(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/336 (3) uvedla protidampinške dajatve na uvoz nekaterih debelih pločevin iz nelegiranega jekla ali drugih legiranih jekel s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska ali zadevna država) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava.

(2)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1382 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o zaščitnih ukrepih) spremenila nekatere uredbe, ki uvajajo protidampinške ali protisubvencijske ukrepe za nekatere izdelke iz jekla, za katere veljajo zaščitni ukrepi.

(3)

Veljavna protidampinška dajatev znaša od 65,1 % do 73,7 % na uvoz od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, 70,6 % na uvoz od nevzorčenih sodelujočih družb in 73,7 % na uvoz od vseh drugih družb iz Kitajske.

(4)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (5) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek za pregled je 26. novembra 2021 vložilo združenje evropskih jeklarjev EUROFER (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu industrije nekaterih debelih pločevin iz nelegiranega jekla ali drugih legiranih jekel v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe.

(6)

Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(7)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 25. februarja 2022 začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom nekaterih debelih pločevin iz nelegiranega jekla ali drugih legiranih jekel s poreklom iz Kitajske v Unijo na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (6) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(8)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce v LRK in organe LRK, znane uvoznike, uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(10)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(11)

Nobena od strani ni zahtevala zaslišanja.

(12)

Komisija je pripombe glede začetka preiskave prejela od kitajskega združenja železarjev in jeklarjev (China Iron and Steel Association, v nadaljnjem besedilu: CISA) ter družbe Primex Steel Trading GmbH (v nadaljnjem besedilu: Primex). Pripombe v zvezi s tem je predložil tudi vložnik.

(13)

Družba Primex je trdila, da zahtevek ne vsebuje zadostnih dokazov o verjetnosti ponovitve ali nadaljevanja dampinga. Trdila je zlasti, da raven uvoza v Unijo v primeru prenehanja ukrepov ne bo odvisna le od proste zmogljivosti v LRK, temveč tudi od povpraševanja v Uniji, razmerij med cenami in stroški ter intenzivnosti konkurence na svetovnem trgu, obstoja trgovinskih ovir na svetovnem trgu in razvoja menjalnih tečajev. Trdila je tudi, da različni viri za prosto zmogljivost, ki jih je vložnik uporabil v zahtevku, vzbujajo dvom o veljavnosti teh podatkov. Navedla je, da se bo zaradi spremembe jeklarske politike na Kitajskem, vključno z zmanjšanjem nekaterih izvoznih vračil DDV, uvoz v Unijo v primeru ukinitve ukrepov zmerno povečal. Trdila je tudi, da trg Unije za kitajske izvoznike ni tako privlačen, kot je trdil vložnik v zahtevku za pregled.

(14)

Analiza zahtevka je pokazala, da je v začetni fazi dovolj dokazov, ki kažejo na verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga v primeru izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz iz LRK. Vložnik je svojo analizo utemeljil ne le na prosti zmogljivosti v LRK, temveč tudi na privlačnosti trga Unije zaradi njegove velikosti in mreže trgovinskih družb, ki so jo veliki kitajski proizvajalci debelih pločevin vzpostavili v Uniji, na ukrepih trgovinske zaščite, ki so jih uvedle tretje države, in na nepoštenih praksah oblikovanja cen, ki jih proizvajalci iz LRK uporabljajo na trgih tretjih držav. Pravni dokazni standard, ki se zahteva za začetek postopka (zadostni dokazi o dampingu, škodi in vzročni zvezi), je nižji od tistega, ki se zahteva za dokončno ugotovitev (7). Zahteva po predložitvi zadostnih dokazov je omejena na informacije, ki so lahko „razumno na voljo“ strani, ki je vložila zahtevo (8). Ni treba, da so informacije iz zahtevka neizpodbiten dokaz o obstoju zatrjevanih dejstev (9). Te trditve so bile zato zavrnjene.

(15)

Družba Primex se ni strinjala z izbiro reprezentativne države, tj. Brazilije, ki jo je izbral vložnik. Trdila je zlasti, da: je brazilski trg manjši od kitajskega: brazilska družba Usinas Siderúrgicas de Minas Gerais SA (v nadaljnjem besedilu: Usiminas), ki jo je vložnik uporabil za izračun prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter stopnje dobička, ni primerna, saj ima ta družba prevladujoč tržni položaj na domačem trgu; je brazilski trg zaščiten pred mednarodno uvozno konkurenco s protidampinškimi carinami na uvoz iz Ukrajine, Kitajske, Južne Afrike in Južne Koreje (10); in da je uvoz iz Brazilije v Unijo je majhen.

(16)

Komisija je na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik, analizirala predlagano reprezentativno državo in menila, da Brazilija izpolnjuje zakonske zahteve za to, da se uporabi kot reprezentativna država za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov. Brazilija ima zlasti po podatkih Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska, je pomembna proizvajalka debelih pločevin ter ima podatke o ustreznih stroških proizvodnje in prodaje, ki so takoj na voljo. Zato je Komisija menila, da je Brazilija primerna reprezentativna država v začetni fazi.

(17)

Družba Primex je tudi trdila, da metodologija za izračun dampinga v zahtevku za pregled ni pravilna. Trdila je zlasti, da je obdobje preiskave (tj. od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021) prekratko za določitev reprezentativne normalne vrednosti in da se razlikuje od obdobja iz zahtevka za pregled. Trdila je tudi, da cene glavnih surovin (železove rude, koksnega premoga in ostankov) močno nihajo, zlasti cena železove rude v letu 2021, in da zato leta 2021 ni mogoče šteti za reprezentativno leto. Poleg tega je trdila, da je vprašljivo, ali so podatki proizvajalca Unije, ki jih je vložnik uporabil v zahtevku za dejavnike porabe, reprezentativni za celoten trg. Prav tako je trdila, da metodologija, ki jo je vložnik uporabil v zahtevku za pregled za izračun normalne vrednosti za LRK, ni ustrezna, saj je vložnik uporabil samo podatke o stroških dela, PSA-stroških in dobičku brazilske družbe Usiminas. Trdila je tudi, da zahtevek za pregled ne vsebuje dokazov, da je stroškovna struktura proizvajalcev Unije, Brazilije in Kitajske medsebojna primerljiva. Poleg tega je trdila, da v zahtevku za pregled ni pojasnjeno, ali so cene za posamezne proizvodne dejavnike v Braziliji reprezentativne. Družba Primex je trdila tudi, da je vložnik napačno izračunal odstotek dobička kot odstotek stroškov prodaje, čeprav bi moral biti izražen kot odstotek prodaje. Poleg tega je trdila, da bi bilo treba reprezentativno stopnjo dobička izračunati za daljše časovno obdobje in vanjo vključiti tudi leto 2019, saj na to leto ni vplivala pandemija COVID-19. Nazadnje je družba Primex trdila, da 14-odstotna stopnja dobička, ki jo je vložnik uporabil v zahtevku za pregled, v normalnih tržnih razmerah ni dosegljiva. Trdila je tudi, da metodi, ki ju je vložnik uporabil za izračun izvozne cene v zahtevku za pregled, nista ustrezni.

(18)

Pregled ob izteku ukrepa se začne, kadar zahtevek zanj vsebuje dovolj dokazov, da bi konec ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovitev dampinga ali škode. Vložnik je predložil zadostne dokaze o izvozni ceni in normalni vrednosti, iz katerih je razvidno, da bi bile stopnje dampinga v primeru izteka ukrepov znatne. Podatki, na katerih sta temeljili normalna vrednost in izvozna cena, so bili podprti z zadostnimi dokazi, kar je potrdila tudi analiza, ki so jo opravile službe Komisije. V praksi sta bila izračun normalne vrednosti in izvozna cena v skladu z načeli iz člena 2 osnovne uredbe in sta pokazala, da zahtevek vsebuje zadostne dokaze o dampingu zadevnega izdelka na trgu Unije. Komisija je v svoji predpisani analizi upoštevala samo tiste elemente, za katere so bili dokazi ustrezni in točni.

(19)

Komisija je opozorila, da v osnovni uredbi ni niti pravne zahteve v zvezi z obdobjem, ki ga izbere vložnik, niti zahteve, da mora biti obdobje, izbrano za preiskavo, isto kot obdobje, ki ga izbere vložnik. V skladu s členom 6(1) osnovne uredbe se določi obdobje preiskave, ki v primeru dampinga običajno pokriva obdobje najmanj šest mesecev neposredno pred začetkom postopka. Obdobje, ki ga je izbral vložnik, tj. od 1. julija 2020 do 30. junija 2021, se je končalo tik pred predložitvijo zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov 26. novembra 2021, zato se je štelo za reprezentativno za verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode v začetni fazi.

(20)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da sta zadevni izdelek in izdelek, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. V zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov je navedeno, da je proizvodni postopek industrije Unije, ki ga je vložnik uporabil za dejavnike potrošnje, podoben proizvodnemu postopku v LRK in reprezentativni državi. Stroškovna struktura in dejavniki potrošnje, uporabljeni v zahtevku, so se zato šteli za reprezentativne. V skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe je vložnik normalno vrednost konstruiral na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v reprezentativni državi, tj. v Braziliji. Stroški v tej državi so bili uporabljeni za stopnje porabe proizvodnih dejavnikov, da bi se izračunali stroški proizvodnje, medtem ko so PSA-stroški in dobiček izpeljani iz javno dostopnih računovodskih izkazov proizvajalca v reprezentativni državi. Opozoriti je treba, da je tudi primerjava konstruiranih stroškov proizvodnje brez PSA-stroškov in dobička proizvajalca v reprezentativni državi s kitajskimi izvoznimi cenami izdelka, ki se pregleduje, v tretje države pokazala damping. Zato so trditve družbe Primex o ravni dobičkonosnosti brezpredmetne.

(21)

Za izvozno ceno so bile v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov uporabljene tri metode, tj. povprečna kitajska uvozna cena v Unijo na ravni TARIC (11), objavljena povprečna kitajska izvozna cena FOB za eno od glavnih vrst izdelka v vse tretje države in povprečna kitajska izvozna cena v vse tretje države. Za te tri metode je bilo ugotovljeno, da so dovolj utemeljene, da so v začetni fazi v skladu s pravnim standardom.

(22)

Združenje CISA je trdilo, da se je v zahtevku za pregled pretirano uporabljala zaupnost ter da zato ni moglo oceniti gospodarskega položaja industrije Unije in obravnavati trditev vložnika v zahtevku za pregled. To naj bi povzročilo kršitev pravic združenja CISA do obrambe. Združenje CISA se je na primer sklicevalo zlasti na Prilogo F1 (zmogljivost), Prilogo F2 (izvoz), natančneje v zvezi s kitajskim izvozom debelih pločevin od avgusta 2020 do julija 2021, in Prilogo N (izračuni glede nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen), natančneje v zvezi s podatki o prodaji in stroških industrije Unije v EU27 iz zahtevka za pregled.

(23)

Komisija ugotavlja, da je nezaupna Priloga F1 vsebovala podatke o kitajski potrošnji, zmogljivosti in proizvodnji debelih pločevin, ki so bili predstavljeni v razponih. Nezaupna Priloga F2 je vsebovala izčrpen povzetek povprečne kitajske izvozne cene in celotnega obsega kitajskega izvoza v preostale dele sveta ter na pet glavnih izvoznih trgov. Nezaupna Priloga N je vsebovala popolne izračune glede nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen ter zbirne podatke o povprečni ceni in stroških industrije Unije. Nezaupna Priloga M je vsebovala vse kazalnike škode vložnika, indeksirane po družbah, nezaupna Priloga K pa agregirane vrednosti vseh podatkov, potrebnih za izračun potrošnje EU, vključno s prodajo, pri čemer so tudi te vrednosti indeksirane po družbah. Informacije, predložene v nezaupni različici zahtevka za pregled, so se zato štele za dovolj podrobne, da omogočajo smiselno razumevanje vsebine informacij, predloženih v zaupni obliki.

(24)

Člen 19 osnovne uredbe omogoča varovanje zaupnih informacij v okoliščinah, v katerih bi razkritje dalo znatno konkurenčno prednost konkurentu ali bi močno škodovalo osebi, ki je te informacije predložila, ali pa osebi, od katere je te informacije prejela. V te kategorije so spadale informacije, predložene v določenih prilogah k zahtevku. Komisija je menila, da različica zahtevka, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled, vsebuje vse bistvene dokaze. Nezaupni povzetki podatkov, ki so bili predloženi zaupno, so bili dovolj podrobni, da so omogočali smiselno razumevanje vsebine informacij, predloženih v zaupni obliki, da so lahko zainteresirane strani med postopkom uveljavljale svoje pravice do obrambe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(25)

Združenje CISA je trdilo, da je zahtevek za pregled vseboval nasprotujoče si informacije, zlasti v zvezi z izvozno ceno iz LRK v Unijo, kar je vplivalo na ugotovitve o dampingu.

(26)

Zahtevek za pregled ni vseboval nasprotujočih si informacij. Vložnik je konstruiral normalno vrednost dveh vrst izdelka (S235 in S355), pri čemer je uporabil kitajsko uvozno ceno na ravni TARIC za razred S235 in objavljeno povprečno kitajsko izvozno ceno za razred S355. Stopnje dampinga je torej izračunal tako, da je primerjal podobne vrste izdelka. Poleg tega je ugotovil damping, ko je primerjal povprečno kitajsko prodajno ceno izdelka, ki se pregleduje, za vse tretje države z obema konstruiranima normalnima vrednostma. Trditev je bilo zato treba zavrniti.

(27)

Združenje CISA je trdilo, da zahtevek ne vsebuje zadostnih dokazov o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode. Trdilo je zlasti, da v zahtevku ni dokazov, da bi iztek ukrepov lahko povzročil nadaljevanje škode. Dvomilo je tudi o domnevnem negotovem položaju industrije Unije in trdilo, da bi ga bilo mogoče, če bi dejansko obstajalo, v celoti pripisati zmanjšanju potrošnje in povpraševanja. Poleg tega je trdilo, da ni znakov ponovitve škode zaradi zaščitnih ukrepov EU za nekatere izdelke iz jekla, med katerimi so debele pločevine, in dejstva, da kitajski izvoz debelih pločevin ni več upravičen do izvoznih nadomestil DDV.

(28)

Komisija je menila, da dokazi iz zahtevka, ki so bili vložniku razumno na voljo, zadostujejo za ugotovitev dampinga, škode in vzročne zveze. Gibanje glavnih kazalnikov škode, vključenih v zahtevek, je bilo v referenčnem obdobju, ki ga je izbral vložnik, negativno, zato je vložnik trdil, da še naprej trpi znatno škodo.

(29)

Vendar je vložnik v zahtevku za pregled priznal tudi, da se je uvoz iz LRK od uvedbe prvotnih ukrepov v bistvu ustavil ter da so škodljive razmere za industrijo Unije in zmanjšanje potrošnje povzročili drugi dejavniki, kot sta stanje splošnega gospodarstva, zlasti na področju gradbeništva in projektov v zvezi s plinovodi, ter negativni učinek pandemije COVID-19. Zato je trdil, da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode in v zvezi s tem predložil zadostne dokaze, iz katerih je razvidno, da bi se brez ukrepov uvoz iz LRK verjetno povečal po nelojalno znižanih prodajnih cenah. Trditev združenja CISA je zato treba zavrniti.

(30)

Družba Primex je trdila, da sta bili uvozna cena CIF in prodajna cena Unije, ki ju je vložnik uporabil za izračune glede nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen v zahtevku za pregled, napačni in da ne bi smeli biti ugotovljeni stopnji nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen. Poleg tega je trdila, da stopnja dobička, uporabljena za izračun nelojalnega nižanja ciljnih cen, ni bila dosežena niti z ukrepi, ki so veljali v preteklih letih.

(31)

Komisija se ni strinjala, da so izračuni glede nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen v zahtevku napačni. Vložnik je predložil primerjavo med izvozno ceno in prodajno ceno Unije za najpogostejše vrste izdelka, kar je primerjava na bolj razčlenjeni ravni kot primerjava povprečne izvozne cene s povprečno prodajno ceno industrije Unije, ki jo je predlagala družba Primex. Vložnikova metodologija je jasno pojasnjena v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov v točki 3.6 in Prilogi N, ki vsebuje izračun za vsako reprezentativno vrsto izdelka, ki prikazuje nelojalno nižanje prodajnih in ciljnih cen. Poleg tega je Komisija glede stopnje dobička, ki jo je vložnik uporabil za izračune nelojalnega nižanja ciljnih cen, menila, da bi bilo mogoče to stopnjo dobička razumno doseči v običajnih pogojih konkurence v prvotni preiskavi. Opozoriti je treba, da tudi če vložnik ne bi predložil izračunov nelojalnega nižanja ciljnih cen, je bilo še vedno dovolj dokazov, da bi se v primeru izteka ukrepov škoda zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske ponovila. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(32)

Združenje CISA je trdilo, da poročilo, na katerega se je oprla Komisija, ne izpolnjuje standardov nepristranskih in objektivnih dokazov ter dokazov zadostne dokazne vrednosti, zlasti glede na to, da ga je Komisija pripravila s posebnim namenom, in sicer da industriji Unije olajša vložitev pritožbe na področju trgovinskih ukrepov. Trdilo je tudi, da poročilo, ki je bilo objavljeno leta 2017, ne more odražati domnevnih izkrivljanj za obdobje preiskave, ki je zajemalo koledarsko leto 2021.

(33)

Komisija se s tem ni strinjala. Komisija je navedla, da je poročilo celovit dokument, ki temelji na obsežnih objektivnih dokazih, vključno z zakonodajo, predpisi in drugimi uradnimi dokumenti o politiki, ki jih je objavila vlada Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada), poročilih tretjih strani, ki so jih pripravile mednarodne organizacije, akademskih študijah in člankih strokovnjakov ter drugih zanesljivih neodvisnih virih. Od decembra 2017 je bilo javno dostopno, tako da je imela vsaka zainteresirana stran dovolj priložnosti za njegovo izpodbijanje, dopolnitev ali predložitev pripomb v zvezi z njim in dokazi, na katerih temelji, vendar niti kitajska vlada niti druge strani niso predložile argumentov ali dokazov, s katerimi bi izpodbijale vire, vključene v poročilo. Komisija je v zvezi s trditvijo, da je poročilo zastarelo, ugotovila zlasti, da so bili glavni dokumenti politike in dokazi v poročilu, vključno z ustreznimi petletnimi načrti in zakonodajo, ki se uporablja za izdelek, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno ustrezni in da nobena stran ni dokazala, da ni več tako. Kitajska je nove petletne načrte začela objavljati šele v letu 2021, pri čemer je bilo veliko teh načrtov objavljenih šele v drugi polovici leta. To je dodatno potrdila raziskava posameznih primerov, ki jo je izvedla Komisija, kot je povzeto zgoraj.

(34)

Drugič, združenje CISA je trdilo, da v členu 2.2 protidampinškega sporazuma STO ni priznan pojem znatna izkrivljanja. Namesto tega ta določba omogoča konstruiranje normalne vrednosti v omejenem številu specifičnih pogojev, pri čemer znatnih izkrivljanj ni med temi pogoji. Poleg tega je združenje CISA navedlo, da člen 2.2 protidampinškega sporazuma STO omogoča le uporabo stroškov proizvodnje v državi porekla, ki se jim prištejeta razumen znesek za administrativne, prodajne in splošne stroške ter dobiček, medtem ko člen 2(6a) osnovne uredbe omogoča uporabo podatkov iz ustrezne reprezentativne države, kar je v nasprotju s pravili STO. Trdilo je tudi, da bi bilo treba vsako konstruirano vrednost izračunati v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO ter razlago pritožbenega organa STO v zadevi EU – biodizel (DS 473) in odbora STO v zadevi EU – metodologije prilagajanja stroškov II (Rusija) (DS 494), v katerih nista omenjena niti pojem znatnih izkrivljanj niti možnost neupoštevanja podatkov družbe izvoznice.

(35)

Komisija je menila, da so določbe člena 2(6a) osnovne uredbe v celoti skladne z zavezami Evropske unije v okviru STO in sodno prakso, ki jo navaja združenje CISA. Prvič, Komisija meni, da je pojem znatna izkrivljanja združljiv s protidampinškim sporazumom STO. Poleg tega meni, da v skladu s sklepom panela za reševanje sporov in pritožbenega organa v zadevi DS 473 določbe osnovne uredbe, ki se na splošno uporabljajo za vse članice STO, kot je člen 2(5), drugi pododstavek, dovoljujejo uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Zaradi obstoja znatnih izkrivljanj stroški in cene v državi izvoznici niso primerni za konstruiranje normalne vrednosti. V teh okoliščinah člen 2(6a) osnovne uredbe predvideva računsko določitev stroškov proizvodnje in prodaje na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, vključno s tistimi v primerni reprezentativni državi s stopnjo razvitosti, ki je podobna stopnji v državi izvoznici. V zvezi z zadevo DS 494 je v poročilu odbora v tem sporu izrecno navedeno, da določbe člena 2(6a) osnovne uredbe ne spadajo v okvir spora. Poleg tega Komisija opozarja, da sta se EU in Ruska federacija pritožili na ugotovitve odbora, ki niso dokončne in zato v skladu s stalno prakso STO nimajo pravnega statusa v sistemu STO, saj niso bile potrjene s sklepom članic STO v okviru Organa za reševanje sporov. Zato je to trditev zavrnila.

(36)

Tretjič, združenje CISA je trdilo, da praksa sklicevanja na pretekle preiskave kot „dokaz“ za nekatere trditve, kot je to storil vložnik v zahtevku v sedanji preiskavi, verjetno ne bi vzdržala pristopa pritožbenega organa glede dokaznega bremena, kot je določeno v odločbi pritožbenega organa STO v zadevi ZDA – dokončne protidampinške in izravnalne dajatve za nekatere izdelke (Kitajska) (DS 379).

(37)

Komisija je opozorila, da je v zadevi DS 379 pritožbeni organ v svoji odločbi izrecno navedel, da je navzkrižno sklicevanje iz ene ugotovitve v drugo dovoljeno, kadar se obe preiskavi časovno in vsebinsko precej prekrivata. Tako vsebinsko prekrivanje očitno obstaja med sedanjo preiskavo in preiskavo v zvezi z zrnato usmerjenimi ploščato valjanimi izdelki iz silicijevega jekla za elektropločevine, navedeno v zahtevku, saj obe ne le zadevata jeklarski sektor na Kitajskem, ampak je med obdobjem preiskave v zvezi z zrnato usmerjenimi ploščato valjanimi izdelki iz silicijevega jekla za elektropločevine (1. julij 2019–30. junij 2020) in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom v sedanji preiskavi (1. januar 2021–31. december 2021) preteklo le šest mesecev.

(38)

Četrtič, združenje CISA je opozorilo na vprašanje 13. petletnega načrta, in sicer, da se načrt na eni strani ne bi smel šteti za zavezujočo zakonodajo, ampak za splošen politični dokument, ki obstaja tudi v EU, in da se na drugi strani obdobje preiskave v zvezi s pregledom ne ujema z obdobjem, ki ga zajema 13. petletni načrt. Poleg tega trdi, da zahtevek še naprej vsebuje sklice na 13. petletni načrt, pri čemer navaja, da 14. petletni načrt v ničemer ne zmanjšuje državnega nadzora nad gospodarstvom LRK na splošno ali zlasti nad jeklarskim sektorjem.

(39)

Tega argumenta ni bilo mogoče sprejeti. Prvič, Kitajska izvaja redne petletne cikle načrtovanja. V okviru takega cikla se posamezni načrtovalni dokumenti za naslednji cikel pripravljajo že med prejšnjim ciklom, hkrati pa se lahko posamezni načrtovalni dokumenti naslednjega cikla uradno izdajo z nekaj zamude po izteku veljavnosti ujemajočih se načrtovalnih dokumentov prejšnjega cikla. Dejstvo, da uradni končni datum 13. petletnega načrta morda ne spada v obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali da so bili zadevni 14. petletni načrti objavljeni z nekaj zamika po koncu prejšnjega obdobja načrtovanja, ne more spremeniti narave kitajskega načrtovalnega sistema, v okviru katerega so organi in nosilci dejavnosti vedno del cikla načrtovanja. Komisija je nadalje poudarila, da petletni načrti, ki jih je objavila kitajska vlada, niso le splošne smernice, ampak so pravno zavezujoči. V zvezi s tem se je sklicevala na podrobno analizo načrtov v poglavju 4 poročila, pri čemer je zavezujoča narava načrtov posebej obravnavana v oddelku 4.3.1. Tako v 14. kot v 13. petletnem načrtu so vsi organi izrecno opozorjeni, naj skrbno izvajajo načrte: „Okrepili bomo sisteme za upravljanje načrtovanja, kot so priprava katalogov in seznamov, zbiranje in arhiviranje ter prilagajanje in usklajevanje, pripravili sezname in kataloge, kot so ‚14. petletni‘ posebni načrti na nacionalni ravni, spodbujali arhiviranje načrtov na podlagi nacionalne informacijske platforme za integrirano upravljanje načrtovanja ter uvedli enotno upravljanje različnih načrtov. Vzpostavili in izboljšali bomo mehanizme za prilagajanje in usklajevanje načrtovanja, prilagodili načrte, ki sta jih odobrila centralni komite [kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP)] in državni svet, ter razvojne načrte provinc s tem načrtom, preden bodo predloženi v odobritev, ter zagotovili, da so prostorsko načrtovanje na nacionalni ravni, posebno načrtovanje, regionalno načrtovanje in druge ravni načrtovanja usklajeni s tem načrtom v smislu glavnih ciljev, razvojnih usmeritev, splošne ureditve, glavnih politik, glavnih projektov ter preprečevanja in obvladovanja tveganj.“ (12) Poleg tega je v 14. petletnem načrtu o razvoju industrije surovin določeno, da morajo „vsi kraji izkoristiti ta načrt za izboljšanje svojega položaja ter glavne vsebine in velike projekte vključiti v svoje glavne lokalne naloge“, medtem ko bodo „jeklarski in drugi ključni sektorji oblikovali konkretna izvedbena mnenja na podlagi ciljev in nalog iz tega načrta“ (13). Trditev združenja CISA je zato treba zavrniti.

(40)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(41)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi določb člena 17 osnovne uredbe. Izbrala ga je na podlagi proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in sicer od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021. V začasnem vzorcu so bili trije proizvajalci Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 25 % ocenjene celotne proizvodnje Unije in več kot 31 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Prejela ni nobenih pripomb.

(42)

Komisija je v obvestilu z dne 8. marca 2022 začasno izbrani vzorec potrdila kot dokončni vzorec, ki se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

(43)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(44)

Javil se ni noben nepovezani uvoznik.

(45)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz Ljudske republike Kitajske pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili morda zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(46)

Nobeden od proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav ni zagotovil zahtevanih informacij in se ni strinjal z vključitvijo v vzorec.

(47)

Komisija je kitajski vladi poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(48)

Komisija je vzorčenim proizvajalcem Unije poslala dopise s povezavo do vprašalnika:

(49)

Isti vprašalnik je bil na dan začetka postopka na voljo tudi v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino (14).

(50)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije.

(51)

Komisija je v obvestilu o začetku postopka uporabnike in njihova reprezentativna združenja, sindikate in reprezentativne potrošniške organizacije pozvala, naj predložijo informacije o interesu Unije in izpolnijo poseben vprašalnik.

(52)

Izpolnjene vprašalnike, namenjene uporabnikom izdelka, ki se pregleduje, so poslale tri družbe:

(53)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(54)

Komisija je nameravala opraviti preveritveni obisk v prostorih glavnega neodvisnega uporabnika (družba Vestas), vendar zaradi nezadostnega sodelovanja te družbe tak obisk ni bil mogoč.

(55)

Komisija je 28. februarja 2023 vse zainteresirane strani obvestila o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz debelih pločevin s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. Komisija je prejela pripombe vložnika in združenja CISA.

(56)

Po dokončnem razkritju so zainteresirane strani imele možnost zaslišanja v skladu z določbami točke 5.8 obvestila o začetku. Zaslišanje o dokončnem razkritju je potekalo z združenjem CISA.

(57)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi, in sicer ploščati izdelki iz nelegiranega ali legiranega jekla (razen nerjavnega jekla, silicijevega jekla za elektropločevine, orodnega jekla in hitroreznega jekla), vroče valjani, neplatirani, neprevlečeni in neprekriti, ne v kolobarjih, debeline več kot 10 mm in širine 600 mm ali več ali debeline 4,75 mm ali več, vendar ne več kot 10 mm, in širine 2 050 mm ali več (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje, ali debele pločevine).

(58)

Debele pločevine se uporabljajo pri izdelavi gradbene, rudarske in drvarske opreme; v tlačnih posodah; v naftovodih in plinovodih; v ladjedelništvu ter mostovih in zgradbah.

(59)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 7208 51 20, ex 7208 51 91, ex 7208 51 98, ex 7208 52 91, ex 7208 90 20, ex 7208 90 80, 7225 40 40, ex 7225 40 60 in ex 7225 99 00 (oznake TARIC 7208512010, 7208519110, 7208519810, 7208529110, 7208902010, 7208908020, 7225406010 in 7225990045). Oznake KN in TARIC so zgolj informativne in ne vplivajo na naknadno spremembo tarifne uvrstitve.

(60)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(61)

Torej se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(62)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile debele pločevine iz LRK uvožene v zanemarljivem obsegu, ki ni mogel biti podlaga za ugotovitev nadaljevanja dampinga. Komisija je zato v naslednjem oddelku analizirala verjetnost ponovitve dampinga.

(63)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirala je naslednje elemente: proizvodno in prosto zmogljivost v LRK, privlačnost trga Unije, izvozne cene za trge tretjih držav in morebitno absorpcijsko sposobnost trgov tretjih držav.

(64)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 46, v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec iz LRK. Zato je Komisija organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede proizvajalcev izvoznikov iz LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(65)

Posledično so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti informacijah iz zahtevka za pregled, po možnosti ustrezno posodobljenih, informacijah, pridobljenih od vložnika, in informacijah iz drugih javno dostopnih virov, zlasti iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka GTA) (15).

(66)

Glede na informacije, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled, je ocena proizvodne zmogljivosti za debele pločevine v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom temeljila na dveh virih informacij, in sicer CRU (16) in MCI (17). V skladu s poročilom družbe CRU je imela Kitajska leta 2021 proizvodno zmogljivost za debele pločevine v višini 94 milijonov ton, dejanska proizvodnja pa naj bi znašala 86 milijonov ton, kar pomeni, da je prosta zmogljivost znašala vsaj 8 milijonov ton. Po podatkih družbe MCI je imela Kitajska leta 2021 proizvodno zmogljivost za debele pločevine v višini 113 milijonov ton, dejanska proizvodnja pa naj bi znašala 99 milijonov ton, kar pomeni, da je prosta zmogljivost znašala vsaj 14 milijonov ton.

(67)

Iz tega sledi, da je prosta zmogljivost na Kitajskem med 8 in 14 milijoni ton, kar zadostuje za pokritje celotne potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ki je znašala 8,2 milijona ton, kot je navedeno v preglednici 2 v uvodni izjavi 177. Vložnik je menil, da bi se zaradi tako velike proste zmogljivosti uvoz iz Kitajske v Unijo lahko povečal na več kot 1 milijon ton na leto, kot se je zgodilo v obdobju prvotne preiskave (2015) (18).

(68)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, je družba Primex trdila, da je bila kitajska zmogljivost za debele pločevine navedena zelo različno glede na vir, da izvor prvotnih podatkov ni bil naveden in da zmanjšanje proste zmogljivosti med letoma 2018 in 2021 kaže, da se je morebitni kitajski izvoz v Unijo v zadnjih letih zmanjšal.

(69)

Vložnik je pojasnil, da ocene zmogljivosti temeljijo na dveh podrobnih poročilih, ki sta ju zagotovili neodvisni tretji strani, tj. družbi CRU in MCI, in sicer na podlagi podatkov znatnega števila kitajskih družb. Poleg tega je vložnik trdil, da je zmanjšanje proste zmogljivosti povezano s povečanjem očitne kitajske potrošnje do leta 2020, ki mu je sledilo zmanjšanje potrošnje od leta 2021, in z napovedjo nadaljnje slabitve kitajskega gospodarstva. Kitajska potrošnja debelih pločevin je leta 2021 znašala približno 85 milijonov ton. Vložnik je tudi navedel, da je Mednarodni denarni sklad poročal, da se je rast na Kitajskem od začetka leta 2022 močno oslabila (19). Poleg tega se je po podatkih OECD upočasnitev potrošnje jekla začela julija 2021, ko je prišlo do upočasnitve v gradbenem sektorju (20). Eden od proizvajalcev Unije na podlagi svojega poznavanja trga pričakuje, da bo Kitajska srednjeročno imela negativno rast povpraševanja po debelih pločevinah.

(70)

Zato je vložnik trdil, da se bo kitajska potrošnja debelih pločevin verjetno še naprej zmanjševala, kar bo povzročilo nadaljnje povečevanje proste zmogljivosti, zato bodo kitajski proizvajalci pod večjim pritiskom, da poiščejo trge tretjih držav za svojo presežno jeklarsko zmogljivost.

(71)

Vložnik je nadalje trdil, da močno povečanje uvoza kitajskih slabov (oznaka KN 7207 12 10) v Unijo v obdobju od junija do avgusta 2022 kaže, da je kitajska prosta zmogljivost velika in da bi se lahko zelo velike količine jekla v zelo kratkem času preusmerile v Unijo.

(72)

Komisija je menila, da informacije iz zahtevka, kot jih je pojasnil vložnik, ter dokazi, ki jih je predložil v zvezi s predvidenim zmanjšanjem potrošnje na Kitajskem in nedavnim povečanjem uvoza slabov, kažejo, da je prosta zmogljivost debelih pločevin na Kitajskem velika in da se srednjeročno verjetno ne bo zmanjšala. Komisija je zato zavrnila trditve družbe Primex.

(73)

Zato je Komisija ugotovila, da obstaja znatna prosta zmogljivost za povečanje izvoza v velikih količinah v Unijo v primeru izteka ukrepov.

(74)

Glede na informacije, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled, je trg Unije za debele pločevine med največjimi trgi na svetu. Poleg tega zmogljivost kitajskih proizvajalcev iz uvodne izjave 66 presega kitajsko potrošnjo iz uvodne izjave 69 za vsaj 9 milijonov ton, zato kitajski proizvajalci iščejo izvozne trge, ki bi absorbirali njihovo presežno zmogljivost.

(75)

Vložnik je v zahtevku za pregled navedel, da so veliki kitajski proizvajalci debelih pločevin, kot je Baoshan Iron & Steel Co. (v nadaljnjem besedilu: Baosteel) in Wuhan Iron & Steel Co. (v nadaljnjem besedilu: WISCO), v Uniji ustanovili trgovske družbe, da bi olajšali uvoz teh plošč v Unijo. To je bilo potrjeno v izvedbeni uredbi Komisije o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine s poreklom iz, med drugim, LRK (21).

(76)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 67, je uvoz debelih pločevin iz Kitajske leta 2015 pred uvedbo protidampinških dajatev dosegel več kot 1 milijon ton. Zato je verjetno, da bi bili kitajski izvozniki v primeru izteka ukrepov spet zelo zainteresirani za izvoz na trg Unije v znatnih količinah.

(77)

Družba Primex je trdila, da se je z zaščitnimi ukrepi, ki se uporabljajo za debele pločevine (prilagojenimi z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/434 (22)) omejil uvoz v Unijo do 30. junija 2024. Trdila je, da uvoz iz Kitajske spada v kvoto za druge države in da je uvoz v tej kategoriji v letu 2021 znašal približno 370 000 ton. Poleg tega je trdila, da Kitajska ne bo imela dostopa do celotne kvote, dodeljene drugim državam, saj bodo te še naprej izvažale v Unijo.

(78)

Vložnik je v zahtevku za pregled tudi pripomnil, da obseg uvoza debelih pločevin ni smiselno omejen s sedanjimi zaščitni ukrepi EU za uvoz nekaterih izdelkov iz jekla.

(79)

Vendar je bila skupna tarifna kvota za nelegirane in druge legirane plošče kvarto za obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023 določena na več kot 3,2 milijona ton, od tega je približno 2,2 milijona ton dodeljenih „drugim državam“, vključno s Kitajsko. Poleg tega je bila zadevna kvota za obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 določena na približno 3,4 milijona ton, od tega je približno 2,3 milijona ton dodeljenih „drugim državam“, vključno s Kitajsko (23). Uvoz debelih pločevin iz držav, razvrščenih v kategorijo „druge države“ (tj. brez Ukrajine), je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal manj kot 0,8 milijona ton, kot je navedeno v preglednicah 3 in 5, zato lahko Kitajska poveča uvoz na več kot 1 milijon ton, ne da bi jo prizadeli zaščitni ukrepi.

(80)

Komisija meni, da je kvota, ki je na voljo za uvoz iz Kitajske, zato znatna in da v primeru izteka protidampinških dajatev obstoj kvote ne bi zmanjšal privlačnosti trga Unije, dokler bi bil uvoz v okviru znatne kvote še vedno na voljo.

(81)

Poleg tega je Komisija za prikaz verjetnih praks oblikovanja cen za Unijo v primeru odsotnosti ukrepov primerjala tudi ceno kitajskega izvoza v tretje države s kitajsko normalno vrednostjo.

(82)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in kitajske vlade je Komisija normalno vrednost določila na podlagi informacij iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov in drugih takoj dostopnih informacij, kot je pojasnjeno v naslednjem oddelku.

(83)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(84)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(85)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, in v zvezi s tem predlagala Brazilijo. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne države.

(86)

Komisija je 16. decembra 2022 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Brazilijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo PSA-stroške ter dobiček določila na podlagi informacij za družbi Usinas Siderúrgicas de Minas Gerais (Usiminas) in Gerdau S/A (v nadaljnjem besedilu: Gerdau).

(87)

Vložnik je v svojih pripombah na obvestilo trdil, da bi morala Komisija upoštevati tudi druge proizvodne dejavnike, ki se uporabljajo pri proizvodnji debelih pločevin, kot so žica iz nelegiranega aluminija, odpadki in ostanki aluminija, železova zlitina, fero-silicij, voda, težka olja, acetilen itd.

(88)

Komisija je v obvestilu predstavila glavne proizvodne dejavnike. Poleg teh dejavnikov je dodala tudi potrošno blago in režijske stroške, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 139 in 149. Poleg tega je ob upoštevanju, da je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, ki ne zahteva natančnega izračuna stopnje dampinga, temveč določitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga, menila, da se lahko v tem primeru pri izračunu normalne vrednosti izjemoma osredotoči na glavne proizvodne dejavnike. Poleg tega je bil uvoz zadevnega izdelka iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zanemarljiv, kot je navedeno v uvodnih izjavah 184 in 185. Zato se bo konstruirana normalna vrednost uporabila samo za primerjavo s kitajsko izvozno ceno za tretje države.

(89)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(90)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnih izkrivljanj v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter da „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za administrativne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(91)

Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je na podlagi razpoložljivih dokazov primerna uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe.

(92)

Komisija je v nedavnih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK (24) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(93)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, posledica tega pa je izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (25). Komisija je sklenila zlasti, da kitajska vlada v jeklarskem sektorju, iz katerega izhaja glavna surovina za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (26) ter da ji prisotnost v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (27) omogoča, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (28). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (29). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (30) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (31).

(94)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK, proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov iz spisa, vključno z dokazi iz zahtevka in delovnega dokumenta služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (32) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala proučitev znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(95)

Vložnik je v zahtevku navedel, da cene in stroški izdelkov iz jekla v LRK, vključno z izdelkom, ki se pregleduje, niso rezultat sil prostega trga. V zahtevku je navedeno, da so vsi proizvodni dejavniki – zemljišča, energija, kapital, surovine in delo – enako izkrivljeni. V podporo svojemu stališču se vložnik v zahtevku sklicuje na več javno dostopnih virov informacij, kot so poročilo, sklepi, ki jih je sprejelo ameriško ministrstvo za trgovino (33), nedavne preiskave Komisije v zvezi s kitajskim jeklarskim sektorjem (34), 13. petletni načrt za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj LRK ter 14. petletni načrt za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj LRK.

(96)

Na podlagi tega je bilo v zahtevku poudarjeno naslednje:

(97)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v spisu zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil vložnik.

(98)

Kitajska vlada zlasti v sektorju izdelka, ki se pregleduje, tj. v jeklarskem sektorju, ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Ker kitajski izvozniki izdelka, ki se pregleduje, niso sodelovali, ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi in državnimi proizvajalci. Vendar je bilo v preiskavi potrjeno, da sta dva največja proizvajalca v jeklarskem sektorju, in sicer skupini Angang Steel Group (v nadaljnjem besedilu: Ansteel) in Baowu, v celoti v državni lasti ali pa ima država v njiju kontrolni delež. Vsekakor tudi kadar specifične informacije o izdelku, ki se pregleduje, morda niso na voljo, pa zadevni sektor predstavlja podsektor jeklarske industrije, pri čemer se ugotovitve v zvezi z jeklarskim sektorjem nanašajo tudi na izdelek, ki se pregleduje.

(99)

Javna in zasebna podjetja v sektorju jekla so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Najnovejši kitajski dokumenti politike o jeklarskem sektorju potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje sektorju, in namero o posredovanju v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz osnutka usmerjevalnega mnenja ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o spodbujanju visokokakovostnega razvoja jeklarske industrije, ki poziva k nadaljnjemu utrjevanju industrijskih temeljev in znatnemu izboljšanju ravni modernizacije industrijske verige (35), ali iz 14. petletnega načrta o razvoju industrije surovin, v skladu s katerim bo sektor „upošteval kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade“ ter „razvijal skupino glavnih družb z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo“ (36), pa tudi iz 14. petletnega načrta o razvoju industrije odpadnega jekla, katerega ključni cilji so „nenehno povečevanje deleža uporabe odpadnega jekla, pri čemer bo do konca 14. petletnega načrta delež odpadnega jekla v nacionalni proizvodnji jekla dosegel 30 %“ (37).

(100)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzirajo in usmerjajo razvoj sektorja, je mogoče opaziti na ravni provinc, na primer v provinci Hebei, ki načrtuje „neprekinjeno izvajanje skupinskega razvoja organizacij, pospešitev reforme mešanega lastništva podjetij v državni lasti, osredotočenost na spodbujanje medregionalnih združitev in reorganizacije zasebnih železarskih in jeklarskih podjetij ter prizadevanja za vzpostavitev ene ali dveh vrhunskih velikih skupin, treh do petih velikih skupin z domačim vplivom kot podporo“ in „nadaljnje širjenje kanalov za recikliranje in krožnost odpadnega jekla ter krepitev pregleda in razvrstitve odpadnega jekla“ (38). Podobno je v izvedbenem načrtu za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarske industrije v provinci Henan v okviru 14. petletnega načrta predvidena „izgradnja značilnih jeklarskih proizvodnih baz [...], izgradnja šestih značilnih jeklarskih proizvodnih baz v Anyangu, Jiyuanu, Pingdingshanu, Xinyangu, Shangqiuju, Zhoukouju itd. ter okrepitev obsega, intenzivnosti, specializiranosti in posebnosti industrije. Med temi proizvodnimi bazami bo do leta 2025 v Anyangu zmogljivost proizvodnje surovega železa omejena, da bo ostala pod 14 milijoni ton, zmogljivost proizvodnje surovega jekla bo omejena na 15 milijonov ton“ (39). Nadaljnji cilji industrijske politike so razvidni tudi iz načrtovalnih dokumentov drugih provinc, kot so Jiangsu (40), Shandong (41), Shanxi (42), Liaoning Dalian (43) ali Zhejiang (44).

(101)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe vpliva na cene in stroške, zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče sistematično ugotoviti obstoja osebnih povezav med proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in KKP. Ker pa izdelek, ki se pregleduje, predstavlja podsektor sektorja jekla, so razpoložljive informacije o proizvajalcih jekla relevantne tudi za izdelek, ki se pregleduje.

(102)

Predsednik uprave skupine Ansteel na primer obenem opravlja tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora. Podobno direktor in generalni direktor skupine Ansteel zaseda položaj namestnika sekretarja partijskega odbora (45). V primeru skupine Baowu predsednik družbe Baosteel, ki je odvisno podjetje v 100-odstotni lasti skupine Baowu, hkrati opravlja funkcijo sekretarja partijskega odbora, medtem ko izvršni direktor opravlja tudi funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora, namestnik generalnega direktorja pa funkcijo člana stalnega odbora partijskega odbora (46).

(103)

Poleg tega je partijski odbor skupine Ansteel 22. julija 2022 izdal poročilo o proučitvi in izvajanju duha pomembnega govora generalnega sekretarja Ši Džinpinga z dne 1. julija: „Prizadevati si moramo za uresničevanje duha pomembnega govora generalnega sekretarja Ši Džinpinga z dne 1. julija, skrbno primerjati državne ureditve in ureditve partijskega odbora skupine Ansteel, proučiti in oblikovati ‚neobvezne ukrepe‘, se tesno povezati z dejanskim stanjem spodbujanja ‚14. petletne‘ razvojne strategije skupine Ansteel in izvesti poglobljene raziskave, dobro opraviti praktične stvari in dobro odpreti nove zadeve“ (47). Na sindikalnem sestanku skupine Ansteel 2. aprila 2021 je bila poudarjena pripadnost partiji: „Sindikalne organizacije na vseh ravneh skupine Ansteel morajo spoštovati vodstvo partije, odražati politično odgovornost sindikatov in si zavestno prizadevati za splošni visokokakovostni razvoj skupine Ansteel“ (48).

(104)

Poleg tega, kot je navedeno na spletišču skupine Baowu: „Baowu v celoti izvaja zahteve iz ‚mnenj o krepitvi vodilne vloge partije pri izboljšanju korporativnega upravljanja centralnih podjetij‘, sistematično optimizira sistem sprejemanja pomembnih odločitev ter oblikuje ukrepe za izvajanje sistema odločanja po načelu ‚trije pomembni in en velik‘, seznam pristojnosti in odgovornosti za odločanje o pomembnih zadevah ter upravni odbor“ (49).

(105)

Poleg tega so v sektorju izdelka, ki se pregleduje, vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. Čeprav med preiskavo ni bilo mogoče opredeliti posebnih dokumentov politike, ki bi izrecno usmerjali razvoj industrije debelih pločevin kot take, ima ta industrija koristi od vladnih smernic in poseganja v sektor jekla, saj izdelek, ki se pregleduje, predstavlja enega od njegovih podsektorjev.

(106)

Kitajska vlada jeklarsko industrijo še vedno obravnava kot ključno industrijo (50). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih o jeklu, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta, sprejetega marca 2021, predvidela preoblikovanje in nadgradnjo ter optimizacijo in strukturno prilagoditev jeklarske industrije (51). Podobno je v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, ki se uporablja tudi za jeklarsko industrijo, ta sektor označen kot „temelj realnega gospodarstva“ in „ključno področje, ki predstavlja mednarodno konkurenčno prednost Kitajske“, pri čemer načrt vključuje številne cilje in delovne metode, ki bodo spodbujali razvoj sektorja jekla v obdobju 2021–2025, kot sta tehnološka nadgradnja, izboljšanje strukture sektorja (tudi z nadaljnjo koncentracijo družb) ali digitalna preobrazba (52).

(107)

Druga pomembna surovina za proizvodnjo debelih pločevin je železova ruda. Železova ruda je omenjena tudi v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, v katerem država načrtuje „racionalen razvoj domačih mineralnih virov. Okrepiti je treba raziskovanje železove rude [...], izvajati preferenčne davčne politike ter spodbujati uvajanje napredne tehnologije in opreme za zmanjšanje nastajanja trdnih rudarskih odpadkov“ (53). V provincah, kot je Hebei, organi za ta sektor načrtujejo „subvencije v obliki popusta pri naložbah v nove projekte; proučiti in usmerjati finančne institucije, da bodo železarskim in jeklarskim podjetjem zagotavljale posojila z nizkimi obrestmi za prehod na nove panoge, hkrati pa bo vlada zagotavljala subvencije v obliki popusta“ (54). Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(108)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a)(b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju debelih pločevin, kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 93, ne bi vplivala na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje.

(109)

Na sektor debelih pločevin vpliva tudi izkrivljanje stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je prav tako navedeno zgoraj v uvodni izjavi 93. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavnih vložkih) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (55).

(110)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelka, ki se pregleduje, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 93. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(111)

Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, potrebni številni vložki. Ko proizvajalci debelih pločevin kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(112)

Posledica tega je, da domače prodajne cene debelih pločevin niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, poleg tega pa to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(113)

Združenje CISA je v pripombah k obvestilu ponovilo pripombe, ki jih je predložilo v odziv na začetek preiskave (glej uvodne izjave 32 do 39). Poleg tega je pripomnilo, da bi bilo treba v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oceno glede obstoja znatnih izkrivljanj izvesti ločeno za vsakega proizvajalca izvoznika. Zato je morala Komisija analizirati položaj vsakega kitajskega proizvajalca in za vsakega od njih odločiti, ali je kateri od dejavnikov stroškov proizvodnje in prodaje izkrivljen. Združenje CISA je trdilo, da čeprav posamezni kitajski proizvajalci v tem primeru niso sodelovali, ugotovitve „na ravni države“ ali „celotne industrije“ ne bi smele biti dovoljene.

(114)

Komisija je ugotovila, da lahko po ugotovitvi, da zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v državi izvoznici v skladu s členom 2(6a), točka (b), ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici, v skladu s členom 2(6a), točka (a), za vsakega proizvajalca izvoznika računsko določi normalno vrednost z uporabo neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi. Člen 2(6a) osnovne uredbe določa, da se domači stroški vsakega proizvajalca lahko uporabijo, če se na podlagi točnih in ustreznih dokazov zanesljivo ugotovi, da niso izkrivljeni. Vendar pa glede na dokaze, ki so na voljo o proizvodnih dejavnikih posameznih proizvajalcev izvoznikov, ni bilo mogoče nobenih stroškov proizvodnje in prodaje izdelka, ki se pregleduje, določiti kot neizkrivljene stroške. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(115)

Združenje CISA je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju znova ponovilo svoje pripombe, ki jih je predložilo v odziv na začetek preiskave in v odgovoru na obvestilo (glej uvodne izjave 32 do 39). Navedlo je sicer, da je Komisija obravnavala njegove prejšnje pripombe, vendar je izrazilo razočaranje, ker je Komisija zavrnila njegove trditve. Zato je vztrajalo pri tem, da (i) ima poročilo dvomljivo dokazno vrednost ter da ne izpolnjuje standardov nepristranskih in objektivnih dokazov, ter (ii) da so različni petletni načrti le splošni dokumenti politike brez zavezujočih pravnih učinkov – kar je po njegovem mnenju razvidno tudi iz pomanjkanja izrecnih sankcij v primeru kršitve – in da ima EU podobne vrste dokumentov politike.

(116)

Trditve, ki jih je predložilo združenje CISA, so bile že obravnavane v uvodni izjavi 33 v zvezi s poročilom in v uvodni izjavi 39 v zvezi s petletnimi načrti. V zvezi s pripombo združenja CISA o tem, da ima EU dokumente politike, podobne kitajskim petletnim načrtom, je Komisija opozorila, da so ti popolnoma nepomembni za oceno znatnih izkrivljanj na Kitajskem v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. Podobno, sklicevanje na neobstoj sankcij v petletnih načrtih ne more spremeniti ocene iz uvodne izjave 39, ki na podlagi posebnih določb iz zadevnih petletnih načrtov v povezavi z dejstvi, obravnavanimi v poročilu, dokazuje nedvoumno obveznost zadevnih kitajskih organov, da izvajajo zadevne petletne načrte. Zato trditve združenja CISA ne morejo spremeniti sklepov Komisije iz uvodnih izjav 32 do 39.

(117)

Razpoložljivi dokazi so torej pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(118)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(119)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 86, je Komisija izdala obvestilo o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V tem obvestilu so bila opisana dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila. Z njim so bile zainteresirane strani obveščene o nameri Komisije, da bo Brazilijo obravnavala kot primerno reprezentativno državo v tem primeru, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(120)

Komisija je v skladu z merili s seznama v členu 2(6a) osnovne uredbe Brazilijo opredelila kot državo, ki je po gospodarski razvitosti podobna LRK, kot je predlagal vložnik v zahtevku za pregled. Svetovna banka Brazilijo uvršča med države z „višjim srednjim dohodkom“ na podlagi bruto nacionalnega dohodka. Zato se šteje, da ima podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK.

(121)

Komisija je ugotovila, da je Brazilija pomemben proizvajalec debelih pločevin (njena nameščena zmogljivost znaša približno 3,1 milijona ton na leto (58)). Komisija je tudi ugotovila, da Brazilija izpolnjuje vsa merila iz člena 2(6a) osnovne uredbe in da so vsi ustrezni javni podatki, vključno s statističnimi podatki o uvozu ter podatki o stroških surovin in proizvodnih dejavnikih, kot so zemeljski plin, električna energija in delo, takoj na voljo in dostopni.

(122)

Glavni brazilski proizvajalec debelih pločevin je družba Usinas Siderúrgicas de Minas Gerais (Usiminas). Po navedbah vložnika je družba Usiminas velik integriran proizvajalec jekla, ki proizvaja jeklo po enakem postopku kot kitajski proizvajalci (tj. od premoga in železove rude do surovega železa z redukcijo v plavžu, do surovega jekla z metodo kisikovega konverterja ter nato s kontinuiranim ulivanjem in valjanjem). Komisija je ugotovila, da so računovodski izkazi družbe Usiminas za poslovni leti, ki sta se končali 31. decembra 2020 in 31. decembra 2021, na voljo v podatkovni zbirki Orbis Bureau van Dijk (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka Orbis). Družba Gerdau S/A (Gerdau) je še en brazilski proizvajalec debelih pločevin. Tudi računovodski izkazi družbe Gerdau za poslovni leti, ki sta se končali 31. decembra 2020 in 31. decembra 2021, so na voljo v podatkovni zbirki Orbis. Zato namerava Komisija uporabiti finančne podatke obeh brazilskih proizvajalcev debelih pločevin.

(123)

Pripombe glede predlagane reprezentativne države v zahtevku za pregled je predložil uvoznik, tj. družba Primex.

(124)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, se družba Primex ni strinjala z izbiro Brazilije kot reprezentativne države v zahtevku za pregled. Trdila je zlasti, da (1) je brazilski trg manjši od kitajskega, (2) brazilska družba Usiminas, ki jo je vložnik uporabil za izračun PSA-stroškov in stopenj dobička, ni primerna, saj ima ta družba prevladujoč položaj na domačem trgu, (3) je brazilski trg zaščiten pred mednarodno uvozno konkurenco s protidampinškimi carinami na uvoz debelih pločevin iz Ukrajine, Kitajske, Južne Afrike in Južne Koreje ter (4) uvoz debelih pločevin iz Brazilije v Unijo manjši.

(125)

Komisija je opozorila, da dejstvo, da ima država manjši trg od kitajskih trgov, ne pomeni, da je ni mogoče šteti za reprezentativno državo. Zahteva po „primernosti“ v osnovni uredbi se nanaša na podobno raven gospodarske razvitosti, pri čemer navedena uredba ne vsebuje sklica na velikost trga kot takega. Ugotovljeno je bilo tudi, da je Brazilija, kot je vložnik navedel v zahtevku, ena od treh največjih proizvajalcev debelih pločevin v kategoriji „držav z višjim srednjim dohodkom“ Svetovne banke, skupaj z Rusijo in LRK (ki je predmet tega postopka). Kot je pojasnjeno zgoraj, sta v Braziliji dva primerna proizvajalca debelih pločevin z razumnimi podatki o PSA-stroških in dobičku.

(126)

Poleg tega trditev, da ima družba Usiminas prevladujoč položaj na brazilskem trgu, ni utemeljena z dokazi, iz katerih bi bilo razvidno, ali in kako bi zaradi te okoliščine bila ta družba neprimerna za določitev neizkrivljenih virov. Kakor je pojasnjeno zgoraj, je Komisija za izračun PSA-stroškov in stopenj dobička uporabila finančne podatke obeh brazilskih proizvajalcev debelih pločevin, saj so finančni podatki obeh družb takoj na voljo.

(127)

Poleg tega družba Primex ni utemeljila, kako je uvedba protidampinških ukrepov na uvoz debelih pločevin iz LRK, Južne Afrike in Južne Koreje vplivala na primernost PSA-stroškov družbe Usiminas kot neizkrivljenega vira. V zvezi z dobičkom velja, da čeprav bi lahko obstoj protidampinških ukrepov v Braziliji dejansko vplival na stopnjo dobička družbe Usiminas, je rezultat protidampinških ukrepov ponovna vzpostavitev poštene konkurence, vključno z doseganjem običajne ravni dobička za domače proizvajalce. Komisija je vsekakor ugotovila, da finančni izkazi družb Usiminas in Gerdau niso omejeni samo na debele pločevine, temveč odražajo skupek izdelkov iz jekla, ki jih proizvajata ti družbi. Ugotovila je tudi, da družba Primex na tej stopnji ni predlagala druge reprezentativne države.

(128)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Brazilije kot reprezentativne države ter družb Usiminas in Gerdau kot proizvajalcev v reprezentativni državi.

(129)

Po obvestilu o primerni reprezentativni državi ni nobena zainteresirana stran predložila pripomb glede izbire Brazilije kot reprezentativne države.

(130)

Združenje CISA je v svojih pripombah k obvestilu trdilo, da bi morala Komisija za določitev cene na enoto za glavne proizvodne dejavnike uporabiti domače cene, ne pa podatkov o uvozu iz podatkovne zbirke GTA, saj na uvozne cene vpliva več dejavnikov, kot so količina uvoza določenega izdelka, razpoložljivost takega izdelka ter razdalja med državo izvoznico in državo uvoznico.

(131)

Komisija je opozorila, da člen 2(6a), točka (a), osnovne uredbe določa uporabo ustreznih podatkov v primerni reprezentativni državi, „pod pogojem, da so relevantni podatki [...] na voljo takoj“. Komisija nima na voljo podatkov o domačih cenah ustreznih proizvodnih dejavnikov v možnih reprezentativnih državah, poleg tega taki podatki niso na voljo takoj. Nasprotno pa so podatki o uvoznih cenah v možnih primernih reprezentativnih državah na voljo takoj. Če je na podlagi dokazov uporaba člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe upravičena, Komisija te uvozne cene dodatno prilagodi (npr. z dodajanjem ustreznih carin), da dobi razumen približek, ki predstavlja neizkrivljeno domačo ceno v teh državah. Preveri tudi, ali je dovolj reprezentativnih neizkrivljenih količin teh uvoznih podatkov, tako da končno povprečje samodejno zmanjša vpliv morebitnih neobičajnih cen na spodnjem in zgornjem koncu razpona ter tako odraža mešanico različnih kakovosti in razpoložljivosti nekega vložka. Poleg tega za določitev ustreznih referenčnih vrednosti izključi podatke o uvozu v reprezentativno državo iz Kitajske in nečlanic STO (59). Dokler so uvozne količine proizvodnih dejavnikov dovolj reprezentativne in ni drugih posebnih okoliščin, zaradi katerih bi bile neprimerne, ni objektivnega razloga za njihovo izključitev. Združenje CISA poleg tega ni predložilo nobenih dokazov v podporo svoji trditvi. Ker ni dokazov o nasprotnem, je Komisija to trditev zavrnila.

(132)

Nazadnje, zaradi nesodelovanja in ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Brazilija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(133)

Komisija je zaradi nesodelovanja in ker niso bile predložene pripombe k obvestilu o primerni reprezentativni državi, v skladu s predlogom v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa in ob upoštevanju dejstva, da je Brazilija izpolnjevala merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, Brazilijo izbrala kot primerno reprezentativno državo.

(134)

Komisija je v obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, zemeljski plin, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Navedla je tudi, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela in javne tarife dobaviteljev električne energije v Braziliji uporabila informacije Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD).

(135)

Nazadnje, Komisija je navedla, da bo za določitev PSA-stroškov in dobička uporabila finančne podatke brazilskih proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje.

(136)

Komisija je v obvestilu zainteresirane strani tudi obvestila, da so bile zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, ki so predložili popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin pri skupnih stroških proizvodnje te zanemarljive postavke združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(137)

Ob upoštevanju vseh informacij na podlagi zahtevka in naknadnih informacij, ki so jih predložili vložnik in zainteresirane strani, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki debelih pločevin

Surovine

(138)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, dostavljenih do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, in ji prištela uvozne dajatve. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 (60). Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 4.2.2.1 sklenila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja nimajo enakega vpliva na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz LRK in držav, ki niso članice STO, v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(139)

Za številne proizvodne dejavnike so dejanski stroški, nastali vložniku, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki se je zanje uporabljala, ne glede na uporabljeni vir ni znatno vplivala na izračune stopnje dampinga, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med vse druge surovine. Za določitev neizkrivljene vrednosti vseh drugih surovin in ob nesodelovanju proizvajalcev izvoznikov je v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila razpoložljiva dejstva. Zato je na podlagi podatkov vložnika določila razmerje med vsemi drugimi surovinami in skupnimi stroški surovin, ki znaša 7,5 %. Nato je ta odstotek uporabila za neizkrivljeno vrednost surovin, da je dobila neizkrivljeno vrednost drugih surovin.

(140)

Običajno je treba tem uvoznim cenam dodati cene notranjega prevoza. Vendar se je Komisija glede na naravo te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali bi se lahko damping v primeru izteka ukrepov ponovil, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz niso potrebne. Zaradi takih prilagoditev bi se zgolj povečala normalna vrednost in posledično zvišala stopnja dampinga.

Delo

(141)

Komisija je za določitev plač v Braziliji uporabila statistične podatke MOD (61). Ti statistični podatki zagotavljajo informacije o mesečnih plačah zaposlenih v proizvodnem sektorju in povprečnih opravljenih tedenskih urah v Braziliji v obdobju preiskave (v letu 2021).

Električna energija

(142)

Za električno energijo je Komisija uporabila razpoložljive cene od družbe Cemig Distribuição S.A., ki je pomemben dobavitelj električne energije v Braziliji (62). Ta vir omogoča določitev cene povprečne industrijske tarife za obdobje preiskave (leto 2021).

Zemeljski plin

(143)

Komisija je za zemeljski plin uporabila ceno plina v Braziliji za obdobje preiskave v zvezi s pregledom, kot jo je objavila družba Companhia de Gás de Minas Gerais (GASMIG) (63) in ki omogoča določitev cene zemeljskega plina, dobavljenega industrijskim uporabnikom.

(144)

Združenje CISA je v svojih pripombah k obvestilu navedlo, da je bila Brazilija kot reprezentativna država uporabljena v drugih dveh preiskavah, in sicer AD683 – Izdelki iz elektrolitsko kromiranega jekla (64) in R728 – Nekateri zrnato usmerjeni ploščato valjani izdelki iz silicijevega jekla za elektropločevine (65). Navedlo je, da bi morala Komisija, čeprav obdobje preiskave v posameznih postopkih ni povsem enako, saj sta zgoraj navedena postopka nedavna, v zvezi z energijo in stroški pridobiti podatke iz podobnih virov ter posledično ugotoviti podobne stroške na enoto za posamezne dejavnike. Trdilo je, da je bila v sedanji preiskavi referenčna vrednost za zemeljski plin določena na podlagi cene plina v Braziliji, ki jo je objavila družba GASMIG, in je bila izračunana v višini 7,46 CNY/m3. V preiskavi glede izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla je bila referenčna vrednost za plin določena na podlagi statističnih podatkov brazilskega ministrstva za energijo in je bila izračunana v višini 2,257 CNY/m3. V preiskavi glede nekaterih zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine je bila referenčna vrednost za plin določena na podlagi cen, ki jih je sporočila družba GASMIG, in je bila izračunana v višini 3,42 do 3,72 CNY/m3. Združenje CISA je navedlo, da je razlika v cenah med sedanjo preiskavo ter preiskavo glede izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla in preiskavo glede nekaterih zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine več kot dvakratna, čeprav sta obdobji zadnje navedenih dveh preiskav zelo podobni obdobju preiskave sedanje preiskave, in da je zato presegla sprejemljiv razpon. Komisijo poziva, naj primerja cene iz teh različnih virov in tako določi razumno ceno.

(145)

Poleg tega je združenje CISA podobno pripombo predložilo glede stroškov dela. Poudarilo je, da je bila v sedanji preiskavi referenčna vrednost stroškov dela določena na podlagi statističnih podatkov MOD in poročila o trajnostnosti, ki ga je objavila družba Usiminas, pri čemer je bila izračunana v višini 46,69 CNY/uro. V preiskavi glede izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla so bili uporabljeni samo statistični podatki MOD, pri čemer so bili povprečni stroški dela na zaposlenega izračunani v višini 27,112 CNY/uro. Združenje CISA je trdilo, da ni mogoče, da bi se stroški dela v Braziliji tako povečali v kratkem času, in Komisijo pozvalo, naj za določitev referenčne vrednosti stroškov dela v sedanji preiskavi uporabi enako metodologijo kot v preiskavi glede izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla.

(146)

Komisija je ugotovila, da je obdobje sedanje preiskave drugačno kot obdobje dveh preiskav, ki ju je omenilo združenje CISA. Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, je obdobje sedanje preiskave od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021, medtem ko je bilo obdobje preiskave glede izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla od 1. julija 2020 do 30. junija 2021, obdobje preiskave glede nekaterih zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine pa od 1. julija 2019 do 30. junija 2020. Zato bi lahko bile referenčne vrednosti različne, saj se nanašajo na različna obdobja. Poleg tega združenje CISA ni navedlo, ali je bila katera od metodologij, ki jih je Komisija uporabila za izračun referenčnih vrednosti, napačna. Zdi se, da se je osredotočilo samo na referenčno vrednost. Ni opredelilo, kaj je razumna referenčna vrednost. Zdi se, da je namigovalo, da bi bila nižja referenčna vrednost razumna referenčna vrednost. Komisija je tudi ugotovila, da se je v zvezi s plinom združenje CISA sklicevalo na preiskavo glede izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla in preiskavo glede nekaterih zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine, medtem ko se je v zvezi z delom sklicevalo samo na preiskavo glede izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla. Opozoriti je treba, da je bila v preiskavi glede nekaterih zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine referenčna vrednost za stroške dela izračunana v višini 84,59 CNY/uro, kar je dvakrat več kot v tej preiskavi. Poleg tega je Komisija ugotovila, da združenje CISA ni predložilo pripomb o referenčni vrednosti za električno energijo v zvezi s preiskavo glede izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla in preiskavo glede nekaterih zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine. V sedanji preiskavi je bila referenčna vrednost za električno energijo bistveno nižja kot v drugih dveh preiskavah. V sedanji preiskavi je bila referenčna vrednost za električno energijo izračunana v višini 0,79 kWh, v preiskavi glede izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla v višini 5,034 kWh, v preiskavi glede nekaterih zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine pa v višini 8,251 kWh.

(147)

Komisija v vsaki preiskavi izračuna referenčne vrednosti na podlagi takoj dostopnih informacij ter informacij, ki so specifične za preiskavo in kitajske proizvajalce izvoznike. Opozoriti je treba, da v sedanji preiskavi kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, so pa sodelovali v preiskavi glede izdelkov iz elektrolitsko kromiranega jekla in preiskavi glede nekaterih zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine. To, ali je v eni preiskavi referenčna vrednost nižja kot v drugi preiskavi, ni pomembno. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(148)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(149)

Za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je na podlagi podatkov, ki jih je predložil eden od vzorčenih proizvajalcev Unije, določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Nato je ta odstotek uporabila za neizkrivljeno vrednost stroškov proizvodnje, da je dobila neizkrivljeno vrednost režijskih stroškov proizvodnje.

(150)

Komisija je neizkrivljen in razumen znesek PSA-stroškov in dobička določila na podlagi najnovejših razpoložljivih finančnih podatkov družb v Braziliji, ki so bile v obvestilu opredeljene kot dejavni in dobičkonosni proizvajalci izdelka, ki se pregleduje. Za poslovni leti 2021 in 2020 so se uporabili finančni podatki naslednjih družb, kot so bili povzeti iz podatkovne zbirke Orbis Bureau van Dijk: Usiminas in Gerdau.

(151)

Po obvestilu je združenje CISA trdilo, da sta družbi Usiminas in Gerdau v letu 2020 v primerjavi z letom 2021 ustvarili izjemno visoke prihodke in dobiček. Glede na to je Komisijo pozvalo, naj ne uporabi finančnih podatkov iz leta 2021, temveč povprečje finančnih podatkov za leti 2020 in 2021, kar bi razumno odražalo normalen finančni položaj zadevnih dveh brazilskih proizvajalcev.

(152)

Komisija je menila, da je ta trditev smiselna. Dejansko sta družbi Usiminas in Gerdau v letu 2021 ustvarili zelo visok dobiček. Zato je Komisija menila, da bi bilo bolj smiselno uporabiti finančne podatke obeh brazilskih proizvajalcev za leto 2020, ne pa za leto 2021, za katero se zdi, da je bilo za obe družbi izjemno.

(153)

Združenje CISA je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdilo, da so PSA-stroški in stopnje dobička, ki jih je uporabila Komisija, še vedno visoki. Trdilo je, da je v industriji, kot je železarska in jeklarska, zelo redko ali celo nemogoče doseči dvomestni dobiček. Trdilo je, da Komisija ne bi smela uporabiti finančnih informacij iz podatkovne zbirke Orbis za dve brazilski družbi, ki niso zajemale le zadevnega izdelka, temveč da bi se morala opreti na ugotovitve preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki jih je objavilo brazilsko ministrstvo za gospodarstvo (66) v zvezi z uvozom debelih pločevin s poreklom iz Južne Afrike, Kitajske, Južne Koreje in Ukrajine. Komisijo je pozvalo, naj pri prilagoditvi PSA-stroškov in stopenj dobička upošteva ugotovitve te preiskave.

(154)

Komisija je ugotovila, da jo je združenje CISA v svojih pripombah na prvo obvestilo pozvalo, naj ne uporabi finančnih podatkov iz leta 2021, temveč povprečje finančnih podatkov za leti 2020 in 2021, kar bi razumno odražalo normalen finančni položaj zadevnih dveh brazilskih proizvajalcev, kot je navedeno v uvodni izjavi 151. Komisija je to zahtevo sprejela in, da bi bila še bolj previdna, uporabila PSA-stroške in stopnje dobička samo za leto 2020, ki so bili nižji od povprečnih PSA-stroškov in stopenj dobička za leti 2020 in 2021, ki jih je predlagalo združenje CISA. V zvezi s preiskavo, ki jo je omenilo združenje CISA, je ugotovila, da je bila ta preiskava končana oktobra 2019 ter da je temeljila na podatkih za leti 2013 in 2017, medtem ko je obdobje sedanje preiskave leto 2021. Poleg tega združenje CISA ni navedlo, kako naj Komisija prilagodi PSA-stroške in stopnje dobička na podlagi ugotovitev brazilske preiskave. Poleg tega morajo biti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe zneski za PSA-stroške in dobiček, uporabljeni pri konstruiranju normalne vrednosti, neizkrivljeni in razumni. Združenje CISA ni dokazalo, da so te vrednosti izkrivljene ali nerazumne. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(155)

Na podlagi navedenega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala na podlagi franko tovarna.

(156)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je oprla na informacije, ki jih je v zahtevku za pregled vložnik predložil o uporabi posameznih dejavnikov (materiali in delo) za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(157)

Ko so bili določeni neizkrivljeni stroški proizvodnje, je Komisija dodala režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške in dobiček, kot so navedeni v uvodnih izjavah 149–152. Režijski stroški proizvodnje so bili določeni na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik v zahtevku za pregled. PSA-stroški in dobiček so bili določeni na podlagi računovodskih izkazov družb Usiminas in Gerdau za leto 2020, kot je navedeno v računovodskih izkazih družb. Komisija je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala naslednje elemente:

(158)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(159)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov na ravni cen FOB iz podatkovne zbirke GTA za izvoz iz Kitajske v tretje države, prilagojenih na raven franko tovarna.

(160)

V zvezi s tem je Komisija uporabila statistične podatke o izvozu iz podatkovne zbirke GTA za naslednje kitajske oznake blaga: 7208 51 10, 7208 51 20, 7208 51 90, 7208 52 00, 7208 90 00, 7225 40 91, 7225 40 99 in 7225 99 90. Komisija ugotavlja, da te oznake blaga ne zajemajo le zadevnega izdelka, temveč vključujejo tudi druge vrste izdelkov. Vendar zaradi nesodelovanja proizvajalcev iz Kitajske informacije v spisu ne omogočajo določitve obsega zadevnega izdelka v skupnem obsegu izvoza pod temi kitajskimi oznakami blaga. Povprečne izvozne cene se gibljejo med 619 EUR na tono in 1 163 EUR na tono, odvisno od oznake blaga. Povprečna izvozna cena za vseh osem kitajskih oznak blaga je bila 749 EUR na tono. Največji obseg izvoza v tretje države je bil opravljen pod kitajsko oznako blaga 7225 40 99, ki ima od zadevnih osmih kitajskih oznak blaga najnižjo izvozno ceno, in sicer 619 EUR na tono.

(161)

Podatki na ravni cen FOB iz podatkovne zbirke GTA so bili prilagojeni na raven franko tovarna. Tako je bila cena FOB znižana za stroške notranjega prevoza na podlagi informacij, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled.

(162)

Komisija je normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, in kitajsko izvozno ceno za tretje države primerjala na podlagi franko tovarna, kot je določeno zgoraj.

(163)

Na podlagi tega se razlike v ceni med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami za tretje države, določene kot odstotek cene CIF meja Unije, gibljejo med 9 % in 97 %, odvisno od kitajske oznake blaga. V povprečju je razlika v ceni, ugotovljena kot odstotek cene CIF meja Unije, znašala 65 %.

(164)

To kaže, da bi bile v primeru izteka ukrepov in če bi bile cene, po katerih bi kitajski proizvajalci izvozniki izvažali zadevni izdelek v Unijo, v skladu s cenami za druge tretje države, ugotovljenimi med pregledom, stopnje dampinga verjetno znatne, podobne ravnem, ugotovljenim v prvotni preiskavi.

(165)

Poleg tega sta združenje CISA in družba Primex, kot je navedeno v uvodnih izjavah 13 in 27, trdila, da je kitajsko ministrstvo za finance, da bi omejilo izvoz in preusmerilo kitajsko proizvodnjo jekla v domačo industrijo, napovedalo, da od 1. avgusta 2021 nekateri izdelki iz jekla, vključno s debelimi pločevinami, niso več upravičeni do izvoznega nadomestila DDV (67). Združenje CISA je trdilo, da je namen te spremembe politike kitajske vlade zmanjšati izvoz in kitajsko proizvodnjo preusmeriti v domačo industrijo. Trdilo je, da je zaradi te spremembe politike v bližnji prihodnosti mogoče pričakovati znatno zmanjšanje izvoza debelih pločevin iz Kitajske, medtem ko je družba Primex trdila, da bi se uvoz iz Kitajske povečal zmerno.

(166)

Čeprav so kitajski proizvajalci izvozniki z letom 2021 dejansko izgubili to izvozno spodbudo, in sicer zaradi (1) zmanjšanja povpraševanja na kitajskem trgu, kot je navedeno v uvodni izjavi 69, (2) obstoja protidampinških ukrepov na več drugih večjih trgih, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 169, in (3) znatne proste zmogljivosti, kot je navedeno v uvodnih izjavah 66 in 69, izguba te spodbude kitajskim proizvajalcem ne bi preprečila izvoza debelih pločevin na trg Unije v velikih količinah po dampinških cenah v primeru prenehanja ukrepov, da bi izkoristili svojo prosto zmogljivost. Poleg tega združenje CISA in družba Primex nista količinsko opredelila verjetnega učinka, ki bi ga imela odprava vračila DDV na izvozno ceno. Poleg tega imata nasprotujoča si stališča glede vpliva na obseg uvoza v primeru izteka ukrepov. Komisija je zato te trditve zavrnila.

(167)

Komisija je proučila ravni cen, ki bi jih proizvajalci Unije lahko dosegli na trgu Unije, in jih primerjala z ravnmi cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov na trgih drugih tretjih držav.

(168)

Komisija je zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov uporabila podatkovno zbirko GTA. Ugotovila je, da je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povprečna prodajna cena industrije Unije na prostem trgu (749 EUR/tono), kot je navedena v preglednici 9, enaka povprečni ceni FOB za tretje države (749 EUR/tono), vendar višja od povprečne cene kitajske oznake blaga z največjim obsegom izvoza. Zato bi bilo za kitajske proizvajalce izvoznike v primeru izteka ukrepov koristno preusmeriti izvoz iz tretjih držav v Unijo, s čimer bi izkoristili priložnost za povečanje izvoza na trg Unije.

(169)

Glede na informacije, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled, spletne raziskave in proučitev podatkovne zbirke STO je Komisija ugotovila, da so protidampinški ukrepi uvedeni za uvoz debelih pločevin iz LRK v Brazilijo, Kanado, Indonezijo, Tajsko, Združene države Amerike (68) in Združeno kraljestvo (69). Glede na težave kitajskih izvoznikov pri prodaji na vse te trge bi v primeru izteka veljavnih ukrepov trg Unije postal zelo privlačen za kitajske izvoznike, ki želijo izvoziti presežno proizvodnjo in uporabiti prosto zmogljivost.

(170)

Ob upoštevanju ocene iz uvodnih izjav 66 do 169, zlasti znatne proste zmogljivosti kitajskih izvoznikov, privlačnosti trga Unije in nizke absorpcijske sposobnosti trgov tretjih držav, je Komisija sklenila, da se bo dampinški uvoz iz LRK v primeru izteka veljavnih ukrepov verjetno ponovil.

(171)

Družba Primex je trdila, da raven uvoza v Uniji v primeru ukinitve ukrepov ne bo odvisna le od proizvodne zmogljivosti na Kitajskem, temveč od številnih dejavnikov, od katerih je najpomembnejše povpraševanje potrošnikov v Uniji. Drugi dejavniki so bili razmerja med cenami in stroški ter intenzivnost konkurence na svetovnem trgu, trgovinske ovire na svetovnem trgu in razvoj menjalnih tečajev. Družba Primex je navedla tudi, da ni mogoče predvideti, kako se bodo ti dejavniki razvijali v prihodnosti.

(172)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 170, sklep Komisije, da se bo v primeru izteka veljavnih ukrepov dampinški uvoz iz LRK verjetno ponovil v velikem obsegu, ne temelji samo na prosti zmogljivosti na Kitajskem, temveč tudi na privlačnosti trga Unije in nizki absorpcijski sposobnosti trgov tretjih držav. Družba Primex ni utemeljila svoje trditve glede drugih dejavnikov, zato je bila njena trditev zavrnjena.

(173)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju proizvajalo več kot 25 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(174)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 9,4 milijona ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov, preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije in preverjen prispevek združenja EUROFER.

(175)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 41, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije. Predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji in več kot 31 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(176)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu in preverjenih podatkih industrije Unije o prodaji.

(177)

Potrošnja izdelka, ki se pregleduje, v Uniji se je gibala, kot sledi:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(178)

Celotna potrošnja Unije se je prvič zmanjšala za 9 % leta 2019, ko se je močno upočasnila rast BDP Unije, kar je prizadelo sektorje z močnimi cikličnimi značilnostmi, kot je jeklarska industrija. Nato se je upad še povečal zaradi upada gospodarske rasti, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, potrošnja pa se je leta 2020 še dodatno zmanjšala. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je potrošnja končno spet okrepila, vendar je bila 10 % pod ravnjo iz leta 2018.

(179)

Zaprti trg vključuje tako prodajo za lastno uporabo kot tudi lastno uporabo. Na splošno se je delež debelih pločevin, namenjenih za zaprti trg, v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %. Zaprti trg je predstavljal le majhen del poslovanja z debelimi pločevinami, saj je v celotnem obdobju pomenil manj kot 10 % celotne potrošnje. Delež te prodaje v celotni potrošnji je bil leta 2019 še manjši, leta 2020 pa je zaradi upočasnitve gospodarske rasti in pandemije COVID-19 znašal približno 6 % potrošnje. To je predvsem posledica manjšega povpraševanja povezanih podjetij, ki delujejo v sektorju cevi.

(180)

Potrošnja Unije na prostem trgu se je gibala podobno kot celotna potrošnja. Do leta 2020 se je iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 178, stalno zmanjševala, in sicer se je zmanjšala za 18 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je začela krepiti. Vendar ravni iz leta 2018 ni dosegla. Preiskava je pokazala, da so nekateri prodajni segmenti, kot sta avtomobilska industrija in vetrne turbine, rasli, zlasti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Nasprotno pa je nekatere najpomembnejše prodajne segmente, kot sta industrija jeklenih cevi in ladjedelništvo, močno prizadela upočasnitev gospodarske rasti in si v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niso opomogli. Zaradi tega se je celotna potrošnja Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %.

(181)

Komisija je obseg uvoza iz Kitajske določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu. Tržni delež uvoza je bil nato določen tako, da se je obseg uvoza, namenjen prostemu trgu, primerjal s celotno potrošnjo Unije na tem trgu, kot je prikazano v preglednici 2 v uvodni izjavi 177.

(182)

Uvoz v Unijo iz Kitajske se je gibal, kot sledi:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(183)

V prvotni preiskavi je obseg uvoza iz Kitajske znašal kar 1,4 milijona ton, tržni delež pa je bil več kot 14-odstoten.

(184)

Uvoz iz Kitajske v Unijo je v obravnavanem obdobju postal zanemarljiv. Njegov obseg je bil že leta 2018 na zelo nizki ravni in se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 86 %.

(185)

Tržni delež kitajskega uvoza je v obravnavanem obdobju ostal zanemarljiv, in sicer pod 1 % potrošnje Unije.

(186)

Komisija je zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov povprečno uvozno ceno iz Kitajske določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu.

(187)

Povprečna cena uvoza iz Kitajske v Unijo se je gibala, kot sledi:

Preglednica 4

Uvozna cena (EUR/tono)

(188)

Povprečne uvozne cene iz Kitajske so v obravnavanem obdobju znatno nihale. Kot je prikazano v preglednici 3 v uvodni izjavi 182, je obseg uvoza v obravnavanem obdobju ostal zanemarljiv. Zato je Komisija menila, da na podlagi tako omejenega obsega uvoza ni mogoče sprejeti nobenih smiselnih ali ustreznih sklepov.

(189)

Poleg tega je treba omeniti, da so proizvajalci Unije v celotnem obravnavanem obdobju debele pločevine prodajali na podlagi srednjeročnih pogodb, večinoma eno- ali dvoletnih, pri čemer so bile cene določene za pogodbeno obdobje, medtem ko je iz razpoložljivih informacij razvidno, da so kitajski izvozniki debele pločevine prodajali promptno, in sicer na podlagi zelo kratkoročnih pogodb. To je tem izvoznikom omogočilo, da so svoje cene razmeroma hitro prilagodili razmeram na trgu in hitro sledili gibanju cen. Kljub temu je, kot je navedeno v uvodni izjavi 185, tržni delež kitajskih izdelkov v obravnavanem obdobju sistematično ostajal pod ravnjo de minimis, zato ni mogoče oblikovati smiselnih sklepov o oblikovanju cen za tako omejene količine.

(190)

Debele pločevine iz tretjih držav, razen Kitajske, so se uvažale predvsem iz Ukrajine, Indije, Ruske federacije in Republike Koreje.

(191)

(Skupni) obseg uvoza v Unijo ter delež na prostem trgu in cene za uvoz debelih pločevin iz drugih tretjih držav so se gibali, kot sledi:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav in tržni deleži

(192)

Celotni uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz tretjih držav razen Kitajske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3 %.

(193)

Glede na to, da se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal manj kot potrošnja Unije, kot je opisano v uvodni izjavi 178, se je tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju povečal za 6 % (ali 0,9 odstotne točke).

(194)

Za izračun uvoza debelih pločevin iz nelegiranega jekla je vložnik uporabil podatke Eurostata, ki zajemajo celotne oznake KN, ki ustrezajo tem izdelkom, ne pa le ustreznih oznak TARIC. Vložnik namreč meni, da bi bilo treba vse izdelke, uvožene pod temi oznakami KN, šteti za izdelek, ki se pregleduje. Zlasti v zvezi z orodnim jeklom, ki je izključeno iz obsega izdelka, je trdil, da je v skladu z opredelitvijo v kombinirani nomenklaturi (70) orodno jeklo lahko izdelano samo iz legiranega jekla, zato ne more biti izdelkov iz orodnega jekla, ki spadajo pod oznake KN, ki ustrezajo nelegiranemu jeklu. Vsekakor je trdil, da je bilo v pritožbi v prvotni preiskavi izključeno samo orodno jeklo, izdelano iz legiranega jekla. Menil je, da Komisija ne bi smela določiti desetmestnih oznak TARIC za glavne oznake KN za nelegirane debele pločevine 7208 51 20, 7208 51 91, 7208 51 98 in 7208 52 91 ter da bi bil pri izračunu z uporabo teh oznak TARIC zaradi napačne razvrstitve uvoz močno podcenjen. Taka podcenjenost bi povzročila napake pri izračunu drugih dejavnikov škode, kot sta potrošnja in tržni delež, ter morda izkrivljeno sliko položaja industrije Unije v analizi škode.

(195)

Komisija je ugotovila, da so lahko izdelki iz orodnega jekla izdelani tudi iz nelegiranega jekla (tj. ogljikovega jekla) (71) in da je bilo v obravnavanem obdobju v Unijo uvoženih vsaj nekaj količin tovrstnih izdelkov. Obstoj orodnega jekla, izdelanega iz nelegiranega jekla, ni v nasprotju z opredelitvijo orodnega jekla v kombinirani nomenklaturi, saj je ta opredelitev navedena le za namene posebnih tarifnih podštevilk (oznak KN), ki ustrezajo izdelkom iz legiranega jekla. Poleg tega vložnik ni predložil nobenih dokazov o napačni razvrstitvi uvoza izdelka, ki se pregleduje. Glede na navedeno je Komisija potrdila, da bi bilo treba kot osnovo, ki je pomembna za izračun podatkov o uvozu, uporabiti ustrezne oznake TARIC, če so bile take oznake ustvarjene. Nazadnje je opozorila, da se sklepi o škodi ne bi spremenili, tudi če bi obstajali dokazi, da bi bila višja ocena, ki bi izhajala iz uporabe celotnih oznak KN, natančnejša.

(196)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(197)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 41, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(198)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled in preverjenem stališču vložnika, in sicer podatkov, ki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike je opredelila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije, in sicer podatkov, ki se nanašajo na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za določitev gospodarskega položaja industrije Unije.

(199)

Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(200)

Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(201)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 6 A

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(202)

Preiskava je pokazala, da so gibanja proizvodnje industrije Unije tesno sledila gibanjem potrošnje na prostem trgu. Na splošno se je proizvodnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %. Razmere so bile še posebej težke v letu 2020, ko se je zaradi majhnega povpraševanja, ki ga je povzročil porast pandemije COVID-19 v tem letu, proizvodnja zmanjšala za 15 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je proizvodnja v skladu s povečanjem potrošnje na prostem trgu in lastne uporabe povečala, vendar ni dosegla ravni iz leta 2018.

(203)

Proizvodna zmogljivost, namenjena debelim pločevinam, se je ohranila, pri čemer se je v obdobju 2018–2020 celo nekoliko povečala. Vendar je preiskava pokazala, da je morala industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zapreti del svojih zmogljivosti ali jih preusmeriti na druge izdelke. Skupna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 % ali 727 000 ton.

(204)

Glede na 5-odstotno zmanjšanje proizvodne zmogljivosti se je stopnja izkoriščenosti na začetku in na koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom ohranila na približno 70 %. Vendar je bila stopnja izkoriščenosti še posebej nizka v letih 2019 in 2020, ko je bila le 59-odstotna. To nizko stopnjo je povzročil upad gospodarske rasti zaradi krize zaradi COVID-19, ki je privedla do znatnega zmanjšanja potrošnje na prostem trgu ter proizvodnje, namenjene za lastno uporabo in prodajo za lastno uporabo.

Preglednica 6 B

Proizvodnja Unije, namenjena za lastno uporabo in prodajo za lastno uporabo

(205)

Kot je navedeno v točki 5.2 „Potrošnja Unije“, se je potrošnja debelih pločevin v obravnavanem obdobju zmanjšala. Učinek upada je bil zlasti izrazit za proizvodnjo, namenjeno za lastno uporabo, in prodajo za lastno uporabo, ki se je leta 2019 zmanjšala za 39 %, leta 2020 pa za dodatne 4 odstotne točke. Okrevanje, ugotovljeno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ni zadostovalo za ponovno vzpostavitev obsega proizvodnje, izgubljenega v prejšnjih letih.

(206)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(207)

Razvoj celotnega obsega prodaje industrije Unije je v obravnavanem obdobju večinoma sledil gibanju potrošnje. Leta 2019 se je zmanjšal za 8 %, leta 2020, ko se je pojavila pandemija COVID-19, pa še bolj. Čeprav se je povpraševanje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom okrepilo, industriji ni omogočilo, da bi dosegla raven prodaje iz leta 2018. Na splošno je bilo v obravnavanem obdobju izgubljenih skoraj milijon ton prodaje.

(208)

Preiskava je pokazala, da je bila prodaja za lastno uporabo bolj prizadeta kot prodaja na prostem trgu. Zmanjšanje med letom 2018 in koncem leta 2020 je bilo kar 55-odstotno (ali v višini približno 425 000 ton). Okrevanje prodaje za lastno uporabo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo razmeroma šibko, pri čemer je bila ta prodaja še vedno 37 % pod ravnjo iz leta 2018.

(209)

Tudi prodajo na prostem trgu je prizadel splošni upad na trgu, gibanja prodaje pa so sledila tudi gibanjem potrošnje na tem trgu. Očitno okrevanje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo šibko in ni zadostovalo za povrnitev obsega prodaje, izgubljenega v prejšnjih letih.

(210)

Ker so gibanja obsega prodaje tesno sledila gibanjem potrošnje na prostem trgu, industrija Unije ni utrpela izgube tržnega deleža na tem trgu. To ne more prikriti dejstva, da je bila izguba obsega prodaje na prostem trgu (– 683 000 ton) v obravnavanem obdobju precejšnja.

(211)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 178, je obravnavano obdobje zajemalo leto 2019, ko je prišlo do upočasnitve gospodarske rasti, in leto 2020, v katerem se je zaradi pandemije COVID-19 gospodarski upad še stopnjeval. Zato tržni kazalnik in drugi kazalniki obsega v tem obdobju niso rasli, čeprav so bili v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na trgu spodbudni znaki okrevanja.

(212)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(213)

Industrija Unije je ohranila zaposlenost do konca leta 2020, vendar je morala v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi resnega upada na trgu odpustiti 14 % svoje delovne sile. To je vključevalo delovno silo, ki je bila izgubljena, ker je eden od proizvajalcev Unije (družba ThyssenKrupp) leta 2021 prenehal dejavnosti proizvodnje debelih pločevin.

(214)

Produktivnost zaposlenih v industriji Unije je bila v letih 2019 in 2020 zelo nizka, saj se je proizvodnja znatno zmanjšala (do –15 %), zaposlenost pa se je v teh letih ohranila. Izboljšanje produktivnosti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo posledica manjšega števila zaposlenih in okrevanja proizvodnje (+7 %) v primerjavi z letom 2020.

(215)

Ker je bil obseg uvoza iz Kitajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zanemarljiv, Komisija za to obdobje ni izračunala dampinga. Vendar je treba opozoriti, da so bili taki izračuni opravljeni v okviru verjetnosti ponovitve dampinga v poglavju 4 zgoraj.

(216)

V zvezi z okrevanjem od preteklega dampinga je treba omeniti, da je sedanja preiskava prvi pregled prvotnih ukrepov, katerih raven se giblje med 65,1 % in 73,7 %. Glede na 14,4-odstotni tržni delež, ki so ga takrat imeli kitajski izvozniki, ni mogoče podcenjevati negativnega vpliva preteklega dampinga na trg Unije in industrijo Unije na dolgi rok, zlasti v okviru upada gospodarske rasti.

(217)

Glede na neugodne gospodarske razmere v obravnavanem obdobju industrija Unije ni dovolj okrevala od učinkov preteklega dampinga.

(218)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto nepovezanim strankam v Uniji in proizvodni stroški na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene v Uniji in proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

(219)

Industrija Unije je lahko v obravnavanem obdobju prodajno ceno na prostem trgu povišala za 9 %. Vendar povišanje cen ni zadostovalo za kritje vzporednega povišanja stroškov v tem obdobju. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 189, industrija Unije prodaja na podlagi letnih ali dvoletnih pogodb, pri katerih so cene v pogodbenem obdobju fiksne. Poleg tega je treba upoštevati učinek pandemije COVID-19 in njen vpliv na trg, ki ga ni bilo mogoče predvideti.

(220)

Preiskava je pokazala, da bi bilo mogoče cene do neke mere prilagoditi gibanju stroškov. Kljub temu je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prodajna cena na enoto na prostem trgu za 12 % nižja od proizvodnih stroškov na enoto.

(221)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(222)

V obravnavanem obdobju so povprečni stroški dela nekoliko nihali, pri čemer so se na splošno zvišali za 4 %.

(223)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

Vir: izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(224)

Iz preglednice 11 je razvidno, da so se zaloge debelih pločevin med letoma 2018 in 2019 zmanjšale za skoraj 20 %, leta 2020 so ostale stabilne, leta 2021 pa so se ponovno povečale na raven iz leta 2018, in sicer na približno 12 % celotne proizvodnje. Zaloge se ne štejejo za pomemben kazalnik škode za industrijo, saj industrija Unije podoben izdelek običajno proizvaja na podlagi posebnih naročil uporabnikov.

(225)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(226)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji, tj. pri prodaji na prostem trgu, izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Kot je bilo pričakovano, je dobičkonosnost najnižjo raven dosegla na vrhuncu pandemije leta 2020, ko je znašala –11 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je okrepila, vendar je ostala negativna. Ta rezultat je bilo mogoče doseči, ker so se cene v primerjavi z letom 2018 zvišale za do 9 %, nekatere stroške, kot so skupni stroški dela, pa je bilo mogoče v tem obdobju znižati.

(227)

Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok je v obravnavanem obdobju ostal negativen in se je zlasti leta 2020 znatno poslabšal. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je nekoliko okrepil, vendar je ostal večinoma negativen.

(228)

Upad gospodarske rasti, povišanje večine proizvodnih stroškov in izgube, ki jih je industrija Unije utrpela v obravnavanem obdobju, so imeli resne posledice za raven naložb, ki jih je bilo treba od leta 2020 dosledno in drastično zmanjševati. Raven naložb v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila za več kot pol manjša od ravni iz leta 2018.

(229)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Kot drugi kazalniki uspešnosti je v obravnavanem obdobju ostala negativna. Ni presenetljivo, da je bila njena najnižja raven (–20 %) dosežena leta 2020. Okrevanje trga, zmanjšanje izgube, pa tudi nižja raven naložb v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so privedli do nekoliko boljšega rezultata, čeprav je bil ta negativen.

(230)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju zmanjšal in ostal pod ravnjo de minimis. Zato na podlagi obsega ali cene takih omejenih uvoženih količin ni bilo mogoče izpeljati smiselnih sklepov.

(231)

Zaradi zmanjševanja povpraševanja se je v obravnavanem obdobju zmanjšal tudi obseg uvoza iz drugih tretjih držav. Povprečna uvozna cena debelih pločevin, uvoženih iz vseh drugih tretjih držav, je bila za približno 2,5 % nižja od povprečne ravni cen industrije Unije. Njihov tržni delež je v tem obdobju večinoma ostal stabilen.

(232)

Obravnavano obdobje vključuje leto 2020, v katerem se je začela pandemija COVID-19, ki je povzročila velik splošen upad gospodarske rasti po vsem svetu. V zvezi s tem je preiskava pokazala, da so se v obravnavanem obdobju vsi kazalniki škode industrije Unije na trgu, ki se je krčil, razvijali negativno in/ali ostali negativni. Proizvodnja se je zmanjšala, zmanjšala se je tudi prodaja na prostem trgu, in sicer za 9 %, industrija Unije pa je morala število zaposlenih zmanjšati za 14 %. Prodajne cene so se lahko zvišale, vendar ne dovolj, da bi pokrile zvišanje proizvodnih stroškov, zato so dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb v tem obdobju ostali ves čas negativni.

(233)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v zelo ranljivem položaju in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. Hkrati je sklenila, da glede na zanemarljiv obseg uvoza zadevnega izdelka iz Kitajske ni mogoče, da bi znatna škoda, ki jo je industrija Unije utrpela v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, nastala zaradi uvoza iz Kitajske.

(234)

Družba Primex je trdila, da je negotov položaj industrije Unije posledica zmanjšanja povpraševanja in da ni dokazov o vzročni zvezi med uvozom iz Kitajske in položajem proizvajalcev Unije. Zato kitajskih izvoznikov ni mogoče šteti za odgovorne za kakršno koli škodo, ki jo je utrpela industrija Unije na trgu Unije.

(235)

Na gospodarski položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju je verjetno vplivalo zmanjšanje potrošnje. Vendar je treba opozoriti, da je treba v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki se je začela v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, upoštevati druga merila, zlasti verjetnost ponovitve dampinga in škode zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske. V zvezi s tem je Komisija nadalje proučila verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil uvoz iz Kitajske.

Pripombe po dokončnem razkritju

(236)

Vložnik se je v svojih pripombah po dokončnem razkritju strinjal s sklepi Komisije in navedel, da se je zaradi uvedbe protidampinških ukrepov gospodarski položaj industrije Unije v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave na splošno izboljšal, vendar je opozoril, da industrija Unije ostaja v gospodarsko nestabilnem in škodljivem položaju.

(237)

Združenje CISA je v svojih pripombah menilo, da je v tem primeru ključno dejstvo, ki ga je priznala Komisija, in sicer da domnevnega nadaljevanja škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni povzročil kitajski uvoz.

(238)

Vendar je združenje CISA tudi podvomilo o ugotovitvi Komisije glede škode, pri čemer je trdilo, da ne izpolnjuje standarda objektivne proučitve in pozitivnih dokazov iz člena 3.1 protidampinškega sporazuma STO. To trditev je podkrepilo tako, da je natančneje pojasnilo izbiro obravnavanega obdobja, razlago glavnih makroekonomskih kazalnikov industrije Unije in gibanja uvoznih cen.

(239)

V zvezi z obravnavanim obdobjem se je združenje CISA sklicevalo na razlago standarda „objektivne proučitve“, ki jo je podal pritožbeni organ STO, ki je v svojem poročilu (72) navedel, da „preiskovalni organi ne smejo voditi preiskave tako, da je po postopku ocenjevanja ali ugotavljanja dejstev večja verjetnost za ugotovitev, da je bila domači industriji povzročena škoda“. Poleg tega se je sklicevalo na člen 6(1) osnovne uredbe, ki določa, da je obdobje preiskave med drugim namenjeno oblikovanju „reprezentativnih ugotovitev“. Menilo je, da zaradi učinkov COVID-19 v letih 2020 in 2021 na gospodarstvo na splošno in zlasti na jeklarsko industrijo obdobje, ki ga je obravnavala Komisija (od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2021), ni reprezentativno in da bi morala Komisija v obravnavano obdobje vključiti še vsaj dve leti pred navedenim obdobjem, pa tudi obdobje po obdobju preiskave.

(240)

V zvezi z razlago glavnih makroekonomskih kazalnikov industrije Unije je združenje CISA ponovilo stališča, ki jih je izrazilo v pripombah glede začetka preiskave. Osredotočilo se je zlasti na zmanjšanje potrošnje debelih pločevin v Uniji in trdilo, da bi bilo treba kazalnike industrije Unije analizirati v povezavi s tem zmanjšanjem. Trdilo je, da bi bilo na podlagi tega pristopa ugotovljeno, da je industrija Unije v dobrem stanju. Poleg tega je poudarilo, da negativnega razvoja takih kazalnikov ni mogoče pripisati kitajskemu uvozu.

(241)

V zvezi z gibanji uvoznih cen je združenje CISA ugotovilo, da so bile cene uvoza iz Kitajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom višje od prodajnih cen in proizvodnih stroškov industrije Unije ter da so bile cene uvoza iz Kitajske med letoma 2019 in 2021 višje od uvoznih cen iz drugih tretjih držav, ki so bile stalno nižje od prodajnih cen in proizvodnih stroškov industrije Unije. Menilo je, da je to dokaz prima facie, da sedanji izvozniki nelojalno nižajo prodajne cene in ciljne cene, ter dodaten dokaz, da v nasprotju s sklepi Komisije ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov zoper Kitajsko ni upravičena.

(242)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 233, znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ni mogoče pripisati dampinškemu uvozu iz Kitajske. Zato in v nasprotju s pripombami združenja CISA vzrok škode v tem primeru ni ključnega pomena. Poleg tega je analiza verjetnosti ponovitve škode pokazala, da bi se brez ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz LRK po škodljivih cenah, znatna škoda, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Kitajske, pa bi se verjetno ponovila. To je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 249 do 263 v nadaljevanju. Zato so trditve združenja CISA glede ugotovitve o znatni škodi brezpredmetne.

(243)

Vsekakor in zaradi popolnosti se Komisija iz razlogov, pojasnjenih v naslednjih uvodnih izjavah, ni strinjala niti s trditvami združenja CISA, da ugotovitev škode ni izpolnjevala standarda objektivne proučitve in pozitivnih dokazov. Poleg tega se ni strinjala, da bi kateri koli od argumentov, ki jih je navedlo združenje CISA, podpiral to trditev.

(244)

Kar zadeva izbiro obravnavanega obdobja, ima Komisija, kot je v svoji predložitvi priznalo združenje CISA, precejšnjo diskrecijsko pravico. V tem primeru je ravnala v skladu s svojo običajno prakso, in sicer je izbrala obdobje, ki vključuje obdobje preiskave (izbrano v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe) in tri polna leta pred njim. Zato je vsako namigovanje, da je bilo obravnavano obdobje izbrano tako, da je bolj verjetno, da bo ugotovljena škoda, popolnoma neutemeljeno in ga je treba zavrniti. Kar zadeva reprezentativnost, bi se obdobje štirih polnih let običajno štelo za dovolj reprezentativno. Normalno je, da se tržne razmere v takem obdobju spreminjajo in da vključujejo obdobja upada gospodarske rasti, ki so del poslovnega cikla ali posledica nepričakovanih dogodkov, kot je bil izbruh COVID-19. Poleg tega je Komisija poudarila, da so tržne razmere, vključno z zmanjšanjem potrošnje, ustrezno upoštevane v njeni oceni, v kateri je bilo ugotovljeno, da škode ni mogoče pripisati uvozu iz Kitajske.

(245)

V zvezi z razlago glavnih makroekonomskih kazalnikov je Komisija opozorila, da v osnovni uredbi ni ničesar, kar bi nakazovalo, da je treba gospodarski položaj industrije Unije oceniti le glede na potrošnjo in druge tržne razmere. Namesto tega je treba v skladu z osnovno uredbo pri oceni vzročne zveze upoštevati zmanjšanje povpraševanja in spremembe v vzorcih potrošnje. Kot je pojasnjeno zgoraj, je bila z analizo Komisije ta zahteva v celoti izpolnjena.

(246)

V zvezi z gibanji uvoznih cen je Komisija ugotovila, da primerjava obsega in cen uvoza iz Kitajske z obsegom in cenami uvoza iz tretjih držav ni pomembna za ugotavljanje škode kot take, temveč je lahko pomembna le za oceno obstoja vzročne zveze.

(247)

Glede na zgoraj navedeno je Komisija potrdila svoj sklep o škodi, pri čemer je ugotovila, da je analiza obstoja znatne škode v obdobju preiskave v zvezi s pregledom vsekakor ločena od potrditve verjetnosti ponovitve škode v primeru izteka ukrepov. Slednja temelji na prospektivni analizi različnih dejavnikov, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 250 do 260.

(248)

Komisija je v uvodni izjavi 233 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 216, se negativnega učinka preteklega znatnega dampinga ne sme podcenjevati, pri čemer je Komisija menila, da ni mogoče, da bi škoda za industrijo Unije, ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, nastala zaradi uvoza iz LRK, saj je bil ta v navedenem obdobju zelo majhen. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 185 in 230, je tržni delež kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju ostal pod ravnjo de minimis, tj. pod 1 % potrošnje. Zato je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka protidampinških ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz LRK.

(249)

V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno zmogljivost in prosto zmogljivost v LRK ter privlačnost trga Unije, vključno z razmerjem med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji. Poleg tega je proučila verjetne ravni cen uvoza iz LRK brez protidampinških ukrepov in njihov vpliv na industrijo Unije.

(250)

Opozoriti je treba, da so kitajski izvozniki vse bolj prisotni na trgu Unije in so imeli v obdobju prvotne preiskave 14,4-odstotni tržni delež. To kaže, da imajo ti izvozniki poseben interes za trg Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 170, obstaja velika verjetnost, da bi se zaradi proste zmogljivosti v LRK, privlačnosti trga Unije za kitajske proizvajalce izvoznike in protidampinških ukrepov v drugih državah, ki omejujejo možnosti izvoza na te trge, po izteku protidampinških ukrepov znatno povečal izvoz debelih pločevin iz LRK v Unijo.

(251)

Glede ravni cen, po katerih bi potekal ta uvoz v Unijo, je vložnik predložil ocene na podlagi podatkov o oblikovanju cen, ki jih je pripravila družba S&P Global Platts, neodvisni tržni analitik jeklarskega sektorja. Ti podatki so vključevali izvozne cene (FOB) iz LRK (Šanghaj), cene, ki jih zaračunava industrija Unije (EXW) v severni in južni Evropi, ter uvozne cene (CIF) v južnoevropskem pristanišču. Cene izvoza iz LRK se nanašajo na osnovni konstrukcijski razred Q355, preostale cene pa na primerljivi razred S235 JR. Iz podatkov je razvidno, da so bile v obdobju po obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvozne cene iz LRK na splošno precej nižje od cen, ki jih je zaračunavala industrija Unije v severni in južni Evropi, ter cen uvoza v južnoevropskem pristanišču. Vložnik je zlasti za zadnje tri mesece, za katere so bili na voljo podatki, tj. avgust, september in oktober 2022, izračunal cene izvoza iz LRK (prilagojene za stroške prevoza iz Šanghaja v Antwerpen) za 39 % nižje od cen, ki jih zaračunava industrija Unije v severni Evropi, 29 % nižje od cen, ki jih industrija Unije zaračunava v južni Evropi, in 20 % nižje od uvoznih cen v južni Evropi. Zato je vložnik ocenil, da bi se zaradi velikega obsega kitajskega izvoza na trg Unije cene na trgu EU verjetno znižale za vsaj 20 % do 29 %, če bi se obseg prodaje ohranil.

(252)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi znatno povečanje uvoza iz LRK povzročilo velik dodaten pritisk na cene Unije, ki so že zdaj na ravni, ki ustvarja izgubo. Glede na ranljiv položaj industrije Unije bi ta kombinacija povzročila nadaljnje znatne izgube prodaje, tržnega deleža in dobičkonosnosti, kar bi še poslabšalo njen položaj in na koncu ogrozilo njeno sposobnost preživetja.

(253)

Združenje CISA je v zvezi z verjetnostjo ponovitve škode predložilo več trditev. Najprej je trdilo, da so debele pločevine že deležne zaščite, ki se zagotavlja z zaščitnimi ukrepi EU, in da je že zaradi teh ukrepov zelo malo verjetno, da bi se škoda ponovila. Komisijo je pozvalo, naj to dvojno zaščito upošteva pri oceni sedanjega pregleda.

(254)

V zvezi s tem je treba opozoriti na dve osnovni načeli. Prvič, čeprav so zaščitni in protidampinški ukrepi namenjeni odpravljanju škode, prvi ne nadomeščajo drugih. Drugič, v tem primeru ni dvojne zaščite industrije Unije. Kot je navedlo združenje CISA, so bili zaščitni ukrepi določeni v višini 25 %, medtem ko so bile protidampinške dajatve za debele pločevine višje ter določene na ravni med 65,1 % in 73,7 %. Kot je jasno navedeno v Prilogi 2.6 uredbe o zaščitnih ukrepih, bi bilo treba po plačilu zneska zaščitnih ukrepov za debele pločevine plačati le del protidampinške dajatve. Ti ukrepi zato niso kumulativni in ni dvojne zaščite.

(255)

Drugič, iz Priloge 2.6 uredbe o zaščitnih ukrepih je razvidno, da zaščitni ukrepi niso določeni tako, da bi zagotovili uvoz debelih pločevin iz Kitajske na ustrezni neškodljivi ravni, določeni v prvotni protidampinški preiskavi. Za izpolnitev te zahteve bi bila potrebna dodatna dajatev v višini vsaj 40,1 %. Poleg tega je Komisija, kot je navedeno v uvodnih izjavah 79 in 80, opozorila, da je globalna kvota, zagotovljena s sedanjimi zaščitnimi ukrepi, znatna in da zato v primeru izteka protidampinških dajatev z njo ne bi bilo mogoče smiselno omejiti uvoza iz LRK na trg Unije po škodljivih cenah.

(256)

Na podlagi navedenega se trditve, da industrija Unije uživa dvojno zaščito in da bi se z zaščitnimi ukrepi preprečila ponovitev škode, zavrnejo.

(257)

Združenje CISA in družba Primex sta nadalje trdila, da je kitajsko ministrstvo za finance napovedalo, da nekateri izdelki iz jekla, vključno z debelimi pločevinami, od avgusta 2021 ne bodo več upravičeni do izvoznih nadomestil DDV, in da zaradi tega ukrepa ni verjetno, da bi se v primeru izteka ukrepov škoda ponovila.

(258)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 166, združenje CISA in družba Primex nista predložila nobenih trditev o verjetnem vplivu ukinitve izvoznega nadomestila DDV na izvozno ceno v Unijo v primeru izteka ukrepov. Komisija je menila, da se kitajskim proizvajalcem, ki morajo uporabiti prosto zmogljivost, z ukinitvijo izvoznega nadomestila DDV ne bi preprečilo, da trg Unije preplavijo z dampinškim izvozom. Zato trditev, da se škoda zaradi te ukinitve verjetno ne bi ponovila, ni utemeljena.

(259)

Na tej podlagi se sklene, da bi se brez ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz LRK po škodljivih cenah, znatna škoda, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Kitajske, pa bi se verjetno ponovila.

Pripombe po dokončnem razkritju

(260)

Vložnik se je v svojih pripombah po razkritju strinjal s sklepom Komisije, da bi se brez ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz LRK po škodljivih cenah, znatna škoda, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Kitajske, pa bi se verjetno ponovila.

(261)

Nasprotno pa je združenje CISA v svojih pripombah ponovilo, da je uvoz debelih pločevin iz Kitajske že zdaj zanemarljiv in da bi imela ukinitev izvoznega nadomestila DDV v zvezi z njim še bolj odvračilen učinek. Po njegovem mnenju je edini sklep, ki ga je mogoče razumno oblikovati, ta, da domnevne škode ali ponovitve škode za industrijo Unije ni mogoče pripisati uvozu iz Kitajske.

(262)

Komisija je menila, da v okviru ocene verjetnosti ponovitve škode pomembno vprašanje ni učinek ukinitve izvoznega nadomestila DDV v času veljavnosti ukrepov, temveč njegov učinek na trg Unije za debele pločevine in na industrijo Unije v primeru izteka ukrepov. Komisija je ugotovila, da združenje CISA ni količinsko opredelilo učinkov take ukinitve na morebitni obseg in izvozno ceno, po kateri bi lahko kitajski izdelki vstopili na trg Unije. Poleg tega ni predložilo nobenih argumentov proti sklepu, da se kitajskim proizvajalcem z ukinitvijo izvoznega nadomestila DDV ne bi preprečilo, da v primeru izteka ukrepov trg Unije preplavijo z dampinškim izvozom. Zato je Komisija ohranila sklep iz uvodne izjave 259 o verjetnosti ponovitve škode.

(263)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov/trgovcev in uporabnikov.

(264)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(265)

Industrija Unije se nahaja v več državah članicah, kot so Nemčija, Francija, Italija, Španija, Belgija, Grčija, Češka, Poljska in Avstrija, ter je, kot je navedeno v uvodni izjavi 212, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom neposredno zaposlovala več kot 16 000 ljudi v zvezi z debelimi pločevinami.

(266)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju kljub obstoječim ukrepom proti LRK še naprej poslovala z izgubo ter izgubljala proizvodnjo in obseg prodaje na trgu Unije. Kot je pojasnjeno zgoraj, bi bilo v primeru izteka ukrepov zelo verjetno, da bi se uvoz iz Kitajske nadaljeval v znatnih količinah in po dampinških cenah. To bi verjetno povzročilo poslabšanje že tako ranljivega položaja Unije, kar bi lahko ogrozilo sposobnost preživetja proizvodnje debelih pločevin, to pa bi pomenilo tudi izgubo delovnih mest in alternativnih virov oskrbe v Uniji.

(267)

Interes industrije Unije je, da je trg urejen z učinkovitimi in poštenimi tržnimi pogoji. Če bi se ukrepi ohranili, je pričakovati, da bo industrija Unije z okrevanjem trga po pandemiji lahko zvišala svoje cene, povečala proizvodnjo in obseg prodaje, zaposlenost ter postopno spet začela poslovati z dobičkom.

(268)

Zato je Komisija sklenila, da bi bila ohranitev veljavnih ukrepov zoper LRK nedvomno v interesu industrije Unije.

(269)

Izpolnjenega zadevnega vprašalnika Komisije ni predložil noben nepovezan uvoznik ali trgovec.

(270)

Družba Primex, ki je uvoznik debelih pločevin in je nasprotovala podaljšanju ukrepov, je predložila pripombe glede začetka preiskave, ne pa pripomb glede interesa nepovezanih uvoznikov in trgovcev.

(271)

V prvotni preiskavi je bilo sklenjeno, da uvedba ukrepov ne bi imela znatnih negativnih učinkov na interese uvoznikov Unije. Razlog za to je, da so debele pločevine predstavljale 20 % ali manj poslovnih dejavnosti sodelujočih uvoznikov, pa tudi to, da večina uvoznikov trguje z blagom iz številnih virov, vključno z industrijo Unije.

(272)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v primeru ohranitve ukrepov vpliv na nepovezane uvoznike in trgovce verjetno ne bi bil znaten.

(273)

V preiskavi so sodelovali trije uporabniki, ki so vsaj delno izpolnili vprašalnik Komisije. Družba Europipe GmbH (v nadaljnjem besedilu: Europipe) je navedla, da podpira ohranitev ukrepov. Vendar je ta uporabnik v lasti dveh proizvajalcev Unije, zato v zvezi z njegovim stališčem ni mogoče šteti, da je reprezentativno za interese uporabnikov.

(274)

Druga dva uporabnika, družbi Vestas Wind Systems A/S (v nadaljnjem besedilu: Vestas) in Astilleros Gondán S.A. (v nadaljnjem besedilu: Gondán), sta navedla, da nasprotujeta ohranitvi ukrepov.

(275)

Družba Vestas, ki se ukvarja s proizvodnjo vetrnih turbin, je navedla, da izdelek, ki se pregleduje, predstavlja velik delež stroškov njenih končnih izdelkov. Čeprav je navedla, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom debele pločevine pridobivala izključno od industrije Unije, je trdila, da bi ohranitev ukrepov negativno vplivala na njene dejavnosti. Vendar ta uporabnik ni želel predložiti informacij, ki bi bile pomembne za preverjanje te trditve.

(276)

Komisija je pri oceni morebitnega učinka podaljšanja ukrepov na tega uporabnika in splošneje na dejavnost vetrnih elektrarn upoštevala tudi poročilo družbe WindEurope (73), ki kaže, da se je industrija vetrnih elektrarn v obdobju 2018–2020 kljub težkim gospodarskim razmeram, omenjenim v uvodni izjavi 178, stalno povečevala (+22 %) in da se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej povečala (+17 %). Iz napovedi do leta 2026 je razvidno, da bo ta dejavnost še naprej močno rasla.

(277)

Družba Gondán, ki se ukvarja z ladjedelništvom, je prav tako navedla, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kupovala izključno od industrije Unije. Stroški izdelka, ki se pregleduje, so bili nižji od 5 % celotnih stroškov zadevnih končnih izdelkov.

(278)

Potrošnja debelih pločevin nasprotnih uporabnikov je skupaj predstavljala znatno manj kot 10 % celotne potrošnje Unije na prostem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(279)

Glede na navedeno ni dokazov, da bi bil morebitni učinek nadaljevanja ukrepov na dejavnosti teh uporabnikov znaten ali nesorazmeren.

(280)

Družba Vestas, združenje CISA in družba Primex so trdili, da nadaljevanje protidampinških ukrepov ne bi bilo v interesu Unije, zlasti ob upoštevanju vpliva neizzvane in neupravičene ruske vojne agresije proti Ukrajini od 24. februarja 2022 na dobavo debelih pločevin ter naknadnih sankcij, uvedenih proti Rusiji in Belorusiji. Po navedbah teh strani je ta razvoj dogodkov povzročil prenehanje uvoza debelih pločevin s poreklom iz Rusije in Belorusije ter znatno omejitev uvoza iz Ukrajine, pri čemer naj bi se oboje nadaljevalo. Po navedbah družb Vestas in Primex naj bi bila omejena tudi proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije zaradi domnevnega pomanjkanja v oskrbi z jeklenimi slabovi ali drugimi vložki, kot so peleti železove rude, koksni premog, ostanki in kovinske zlitine. Glede na zmanjšanje uvoza iz navedenih držav sta združenje CISA in družba Primex trdila, da bi se z uvozom s poreklom iz Kitajske lahko nadomestila manjkajoča oskrba.

(281)

Komisija je priznala, da se je zaradi vojne v Ukrajini uvoz iz Rusije in Ukrajine od februarja 2022 znatno zmanjšal ter da ni znakov, da bi se te razmere v bližnji prihodnosti spremenile. Vendar je ugotovila, da je bil uvoz iz Ukrajine in Rusije večinoma nadomeščen z uvozom iz Indije, Indonezije in Republike Koreje. Kot je poleg tega prikazano v uvodni izjavi 201, industrija Unije ohranja prosto zmogljivost v višini približno 4 milijone ton in bi se lahko prilagodila znatnemu povečanju povpraševanja, medtem ko domnevne omejitve v zvezi s surovinami niso bile utemeljene. Nazadnje je Komisija opozorila, da namen ukrepov ni zapiranje trga za kitajski uvoz in da je bilo kitajskim izvoznikom vedno dovoljeno, da debele pločevine prodajajo po neškodljivi ceni. Zato trditev o pomanjkljivi oskrbi ni bilo mogoče sprejeti.

(282)

Komisija je sklenila, da nadaljevanje ukrepov ne bi znatno vplivalo na uporabnike, zlasti ob upoštevanju potrebe po ohranitvi proizvodnje debelih pločevin v Uniji.

(283)

Družba Vestas je trdila, da zaradi omejitev zmogljivosti industrije Unije povpraševanja v sektorju vetrne energije v Uniji po debelih pločevinah in zlasti velikih jeklenih ploščah v primeru ohranitve ukrepov ne bi bilo mogoče zadovoljiti. Po mnenju družbe Vestas bi to vplivalo tudi na nadaljnji prodor vetrne energije v mešanico energijskih virov in posledično na zmožnost Unije, da doseže svoje cilje glede energije iz obnovljivih virov in zmanjšanja emisij CO2.

(284)

Komisija je ugotovila, da družba Vestas ni utemeljila domnevnih omejitev zmogljivosti za določeno vrsto debelih pločevin. Kot je poleg tega navedeno v uvodni izjavi 281, industrija Unije ohranja prosto zmogljivost, ki bi se lahko prilagodila znatnemu povečanju povpraševanja, njeno proizvodnjo pa dopolnjuje uvoz iz tretjih držav. Glede na navedeno ni dokazov, da bi ohranitev ukrepov bistveno omejila razvoj sektorja vetrne energije.

(285)

Poleg tega je preiskava pokazala, da ima industrija Unije ambiciozne načrte za naložbe v ozelenitev proizvodnje jekla, vključno s prehodom s tradicionalnih plavžev na električne obločne peči. Take naložbe naj bi znatno prispevale k ciljem Unije za zmanjšanje emisij ogljika. Vendar se bodo načrti uresničili le, če bi industrija Unije lahko dosegla ustrezno dobičkonosnost, osnovni pogoj zanjo pa je ohranitev ukrepov.

(286)

Na koncu je Komisija menila, da nadaljevanje ukrepov na splošno ne bi negativno vplivalo na okoljske cilje Unije.

(287)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi sedanjih ukrepov za uvoz debelih pločevin s poreklom iz LRK.

Pripombe po dokončnem razkritju

(288)

Vložnik se je v svojih pripombah po dokončnem razkritju strinjal s sklepi Komisije in navedel, da bi nadaljevanje ukrepov koristilo celotnemu trgu Unije, saj bi zagotovilo zanesljivo in stabilno domačo dobavo debelih pločevin ter omogočalo sedanji prehod na zeleno proizvodnjo jekla in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

(289)

Nasprotno pa je združenje CISA trdilo, da bi morali zaradi interesov Unije zadevni ukrepi prenehati veljati iz naslednjih razlogov: (1) potencialnega primanjkljaja uvoza po dejanskem izstopu Rusije in Ukrajine s trga EU in ohranitvi zaščitnih ukrepov za jeklo, (2) predlaganega mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah ter (3) tveganj gospodarske recesije, povezanih z visokimi stopnjami inflacije v EU.

(290)

V zvezi z morebitnim primanjkljajem uvoza je združenje CISA ponovilo svoje stališče, da bi prenehanje uvoza iz Rusije in Ukrajine povzročilo pomanjkanje dobave. V podporo svoji trditvi je predložilo ustrezen članek (74), ki ga je objavil tržni analitik.

(291)

Komisija je ugotovila, da informacije, ki jih je predložilo združenje CISA, potrjujejo sklep, da je uvoz iz Ukrajine in Rusije v veliki meri nadomeščen z uvozom iz drugih držav, vključno z Indijo in Indonezijo. Ob upoštevanju dejstva, da združenje CISA ni predložilo zanesljivih informacij o razvoju povpraševanja Unije ali proizvodnji debelih pločevin v Uniji, je bilo ugotovljeno, da trditve o obstoju primanjkljaja niso utemeljene in da jih ni mogoče upoštevati.

(292)

V zvezi z mehanizmom EU za ogljično prilagoditev na mejah je združenje CISA trdilo, da bo, če bo sprejet in se bo uporabljal v skladu z ustreznim začasnim sporazumom med Evropskim parlamentom in Svetom (75), povzročil znatne dodatne stroške in da bo zato odvračal od uvoza debelih pločevin, vključno zlasti z uvozom iz Kitajske, Indije, Rusije in Turčije.

(293)

Kot je priznalo samo združenje CISA, mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni imel nobenega učinka, saj je bil še vedno zakonodajni predlog. Komisija je vsekakor opozorila, da je cilj predlaganega mehanizma preprečiti selitev virov CO2, spodbujati čistejšo industrijsko proizvodnjo v tretjih državah in zagotoviti pošteno ceno za emisije ogljika med proizvodnjo omejenega števila energijsko intenzivnih izdelkov, ki vstopajo v EU. Zato so cilji mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v celoti v skladu z interesom Unije za uresničevanje njenih okoljskih ciljev. Poleg tega je Komisija opozorila, da bi bil morebitni vpliv zadevnega mehanizma na uvoz debelih pločevin iz Kitajske, Indije, Rusije in Turčije odvisen od stopnje razogljičenja proizvodnega procesa v teh državah, za oceno katere je na tej stopnji še prezgodaj. Komisija bo v zvezi s tem ob koncu prehodnega obdobja izvajanja (decembra 2025) izvedla pregled vplivov mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, da bi po potrebi prilagodila njegovo uporabo, preden bo januarja 2026 začel v celoti veljati dokončni sistem. Glede na navedeno je bila ta trditev zavrnjena.

(294)

V zvezi z inflacijo je združenje CISA trdilo, da bi glede na to, da so bile njene ravni v Uniji v letu 2022 najvišje doslej, zvišanje cen zadevnega izdelka ogrozilo izvedljivost infrastrukturnih projektov in rast BDP v državah članicah EU.

(295)

Komisija je opozorila, da je cilj ukrepov zagotoviti poštene tržne pogoje v Uniji, ter ugotovila, da gospodarsko okolje, v katerem se stroški vložkov znatno povečajo, proizvajalci pa zaradi dampinškega uvoza ne morejo ustrezno prilagoditi svojih cen, ne spodbuja gospodarske rasti in ogroža sposobnost preživetja industrije.

(296)

Komisija je zato vztrajala pri svojem stališču, da v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi sedanjih ukrepov za uvoz debelih pločevin s poreklom iz LRK.

(297)

Združenje CISA je trdilo, da so izpolnjeni pogoji za začasno opustitev veljavnih protidampinških ukrepov v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe. Trdilo je, da sta izpolnjena oba pogoja iz zgoraj navedenega člena 14(4) osnovne uredbe. Navedlo je, da so se razmere na trgu začasno spremenile v tolikšni meri, da je malo verjetno, da bi se škoda zaradi opustitve nadaljevala ali da bi nastala. Pri tem se je sklicevalo na pričakovano rast industrije Unije nižje v verigi in vse večje pomanjkanje na trgu Unije, pričakovano gospodarsko okrevanje v obdobju po pandemiji COVID-19, zvišanje cen zadevnega izdelka, pričakovano zmanjšanje obsega uvoza iz Rusije in Ukrajine ter izvedbeni sklep o začasni opustitvi dokončnih protidampinških dajatev, uvedenih na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija iz LRK.

(298)

Komisija je trditev združenja CISA zavrnila kot neutemeljeno. Združenje CISA ni predložilo nobenih informacij, s katerimi bi utemeljilo, da so izpolnjeni pogoji iz člena 14(4) osnovne uredbe in da bi bilo treba veljavne protidampinške ukrepe začasno opustiti.

(299)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi z verjetnostjo ponovitve dampinga, verjetnostjo ponovitve škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za debele pločevine s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ohraniti.

(300)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(301)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev upravičenosti poznejše uporabe nižje stopnje dajatve v skladu s carinsko zakonodajo.

(302)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatve, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(303)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena od individualnih stopenj izravnalne dajatve.

(304)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (76). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(305)

Izvoznik ali proizvajalec, ki v obdobju, ki je bilo uporabljeno za določitev stopnje dajatve, ki se trenutno uporablja za njegov izvoz, zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo, lahko od Komisije zahteva, naj zanj velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju, ki je bilo uporabljeno za določitev stopnje dajatve, ki se uporablja za njegov izvoz, zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo; (ii) ni povezan z družbo, ki je to počela in se zato zanjo uporabljajo protidampinške dajatve, in (iii) je po tem izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(306)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev veljavnosti obstoječih ukrepov. Določen je bil tudi rok za predložitev stališč po tem razkritju.

(307)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (77) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(308)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 (78) uvedla zaščitni ukrep v zvezi z nekaterimi izdelki iz jekla za obdobje treh let. Z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/1029 (79) je bil zaščitni ukrep podaljšan do 30. junija 2024. Izdelek, ki se pregleduje, spada v eno izmed kategorij izdelkov, ki jih zajema zaščitni ukrep. Ko so torej tarifne kvote, določene v okviru zaščitnega ukrepa, presežene, je treba za isti uvoz plačati tako tarifno dajatev nad kvoto kot tudi protidampinško dajatev. Ker lahko taka kumulacija protidampinških ukrepov z zaščitnimi ukrepi povzroči večji učinek na trgovino, kot je zaželeno, je Komisija sklenila, da v času uporabe zaščitne dajatve prepreči sočasno uporabo protidampinške dajatve in tarifne dajatve nad kvoto za izdelek, ki se pregleduje.

(309)

To pomeni, da kadar se za izdelek, ki se pregleduje, začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159, se tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 pobere poleg razlike med navedeno dajatvijo in višjimi protidampinškimi dajatvami, uvedenimi v skladu s to uredbo. Del zneska protidampinških dajatev, ki ni bil pobran, se opusti.

(310)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –