. Informacije se ne pobotajo ali izravnajo, da bi bile nevtralne. Preudarnost pomeni, da priložnosti niso precenjene, tveganja pa ne podcenjena. Prav tako preudarnost ne dopušča podcenitve priložnosti ali precenitve tveganj. Podjetje lahko poleg bruto vrednosti predstavi tudi neto vrednosti, če s tako predstavitvijo ne zakrije relevantnih informacij ter vključi jasno obrazložitev učinkov pobota in razlogov zanj.

QC 9.

Informacije so lahko točne, ne da bi bile v vseh pogledih popolnoma natančne. Točne informacije pomenijo, da je podjetje izvedlo ustrezne postopke in notranje kontrole, da bi se izognilo pomembnim napakam ali pomembnim napačnim navedbam. Zato se približki predstavijo z jasnim poudarkom njihovih morebitnih omejitev in povezane negotovosti (glej oddelek 7.2 tega standarda). Potrebna in dosegljiva natančnost ter dejavniki, zaradi katerih so informacije točne, so odvisni od narave informacij in narave zadev, na katere se nanašajo. Za točnost je na primer potrebno, da:

(a)

informacije o dejstvih ne vsebujejo pomembnih napak;

(b)

so opisi natančni;

(c)

so ocene, približki in napovedi jasno opredeljeni kot taki;

(d)

pri izbiri in uporabi ustreznega postopka za pripravo ocene, približka ali napovedi ni pomembnih napak, vhodni podatki za ta postopek pa so razumni in utemeljeni;

(e)

so trditve razumne in temeljijo na zadostni količini informacij ustrezne kakovosti ter

(f)

informacije o presojah o prihodnosti natančno odražajo te presoje in informacije, na katerih temeljijo.

Primerljivost

QC 10.

Informacije o trajnostnosti so primerljive, če jih je mogoče primerjati z informacijami, ki jih je podjetje predložilo v prejšnjih obdobjih, in informacijami, ki jih predložijo druga podjetja, zlasti tista, ki opravljajo podobne dejavnosti ali delujejo v isti panogi. Referenčna točka za primerjavo je lahko cilj, izhodišče, referenčna vrednost za panogo, primerljive informacije drugih podjetij ali mednarodno priznane organizacije itd.

QC 11.

Doslednost je povezana s primerljivostjo, vendar ni enaka. Doslednost se nanaša na to, da podjetje in druga podjetja v vseh obdobjih uporabljajo iste pristope ali metode za isto trajnostnostno zadevo. Doslednost prispeva k doseganju cilja glede primerljivosti.

QC 12.

Primerljivost ni enotnost. Da bi bile informacije primerljive, so podobni elementi videti podobno, različni elementi pa različno. Primerljivost informacij o trajnostnosti se ne poveča, če se različni elementi prikažejo kot podobni ali če se podobni elementi prikažejo kot različni.

Preverljivost

QC 13.

Na podlagi preverljivosti se lahko uporabniki prepričajo, da so informacije popolne, nevtralne in točne. Informacije o trajnostnosti so preverljive, če je mogoče potrditi take informacije ali vhodne podatke, ki so bili uporabljeni za njihovo izpeljavo.

QC 14.

Preverljivost pomeni, da lahko različni neodvisni opazovalci z ustreznim znanjem soglašajo, da je določen prikaz natančna slika, čeprav to soglasje ni nujno popolno. Informacije o trajnostnosti se zagotovijo tako, da se poveča njihova preverljivost, na primer z:

(a)

vključitvijo informacij, ki jih je mogoče potrditi s primerjavo z drugimi informacijami o poslovanju podjetja, drugih podjetjih ali zunanjem okolju, ki so na voljo uporabnikom;

(b)

predložitvijo informacij o vhodnih podatkih in metodah izračuna, uporabljenih za oblikovanje ocen ali približkov, ter

(c)

predložitvijo informacij, ki so jih pregledali in potrdili upravni, poslovodni in nadzorni organi ali njihovi odbori.

QC 15.

Nekatere informacije o trajnostnosti so v obliki obrazložitev ali informacij, usmerjenih v prihodnost. Navedena razkritja je mogoče podpreti tako, da na podlagi dejstev natančno prikazujejo na primer strategije, načrte in analize tveganja podjetja. Da bi se uporabniki lažje odločili o uporabi takih informacij, podjetje opiše osnovne predpostavke in metode za pripravo informacij ter druge dejavnike, ki dokazujejo, da informacije odražajo dejanske načrte ali odločitve podjetja.

Razumljivost

QC 16.

Informacije o trajnostnosti so razumljive, če so jasne in jedrnate. Razumljive informacije vsakemu uporabniku z zadovoljivo stopnjo znanja omogočajo, da zlahka razume sporočene informacije.

QC 17.

Da bi bila razkritja v zvezi s trajnostnostjo jedrnata, se je treba (a) izogniti generičnim in splošnim informacijam, ki niso specifične za podjetje, (b) izogniti nepotrebnemu podvajanju informacij, vključno z informacijami, ki so navedene tudi v računovodskih izkazih, in (c) uporabljati jasen jezik ter dobro strukturirane stavke in odstavke. Jedrnata razkritja vključujejo samo pomembne informacije. Dopolnilne informacije, predložene v skladu z odstavkom 113, se predložijo na način, s katerim se prepreči zakrivanje pomembnih informacij.

QC 18.

Jasnost se lahko izboljša z razlikovanjem med informacijami o razvoju dogodkov v obdobju poročanja in „stanovitnimi“ informacijami, ki med obdobji ostajajo razmeroma nespremenjene. To se lahko na primer stori tako, da se značilnosti postopkov podjetja za s trajnostnostjo povezano upravljanje in upravljanje tveganj, ki so se od prejšnjega obdobja poročanja spremenile, opišejo ločeno od tistih, ki se niso spremenile.

QC 19.

Za popolnost, jasnost in primerljivost razkritij v zvezi s trajnostnostjo je treba informacije predstaviti kot skladno celoto. Da bi bila razkritja v zvezi s trajnostnostjo skladna, se predstavijo tako, da se pojasnijo ozadje in povezave med povezanimi informacijami. Za skladnost je potrebno tudi, da podjetje predloži informacije na način, ki uporabnikom omogoča, da informacije o njegovih s trajnostnostjo povezanih vplivih, tveganjih in priložnostih povežejo z informacijami v računovodskih izkazih podjetja.

QC 20.

Če imajo s trajnostnostjo povezani tveganja in priložnosti, obravnavani v računovodskih izkazih, posledice za poročanje o trajnostnosti, podjetje v izjavo o trajnostnosti vključi informacije, ki jih uporabniki potrebujejo za oceno teh posledic, ter predstavi ustrezne povezave z računovodskimi izkazi (glej poglavje 9 tega standarda). Raven informacij, podrobnosti in tehničnosti je usklajena s potrebami in pričakovanji uporabnikov. Podjetje se izogiba okrajšavam, merske enote pa opredeli in razkrije.

Dodatek C

Seznam postopno uvedenih zahtev po razkritju

Ta dodatek je sestavni del ESRS 1 in ima enako veljavo kot drugi deli standarda.

ESRS

Zahteva po razkritju

Polno ime zahteve po razkritju

Datum postopne uvedbe ali datum uveljavitve (vključno s prvim letom)

ESRS 2

SBM-1

Strategija, poslovni model in vrednostna veriga

Podjetje razkrije informacije, določene z ESRS 2 SBM-1, odstavek 40(b) (razčlenitev skupnih prihodkov po pomembnem sektorju ESRS) in odstavek 40(c) (seznam dodatnih pomembnih sektorjev ESRS), in sicer od datuma začetka uporabe, določenega v delegiranem aktu Komisije, ki se sprejme na podlagi člena 29b(1), tretji pododstavek, točka (ii), Direktive 2013/34/EU.

ESRS 2

SBM-3

Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom

Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS 2 SBM-3, odstavek 48(e) (predvideni finančni učinki). Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti upošteva ESRS 2 SBM-3, odstavek 48(e), tako, da objavi le kvalitativna razkritja, če ne more pripraviti kvantitativnih razkritij.

ESRS E1

E1-6

Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP

Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpustijo podatkovne točke o emisijah TGP obsega 3 in skupnih emisijah TGP.

ESRS E1

E1-9

Predvideni finančni učinki pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter morebitnih s podnebjem povezanih priložnosti

Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E1-9. Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti upošteva ESRS E1-9 tako, da objavi le kvalitativna razkritja, če ne more pripraviti kvantitativnih razkritij.

ESRS E2

E2-6

Predvideni finančni učinki z onesnaževanjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti

Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E2-6. Razen v zvezi z informacijami, ki so določene z odstavkom 40(b) o naložbah v obratna in osnovna sredstva v obdobju poročanja v povezavi z velikimi incidenti in depoziti, lahko podjetje ravna v skladu z ESRS E2-6 tako, da v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti objavi le kvalitativna razkritja.

ESRS E3

E3-5

Predvideni finančni učinki vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri

Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E3-5.Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti ravna s skladu z ESRS E3-5 tako, da objavi le kvalitativna razkritja.

ESRS E4

Vse zahteve po razkritju

Vse zahteve po razkritju

Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvih dveh letih priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS E4.

ESRS E4

E4-6

Predvideni finančni učinki vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi

Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E4-6.

Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti ravna s skladu z ESRS E4-6 tako, da objavi le kvalitativna razkritja.

ESRS E5

E5-6

Predvideni finančni učinki vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom

Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E5-6.

Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti ravna s skladu z ESRS E5-6 tako, da objavi le kvalitativna razkritja.

ESRS S1

Vse zahteve po razkritju

Vse zahteve po razkritju

Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS S1.

ESRS S1

S1-7

Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja

Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti poročanje za vse podatkovne točke iz te zahteve po razkritju.

ESRS S1

S1-8

Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog

Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti to zahtevo po razkritju v zvezi z lastnimi zaposlenimi v državah nečlanicah EGP.

ESRS S1

S1-11

Socialna zaščita

Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS S1-11.

ESRS S1

S1-12

Delež zaposlenih invalidov

Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS S1-12.

ESRS S1

S1-13

Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti

Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS S1-13.

ESRS S1

S1-14

Zdravje in varnost

Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti podatkovne točke o primerih z delom povezane bolezni ter o številu izgubljenih dni zaradi poškodb, nezgod, smrti in z delom povezanih bolezni.

ESRS S1

S1-14

Zdravje in varnost

Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti poročanje o delavcih, nezaposlenih v lastni delovni sili.

ESRS S1

S1-15

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS S1-15.

ESRS S2

Vse zahteve po razkritju

Vse zahteve po razkritju

Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvih dveh letih priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS S2.

ESRS S3

Vse zahteve po razkritju

Vse zahteve po razkritju

Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvih dveh letih priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS S3.

ESRS S4

Vse zahteve po razkritju

Vse zahteve po razkritju

Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvih dveh letih priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS S4.

Dodatek D

Struktura izjave o trajnostnosti iz ESRS

Ta dodatek je sestavni del ESRS 1 in ima enako veljavo kot drugi deli tega standarda v zvezi s poročanjem v štirih delih, kot je navedeno v odstavku 115.

Del poslovnega poročila

Kodifikacija iz ESRS

Naslov

1.

Splošne informacije

ESRS 2

Splošna razkritja, vključno z informacijami, predloženimi v skladu z zahtevami glede uporabe iz tematskih ESRS in navedenimi v ESRS 2, Dodatek C.

2.

Okoljske informacije

Ni relevantno

Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji)

 

ESRS E1

Podnebne spremembe

 

ESRS E2

Onesnaževanje

 

ESRS E3

Vodni in morski viri

 

ESRS E4

Biotska raznovrstnost in ekosistemi

 

ESRS E5

Raba virov in krožno gospodarstvo

3.

Socialne informacije

ESRS S1

Lastna delovna sila

 

ESRS S2

Delavci v vrednostni verigi

 

ESRS S3

Prizadete skupnosti

 

ESRS S4

Potrošniki in končni uporabniki

4.

Informacije o upravljanju

ESRS G1

Poslovno ravnanje

Dodatek E

Diagram poteka za določitev razkritij na podlagi ESRS

Ocena pomembnosti je izhodišče za poročanje o trajnostnosti na podlagi ESRS. Ta dodatek vsebuje nezavezujočo ponazoritev ocen pomembnosti vpliva in finančne pomembnosti, opisanih v poglavju 3. ESRS 2 IRO-1 v oddelku 4.1 vključuje splošne zahteve po razkritju (DR) postopka podjetja za opredelitev vplivov, tveganj in priložnosti ter za ocenjevanje njihove pomembnosti. V ESRS 2 SBM-3 so določene splošne zahteve po razkritju pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti iz ocene pomembnosti, ki jo je izvedlo podjetje. Podjetje lahko izpusti vse zahteve po razkritju iz tematskega standarda, če je ocenilo, da zadevna tema ni pomembna. V tem primeru lahko na kratko obrazloži ugotovitve iz ocene pomembnosti za to temo (ESRS 2 IRO-2), mora pa razkriti podrobno razlago v skladu z ESRS E1 Podnebne spremembe (IRO-2 ESRS 2). V ESRS so določene zahteve po razkritju, ne zahteve glede ravnanja. Zahteve po razkritju v zvezi z akcijskimi načrti, cilji, politikami, analizo scenarijev in načrti za prehod so sorazmerne, saj so odvisne od obstoja teh akcijskih načrtov, ciljev, politik, analize scenarijev in načrtov za prehod v podjetju, kar je lahko odvisno od njegove velikosti, zmogljivosti, virov ter znanja in spretnosti. Opomba: Spodnji diagram poteka ne zajema primera, v katerem podjetje trajnostno zadevo oceni kot pomembno, vendar ta ni zajeta v tematskem standardu; v tem primeru podjetje opravi dodatna razkritja, specifična za posamezne subjekte (ESRS 1, odstavek 30(b)).

Image 1

Dodatek F

Primer strukture izjave o trajnostnosti iz ESRS

Ta dodatek dopolnjuje ESRS 1. Vsebuje nezavezujočo ponazoritev strukture izjave o trajnostnosti, opisane v oddelku 8.2 tega standarda. V tej ponazoritvi je podjetje ugotovilo, da biotska raznovrstnost in ekosistemi, onesnaževanje in prizadete skupnosti niso pomembni.