1.

Cilj projekta je omogočiti najnovejše informacije o registriranih izvoznikih iz držav v okviru splošnega sistema preferencialov, ki izvažajo blago v Unijo. Sistem je vseevropski in zajema tudi podatke o gospodarskih subjektih EU za podporo izvozu v države v okviru splošnega sistema preferencialov. Zahtevani podatki so se postopoma vnašali v sistem do 31. decembra 2017.

2.

Cilj projekta je nadgradnja obstoječega vseevropskega sistema zavezujočih tarifnih informacij (EBTI-3), da se zagotovi:

Projekt je bil izveden v dveh fazah.

V prvi fazi (korak 1) so zagotovljene funkcije za postopno pridobivanje nabora podatkov iz deklaracije, ki se zahteva v okviru carinskega zakonika Unije, in sicer od 1. marca 2017 do izvedbe projektov iz točk 10 in 14. Celovita izvedba tega projekta je odvisna od izvedbe projektov, navedenih v točkah 10 in 14. Korak 2 izpolnjuje obveznost nadzora uporabe ZTI na podlagi na novo zahtevanega nabora podatkov iz deklaracije in uskladitve s postopkom o odločbah carinskih organov.

3.

Cilj projekta je uskladiti postopke za zahtevke za odločbo carinskih organov ter sprejemanje in upravljanje odločb, in sicer s standardizacijo ter elektronskim upravljanjem zahtevkov in podatkov iz odločb/dovoljenj po vsej Uniji. Projekt se nanaša na nacionalne odločbe in odločbe več držav članic, ki jih opredeljuje zakonik, ter zajema komponente sistema, razvite centralno na ravni Unije, ter integracijo z nacionalnimi komponentami, kadar se države članice tako odločijo. Ta vseevropski sistem olajšuje posvetovanje v obdobju sprejemanja odločb in upravljanje postopka izdaje dovoljenj.

4.

Cilj tega projekta je zagotoviti praktične rešitve za neposreden in usklajen dostop gospodarskih subjektov kot storitev za vmesnike med uporabniki in sistemom, ki bo vključena v elektronske carinske sisteme, kot je opredeljeno v posameznih projektih v okviru carinskega zakonika Unije. Enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis bosta vključena v portale zadevnih sistemov ter vključujeta podporo upravljanju identitet, dostopa in uporabnikov v skladu s potrebnimi varnostnimi politikami. Začetek uporabe je potekal hkrati s sistemom carinskih odločb v okviru carinskega zakonika Unije.

5.

Cilj tega projekta je izboljšati poslovne procese v zvezi z zahtevki in pooblastili AEO ob upoštevanju sprememb pravnih določb carinskega zakonika Unije.

Projekt je v prvi fazi namenjen izvajanju večjih izboljšav sistema AEO kot del uskladitve postopka za sprejemanje odločb carinskih organov.

V drugi fazi projekta se uvaja elektronski obrazec za zahtevek in odločbo AEO, gospodarskim subjektom pa se zagotovi harmonizirani vmesnik, ki omogoča predložitev zahtevka AEO in prejetje odločbe AEO v elektronski obliki. Nadgrajeni sistem se začne uporabljati z dvema objavama: del 1 za predložitev zahtevka za pooblaščene gospodarske subjekte in postopek sprejemanja odločb ter del 2 za druge nadaljnje postopke.

6.

Cilj tega projekta je manjša nadgradnja obstoječega vseevropskega sistema EORI, ki omogoča registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov iz Unije in iz tretjih držav in oseb, ki niso gospodarski subjekti, ki so dejavni v carinskih zadevah v Uniji.

7.

Cilj tega projekta je nadgradnja sistema Nadzor 2+, da se zagotovi njegova uskladitev z zahtevami carinskega zakonika Unije, kot sta standardna izmenjava informacij z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov ter vzpostavitev funkcij, potrebnih za obdelavo in analizo celotnega nabora podatkov o nadzoru, pridobljenega od držav članic.

Zato vključuje nadaljnje zmogljivosti za podatkovno rudarjenje in funkcije poročanja, ki bodo na voljo državam članicam in Komisiji.

Celovita izvedba tega projekta je odvisna od projektov, navedenih v točkah 10 in 14. Datum začetka uporabe tega sistema določijo države članice kot del svojih nacionalnih načrtov.

8.

Cilj projekta je vzpostaviti nov vseevropski sistem za shranjevanje, upravljanje in pridobivanje dokazil o statusu Unije T2L/F in manifest za carinsko blago (ki ga izda nepooblaščeni izdajatelj).

Ker je treba izvajanje manifesta za carinsko blago povezati z evropsko pomorsko enotno kontaktno točko, bo ta del projekta zajet v fazi 2.

9.

Cilj tega projekta je uskladiti obstoječi vseevropski sistem NCTS z novim carinskim zakonikom Unije.

Komponenta 1 – faza 5 NCTS: cilj te faze je uskladiti sistem NCTS z novimi zahtevami carinskega zakonika Unije, razen podatkovnih elementov o zaščiti in varnosti v carinskih deklaracijah za blago v tranzitu, ki se vnese na carinsko območje Unije.

Zajema registracijo dogodkov na poti, uskladitev izmenjave informacij z zahtevami iz carinskega zakonika Unije glede podatkov ter nadgradnjo in razvoj vmesnikov z drugimi sistemi.

Projekt se lahko izvede v dveh korakih.

Korak 1: osnovne funkcije za fazo 5 NCTS, ki bodo zagotovile neprekinjeno delovanje sistema, kot so standardna tranzitna deklaracija (osnovni tok), poenostavljeni postopek ob odhodu/v namembnem kraju (pooblaščeni pošiljatelj/prejemnik), sprememba/razveljavitev, preusmeritev (v uradu tranzita in namembnem uradu), postopki poizvedbe/izterjave in pošiljanje poslovnih statističnih podatkov. Ta korak lahko zajema tudi pomožne funkcije, kot so opredeljene v koraku 2.

Korak 2: ta korak zajema preostale funkcije, kot so razvoj harmoniziranega vmesnika z AES, deklaracija, vložena pred predložitvijo blaga, deklaracija z zmanjšanim naborom podatkov, incident na poti in formalnosti v uradu izstopa za tranzit.

Komponenta 2 – faza 6 NCTS: cilj te faze je izvajanje specifičnih novih zahtev glede podatkovnih elementov o zaščiti in varnosti v carinskih deklaracijah za blago v tranzitu, ki se vnese na carinsko območje Unije, kar izhaja iz projekta št. 17 (ICS2 v okviru carinskega zakonika Unije). Zajema razvoj vmesnika z ICS2, da bi se z uporabo člena 130(1) carinskega zakonika Unije olajšala vložitev tranzitne deklaracije, ki vsebuje navedbe o vstopni skupni deklaraciji.

10.

Cilj tega projekta je izvajanje zahtev carinskega zakonika Unije za izvoz in izstop.

Komponenta 1 – vseevropski AES. Cilj projekta je nadaljnji razvoj obstoječega vseevropskega sistema nadzora izvoza, da se izvede celovit AES, s katerim se bodo zajele poslovne zahteve glede postopkov in podatkov, ki jih je uvedel carinski zakonik Unije. Komponenta 1 se lahko izvede v treh korakih.

Korak 1: Osnovne funkcije za AES, ki bodo omogočile popolno avtomatizacijo izvoznih postopkov in formalnosti ob izstopu. AES zajema dele, ki jih je treba razviti na centralni in nacionalni ravni, vključno z nacionalnimi komponentami, pri katerih se izvozna deklaracija vloži in obdela in ki omogočajo naknadno izmenjavo informacij s carinskim uradom izstopa prek skupnih komponent AES. Ta korak vključuje tudi funkcije izstopnih formalnosti, ki so potrebne za sprostitev blaga za izstop. Ta korak lahko zajema tudi funkcije, opredeljene v korakih 2 in 3.

Korak 2: Ta korak zajema razvoj harmoniziranega vmesnika s sistemom za gibanje in nadzor trošarinskega blaga (EMCS). Ta korak lahko zajema tudi funkcije, opredeljene v koraku 3.

Korak 3: Ta korak zajema druge funkcije, kot so poenostavljene in dopolnilne deklaracije, razvoj harmoniziranega vmesnika z NCTS, centralizirano carinjenje in deklaracija, vložena pred predložitvijo blaga.

Komponenta 2 – nadgradnja nacionalnih sistemov izvoza. V procesu zunaj okvira AES, vendar v tesni povezavi z njim, bo potekala nadgradnja ločenih nacionalnih sistemov s posebnimi nacionalnimi elementi, povezanimi z izvoznimi in/ali izstopnimi formalnostmi. Kadar ti elementi ne vplivajo na skupno področje za AES, so lahko zajeti v okviru te komponente.

11.

Cilj tega projekta je razviti nov vseevropski sistem za podporo in poenostavitev postopkov za upravljanje s podatki INF in za elektronsko obdelavo podatkov INF na področju posebnih postopkov.

12.

Cilj tega projekta je pospešiti, poenostaviti in uskladiti posebne postopke po vsej Uniji z zagotavljanjem skupnih modelov poslovnih procesov. Nacionalni sistemi bodo izvedli vse spremembe v okviru carinskega zakonika Unije, ki se zahtevajo v zvezi s carinskim skladiščenjem, posebno rabo, začasnim uvozom ter aktivnim in pasivnim oplemenitenjem.

Projekt bo izveden v dveh delih.

Komponenta 1 – nacionalni SP EXP. Zagotavlja zahtevane nacionalne elektronske rešitve za posebne postopke za dejavnosti, povezane z izvozom.

Komponenta 2 – nacionalni SP IMP. Zagotavlja zahtevane nacionalne elektronske rešitve za posebne postopke za dejavnosti, povezane z uvozom.

Izvajanje teh projektov bo potekalo prek projektov, navedenih v točkah 10 in 14.

13.

Obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi in začasna hramba v okviru carinskega zakonika Unije

Cilj tega projekta je opredeliti postopke za obvestilo o prihodu prevoznega sredstva, predložitev blaga (obvestilo o predložitvi) in deklaracijo za začasno hrambo, kot so opisani v carinskem zakoniku Unije, ter v zvezi s tem podpreti usklajevanje med državami članicami glede izmenjave podatkov med trgovci in carinskimi organi.

Projekt vključuje avtomatizacijo postopkov na nacionalni ravni.

14.

Nadgradnja nacionalnih sistemov uvoza v okviru carinskega zakonika Unije

Cilj projekta je izvajanje vseh zahtev glede postopkov in podatkov, ki izhajajo iz carinskega zakonika Unije in se nanašajo na področje uvoza (in ki niso zajete v katerem drugem projektu iz delovnega programa). Nanaša se predvsem na spremembe postopka „sprostitve v prosti promet“ (standardni postopek in poenostavitve), vendar vključuje tudi posledice, ki izhajajo iz prehodov drugih sistemov. Ta projekt je povezan s področjem nacionalnega uvoza in zajema nacionalne sisteme za obdelavo carinske deklaracije in druge sisteme, kot so nacionalni računovodski in plačilni sistemi.

15.

Centralizirano carinjenje za uvoz v okviru carinskega zakonika Unije

Cilj tega projekta je omogočiti, da je blago dano v carinski postopek z uporabo centraliziranega carinjenja, kar gospodarskim subjektom omogoča, da centralizirajo svojo poslovno dejavnost z vidika carine. Povezani carinski uradi bi se morali usklajevati glede obdelave carinskih deklaracij in fizične sprostitve blaga. Gre za vseevropski sistem, ki vsebuje komponente, razvite na centralni in nacionalni ravni.

Projekt bo izveden v dveh fazah.

Faza 1: ta faza bo zajemala centralizirano carinjenje s standardnimi carinskimi deklaracijami, lahko pa zajema tudi centralizirano carinjenje s poenostavljenimi carinskimi deklaracijami in ustreznimi splošnimi ali rednimi dopolnilnimi deklaracijami (ureditev ene poenostavljene carinske deklaracije). Poleg tega bo zajemala dajanje blaga v naslednje carinske postopke: sprostitev v prosti promet, carinsko skladiščenje, aktivno oplemenitenje in posebna raba. Kar zadeva vrsto blaga, bo ta faza zajemala vse vrste blaga, razen trošarinskega blaga, blaga EU v okviru trgovine z ozemlji s posebno davčno ureditvijo in blaga, za katero veljajo ukrepi skupne kmetijske politike.

Faza 2: cilj te faze je uvesti vse funkcije v okviru celotnega področja uporabe centraliziranega carinjenja za uvoz: poenostavljene in dopolnilne deklaracije (če se ne uvedejo v fazi 1), carinske deklaracije z vpisom v evidence deklaranta in rekapitulacijskimi dopolnilnimi deklaracijami (ureditev več kot ene poenostavljene carinske deklaracije ali več vpisov v evidence deklaranta), dajanje blaga v postopek začasnega uvoza, trošarinsko blago, blago EU v okviru trgovine z ozemlji s posebno davčno ureditvijo in blago, za katero veljajo ukrepi skupne kmetijske politike.

16.

Cilj tega projekta je zagotoviti učinkovito in uspešno upravljanje različnih vrst zavarovanj.

Komponenta 1 – upravljanje zavarovanj: osrednja komponenta vseevropskega sistema bo zajemala upravljanje splošnih zavarovanj, ki se lahko uporabljajo v več kot eni državi članici. Uvedena bo v sistem carinskih odločb v okviru carinskega zakonika Unije in vmesnik z nacionalno komponento (glej komponento 2) za spremljanje referenčnega zneska. Ta referenčni znesek se lahko nanaša na vsako carinsko deklaracijo, dopolnilno deklaracijo ali druge ustrezne navedbe, potrebne za spremljanje referenčnih zneskov splošnih zavarovanj za začasno hrambo in vseh carinskih postopkov, kot je določeno v carinskem zakoniku Unije, z izjemo tranzita, ki se obravnava v okviru projekta NCTS.

Komponenta 2 – upravljanje zavarovanj na nacionalni ravni: ta komponenta bo uvedena prek nacionalnega elektronskega sistema, v katerem se bodo beležila in upravljala splošna zavarovanja, veljavna v več kot eni državi članici, v njem pa se bo spremljal tudi referenčni znesek. Uporabljala se bo tudi za druga zavarovanja.

Komponenta se bo povezala z nacionalnimi sistemi carinskih deklaracij, kadar koli se v carinski deklaraciji uveljavlja zavarovanje, v primeru splošnih zavarovanj pa bi morala pridobiti ustrezne poslovne podatke iz zadevnega dovoljenja za zagotovitev splošnega zavarovanja.

17.

Cilj tega programa je pred prihodom okrepiti zaščito in varnost blaga, ki vstopa v Unijo, in sicer z izvajanjem novih zahtev carinskega zakonika Unije glede vložitve in obravnave vstopnih skupnih deklaracij (ENS), tj. zagotavljanje podatkov ENS v več kot eni predložitvi in/ali s strani različnih oseb ter izmenjava navedenih podatkov in rezultatov analize tveganja med carinskimi organi. ICS2 bo privedel do popolnoma nove arhitekture obstoječega vseevropskega sistema nadzora uvoza in ga bo nadomestil v fazah.

Program se izvaja v treh objavah.

Objava 1: ta objava zajema obveznost zadevnih gospodarskih subjektov (izvajalcev poštnih storitev in ekspresnih prevoznikov v letalskem prevozu), da zagotovijo minimalne podatke, tj. predhodni nabor podatkov ENS.

Objava 2: ta objava zajema izvajanje vseh novih obveznosti ENS ter povezanih poslovnih procesov in procesov upravljanja tveganj za vse blago v zračnem prometu.

Objava 3: ta objava bo zajemala izvajanje vseh novih obveznosti ENS ter povezanih poslovnih procesov in procesov upravljanja tveganj za vse blago v pomorskem prometu, prometu po celinskih plovnih poteh ter v cestnem in železniškem prometu (to vključuje blago v poštnih pošiljkah, ki potujejo s temi prevoznimi sredstvi). Objava 3 se bo izvedla na naslednji način: najprej bodo postopno uvedeni pomorski prevozniki in prevozniki po celinskih plovnih poteh (korak 1), nato vložniki internih nakladnic v pomorskem prometu in prometu po celinskih plovnih poteh (korak 2), nato pa še cestni in železniški prevozniki (korak 3).