EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32022R2095

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2095 z dne 28. oktobra 2022 o določitvi ukrepov za preprečevanje vnosa vrste Anoplophora chinensis (Forster) na ozemlje Unije ter njene ustalitve in širjenja po ozemlju Unije ter razveljavitvi Sklepa 2012/138/EU

C/2022/7611

OJ L 281, 31.10.2022, p. 53–70 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/2095/oj

31.10.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 281/53


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2095

z dne 28. oktobra 2022

o določitvi ukrepov za preprečevanje vnosa vrste Anoplophora chinensis (Forster) na ozemlje Unije ter njene ustalitve in širjenja po ozemlju Unije ter razveljavitvi Sklepa 2012/138/EU

EVROPSKA KOMISIJA

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1) ter (2) in člena 41(2) Uredbe,

Ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2012/138/EU (2) določa ukrepe za preprečevanje vnosa vrste Anoplophora chinensis (Forster) v Unijo in njenega širjenja po ozemlju Unije (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem).

(2)

Nedavni izbruhi zadevnega škodljivega organizma v nekaterih državah članicah in izkušnje, pridobljene med izvajanjem Izvedbenega sklepa 2012/138/EU, kažejo potrebo po posodobitvi teh ukrepov, da se zagotovi bolj ciljno usmerjen pristop za spremljanje in obvladovanje zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije.

(3)

Člen 1, točka (a), Izvedbenega sklepa 2012/138/EU vključuje seznam zadevnih rastlin, gostiteljic zadevnega škodljivega organizma, na katerih je bil ta škodljivi organizem odkrit na ozemlju Unije. Za zadevne rastline veljajo zahteve za vnos na ozemlje Unije, njihove premike po njem ter izkoreninjenje ali zadrževanje škodljivega organizma.

(4)

Za zadevne rastline še vedno obstaja fitosanitarno tveganje. Zato bi morala ta uredba zajemati tudi seznam zadevnih rastlin, za katere veljajo ustrezni ukrepi. Ker je bil zadevni škodljivi organizem odkrit na rastlinskih vrstah Vaccinium corymbosum, Melia spp., Ostrya spp. in Photinia spp. in ker so te rastline gostiteljice zadevnega škodljivega organizma, bi jih bilo treba dodati na ta seznam.

(5)

Za gostiteljske rastline, ki so navzoče na ozemlju Unije, in sicer rastlinske vrste Acer spp., Aesculus hippocastanum, Alnus spp., Betula spp., Carpinus spp., Chaenomeles spp., Citrus spp., Cornus spp., Corylus spp., Cotoneaster spp., Crataegus spp., Cryptomeria spp., Fagus spp., Ficus spp., Hibiscus spp., Lagerstroemia spp., Malus spp., Melia spp., Morus spp., Ostrya spp., Parrotia spp., Photinia spp., Platanus spp., Populus spp., Prunus laurocerasus, Pyrus spp., Rosa spp., Salix spp. in Ulmus spp. ter Vaccinium corymbosum, bi moral biti uveden letni nadzor, da se zagotovi, da je njihov seznam posodobljen in temelji na tehničnem in znanstvenem razvoju.

(6)

Za zagotovitev boljšega pregleda nad navzočnostjo zadevnega škodljivega organizma bi morale države članice okrepiti letne preiskave zadevne navzočnosti in uporabljati metode v skladu z najnovejšimi znanstvenimi in tehničnimi informacijami.

(7)

Za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma in preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja po ozemlju Unije bi morale države članice vzpostaviti razmejena območja, ki bi morala obsegati napadeno območje in varovalni pas, ter uporabiti ukrepe izkoreninjenja. Širina varovalnega pasu bi morala biti 2 km, saj je to primerno glede na sposobnost širjenja zadevnega škodljivega organizma.

(8)

Vendar v primerih posameznih pojavov zadevnega škodljivega organizma ni treba vzpostaviti razmejenega območja, če je mogoče zadevni škodljivi organizem odstraniti s teh rastlin in če obstajajo dokazi, da so bile te rastline napadene pred vnosom na območje ali da gre za izolirano najdbo, za katero se ne pričakuje, da bo vodila k ustalitvi organizma. To je najbolj sorazmeren pristop, če preiskave, izvedene na zadevnem območju, potrdijo nenavzočnost zadevnega škodljivega organizma.

(9)

Na nekaterih območjih na ozemlju Unije zadevnega škodljivega organizma ni več mogoče izkoreniniti. Zadevnim državam članicam bi bilo zato treba dovoliti, da namesto ukrepov izkoreninjenja uporabijo ukrepe za zadrževanje zadevnega škodljivega organizma na navedenih območjih. Navedeni ukrepi bi morali biti manj strogi kot ukrepi za izkoreninjenje, vendar bi se morali z njimi zagotoviti skrben pristop k preiskavam ter več previdnostnih ukrepov zlasti v zadevnih varovalnih pasovih, da bi se preprečilo širjenje zadevnega škodljivega organizma na preostalo ozemlje Unije.

(10)

Države članice bi morale Komisijo in druge države članice obvestiti o vsakem razmejenem območju za zadrževanje, ki ga nameravajo določiti ali spremeniti, da bi Komisija dobila pregled nad širjenjem zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije ter da bi lahko pregledala to uredbo in vključila navedeno območje na seznam razmejenih območij za zadrževanje.

(11)

Da bi se zagotovila takojšnja odstranitev napadenih rastlin in preprečilo nadaljnje širjenje zadevnega škodljivega organizma na preostalo ozemlje Unije, bi bilo treba vsako leto ob najustreznejšem času v letu in dovolj intenzivno izvajati preiskave varovalnih pasov, pri čemer je treba upoštevati možnost pristojnih organov, da nadalje spremljajo gostiteljske rastline na napadenih območjih za zadrževanje.

(12)

Pri vrstah rastlin, za katere je znano, da so občutljive na zadevni škodljivi organizem, odkrit na razmejenem območju, in ki so bile vsaj del rastne dobe gojene na navedenem razmejenem območju ali so bile premaknjene prek takega območja, obstaja večja verjetnost, da jih napade zadevni škodljivi organizem. Zato je upravičeno določiti posebne zahteve za premike znotraj ozemlja Unije glede zadevnih rastlin.

(13)

Da bi se olajšala trgovina in hkrati varovalo zdravje rastlin, bi moralo biti gostiteljskim rastlinam s poreklom iz tretje države, kjer navedeni škodljivi organizem ni navzoč, ob vnosu na ozemlje Unije priloženo fitosanitarno spričevalo, vključno z dopolnilno izjavo, da v tej državi zadevni škodljivi organizem ni navzoč.

(14)

Za zagotovitev, da so gostiteljske rastline, ki se na ozemlje Unije vnesejo z območij tretjih držav, kjer je znano, da je zadevni škodljivi organizem navzoč, proste zadevnega škodljivega organizma, bi morale biti zahteve za njihov vnos na ozemlje Unije podobne tistim, ki so določene za premike zadevnih rastlin s poreklom z razmejenih območij.

(15)

Glede na najnovejše znanstvene in tehnične dokaze bi bilo treba okrepiti tudi dejavnosti preiskave, ki jih izvajajo tretje države, da bi potrdile nenavzočnost zadevnega škodljivega organizma na območjih na svojem ozemlju ali na enotah pridelave, ki imajo dovoljenje za izvoz na ozemlje Unije.

(16)

Določiti bi bilo treba pravila glede uradnih pregledov premikov zadevnih rastlin z razmejenih območij na preostalo ozemlje Unije in glede vnosa gostiteljskih rastlin iz tretjih držav na ozemlje Unije.

(17)

Izvedbeni slep 2012/138/EU bi bilo treba razveljaviti.

(18)

Kar zadeva dejavnosti preiskav, ki se izvajajo na območjih ozemlja Unije, kjer je znano, da zadevni škodljivi organizem ni navzoč na območjih ali enotah pridelave tretjih držav, je primerno, da se državam članicam in tretjim državam omogoči dovolj časa za načrtovanje navedenih dejavnosti, tako da bodo zagotavljale zadostno stopnjo potrebne statistične zanesljivosti. Zahteve v zvezi z navedenimi dejavnostmi preiskave bi bilo zato treba uporabljati od 1. januarja 2025.

(19)

Določbe o izvajanju preiskav na razmejenih območjih na podlagi splošnih smernic Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za statistično zanesljive preiskave škodljivih organizmov rastlin (3) na podlagi tveganj se morajo uporabljati od 1. januarja 2025, da imajo pristojni organi dovolj časa za načrtovanje, pripravo zasnove in dodelitev zadostnih sredstev za take preiskave.

(20)

Določbe o načrtih izrednih ukrepov se morajo uporabljati od 1. avgusta 2023, da se državam članicam zagotovi dovolj časa za pripravo navedenih načrtov.

(21)

Zahteve v zvezi z vnosom zadevnih rastlin na ozemlje Unije iz tretjih držav se morajo uporabljati od 1. julija 2024, da se državam članicam, tretjim državam in zadevnim izvajalcem poslovne dejavnosti zagotovi dovolj časa za pripravo na izvajanje navedenih zahtev.

(22)

Fitosanitarno tveganje zadevnega škodljivega organizma za ozemlje Unije je treba dodatno oceniti, saj je treba na podlagi njegovega širjenja po ozemlju Unije ter morebitnih tehničnih in znanstvenih dokazov, zbranih v drugih delih sveta, določiti celoten obseg gostiteljskih rastlin. Ta uredba se mora zato uporabljati do 31. decembra 2029, da se omogoči nadaljnja ocena in njen pregled.

(23)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa ukrepe za preprečevanje vnosa, ustalitve in širjenja vrste Anoplophora chinensis (Forster) po ozemlju Unije ter za njeno izkoreninjenje ali zadrževanje, če se ugotovi, da je navzoča na tem ozemlju.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„zadevni škodljivi organizem“ pomeni Anoplophora chinensis (Forster);

(2)

„zadevne rastline“ so rastline za saditev, katerih premer debla ali koreninskega vratu na najširšem delu znaša 1 cm ali več, vrst Acer spp., Aesculus hippocastanum, Alnus spp., Betula spp., Carpinus spp., Citrus spp., Cornus spp., Corylus spp., Cotoneaster spp., Crataegus spp., Fagus spp., Lagerstroemia spp., Malus spp., Melia spp., Ostrya spp., Photinia spp., Platanus spp., Populus spp., Prunus laurocerasus, Pyrus spp., Rosa spp., Salix spp., Ulmus spp. in Vaccinium corymbosum;

(3)

„mesto pridelave“ je mesto pridelave, kakor je določeno v Mednarodnem standardu FAO za fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: ISPM) št. 5 (4);

(4)

„gostiteljske rastline“ so rastline za saditev, katerih premer debla ali koreninskega vratu na najširšem delu znaša 1 cm ali več, vrst Acer spp., Aesculus hippocastanum, Alnus spp., Betula spp., Carpinus spp., Chaenomeles spp., Citrus spp., Cornus spp., Corylus spp., Cotoneaster spp., Crataegus spp., Cryptomeria spp., Fagus spp., Ficus spp., Hibiscus spp., Lagerstroemia spp., Malus spp., Melia spp., Morus spp., Ostrya spp., Parrotia spp., Photinia spp., Platanus spp., Populus spp., Prunus laurocerasus, Pyrus spp., Rosa spp., Salix spp., Ulmus spp. in Vaccinium corymbosum;

(5)

„sentinelne rastline“ so zadevne rastline, ki so posebej zasajene za zgodnje ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma in se uporabljajo za spremljanje.

POGLAVJE II

LETNE PREISKAVE ZA UGOTAVLJANJE NAVZOČNOSTI ZADEVNEGA ŠKODLJIVEGA ORGANIZMA IN NAČRTI IZREDNIH UKREPOV

Člen 3

Preiskave gostiteljskih rastlin v državah članicah

1.   Pristojni organi opravijo letne, na tveganju temelječe preiskave gostiteljskih rastlin na območjih svojih ozemelj, na katerih pojav zadevnega škodljivega organizma ni znan, glede navzočnosti zadevnega škodljivega organizma.

Zasnova in shema vzorčenja teh preiskav omogočata, da se v zadevni državi članici z zadostno stopnjo zaupljivosti odkrije nizka stopnja navzočnosti napadenih rastlin. Preiskave temeljijo na splošnih smernicah Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za statistično zanesljive preiskave škodljivih organizmov rastlin na podlagi tveganj.

2.   Preiskave se izvedejo:

(a)

na podlagi stopnje ustreznega fitosanitarnega tveganja;

(b)

na prostem ter v drevesnicah, vrtnih centrih, trgovskih centrih, na naravnih in mestnih območjih ter na drugih ustreznih krajih, če je to ustrezno;

(c)

ob ustreznem času v letu glede možnosti za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, pri čemer se upoštevajo biologija navedenega škodljivega organizma, navzočnost in biologija gostiteljskih rastlin ter znanstvene in tehnične informacije, navedene v izkaznici z informacijami o škodljivem organizmu, ki jo je Agencija pripravila za organizem Anoplophora chinensis (5).

3.   Preiskave obsegajo:

(a)

vizualni pregled gostiteljskih rastlin in

(b)

po potrebi zbiranje vzorcev in testiranje rastlin za saditev.

Za dopolnitev vizualnih pregledov se lahko po potrebi uporabijo posebej usposobljeni psi sledniki.

Člen 4

Načrti izrednih ukrepov

1.   Vsaka država članica poleg obveznosti iz člena 25 Uredbe (EU) 2016/2031 pripravi načrt izrednih ukrepov, v katerem določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti na njenem ozemlju glede:

(a)

izkoreninjenja zadevnega škodljivega organizma, kot je določeno v členu 8;

(b)

premikov zadevnih rastlin znotraj ozemlja Unije, kot je določeno v členu 10;

(c)

uradnih pregledov, ki jih je treba izvesti v zvezi s premiki zadevnih rastlin znotraj ozemlja Unije in gostiteljskih rastlin na ozemlje Unije, kot je določeno v členih 10 in 11;

(d)

minimalnih virov, ki jih je treba dati na voljo, in postopkov, s katerimi se dajo navedeni dodatni viri na voljo v primeru suma na navzočnost ali potrjene navzočnosti zadevnega škodljivega organizma;

(e)

pravil, ki podrobno opisujejo postopke za identifikacijo lastnikov rastlin, ki jih je treba odstraniti, obveščanja o vrstnem redu odstranitve in dostopa do zasebnih nepremičnin.

2.   Države članice svoje načrte izrednih ukrepov po potrebi posodobijo vsako leto do 31. decembra.

POGLAVJE III

RAZMEJENA OBMOČJA

Člen 5

Vzpostavitev razmejenih območij

1.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma uradno potrjena, zadevna država članica nemudoma vzpostavi razmejeno območje, ki ga sestavljata:

(a)

območje, ki vključuje napadene rastline in vse zadevne rastline, ki bi lahko bile napadene, v polmeru 100 m okoli napadenih rastlin (v nadaljnjem besedilu: napadeno območje);

(b)

varovalni pas s polmerom najmanj 2 km od meje napadenega območja.

2.   Razmejitev razmejenih območij temelji na znanstvenih načelih, biologiji zadevnega škodljivega organizma, stopnji napada, posebni porazdelitvi gostiteljskih rastlin na zadevnem območju in dokazih o naselitvi zadevnega škodljivega organizma.

3.   Za namene izvajanja ukrepov za izkoreninjenje iz člena 8 in kadar pristojni organ ugotovi, da je zadevni škodljivi organizem mogoče izkoreniniti ob upoštevanju okoliščin izbruha, kot so njegova velikost in kraj, stopnja napadenosti ali število in razširjenost gostiteljskih rastlin, se lahko širina varovalnega pasu zmanjša na najmanj 1 km.

4.   Za namene izvajanja ukrepov zadrževanja iz člena 9 mora biti varovalni pas širok najmanj 4 km.

Širina varovalnega pasu se lahko zmanjša na najmanj 2 km, pri čemer se upoštevajo okoliščine izbruha, kot so njegova velikost in kraj, stopnja napadenosti ali število in razporeditev gostiteljskih rastlin.

5.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma v varovalnem pasu razmejenega območja za zadrževanje uradno potrjena, se uporabljata člena 17 in 18 Uredbe (EU) 2016/2031.

Člen 6

Odstopanja od vzpostavitve razmejenih območij

1.   Z odstopanjem od člena 5 se lahko pristojni organi odločijo, da razmejenega območja ne vzpostavijo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

obstajajo dokazi, da je bil zadevni škodljivi organizem vnesen na območje z rastlinami, na katerih je bil odkrit in da so bile navedene rastline napadene pred vnosom na zadevno območje, ali da gre za izolirano najdbo, za katero se ne pričakuje, da bo vodila k ustalitvi organizma ter

(b)

se ob upoštevanju rezultatov posebne preiskave in ukrepov za izkoreninjenje potrdi, da zadevni škodljivi organizem ni ustaljen ter da se zaradi svojih bioloških značilnosti ne more širiti in uspešno razmnoževati.

2.   Kadar pristojni organ uporabi odstopanje iz odstavka 1, mora:

(a)

takoj sprejeti ukrepe za zagotavljanje takojšnjega izkoreninjenja zadevnega škodljivega organizma, da se izključi možnost njegovega širjenja;

(b)

v obdobju, ki zajema vsaj en življenjski cikel zadevnega škodljivega organizma in eno dodatno leto, vključno z vsaj štirimi zaporednimi leti spremljati polmer v širini vsaj enega kilometra okrog napadenih rastlin ali mesta, kjer je bil zadevni organizem odkrit, pri čemer mora biti spremljanje vsaj v prvem letu redno in intenzivno;

(c)

uničiti ves napaden rastlinski material;

(d)

slediti do vira napada in slediti rastlinam, povezanim z napadom, kolikor je mogoče, ter jih pregledati na znake napada, vključno s ciljanim destruktivnim vzorčenjem;

(e)

ozaveščati javnost o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma ter

(f)

sprejeti kakršen koli drug ukrep, ki bi lahko prispeval k izkoreninjenju zadevnega škodljivega organizma, ob upoštevanju ISPM št. 9 (6) in uporabi celostnega pristopa v skladu z načeli iz ISPM št. 14 (7).

Člen 7

Odprava razmejitve

1.   Razmejitev se lahko odpravi, če na podlagi preiskav iz člena 8(1), točka (h), na razmejenem območju ni ugotovljen zadevni škodljivi organizem vsaj en življenjski cikel zadevnega škodljivega organizma in eno dodatno leto, skupaj najmanj štiri zaporedna leta.

Za namene prvega pododstavka je natančna dolžina življenjskega cikla zadevnega škodljivega organizma odvisna od razpoložljivih dokazov za zadevno območje ali podobno podnebno območje.

2.   Razmejitev se lahko odpravi tudi, če so izpolnjeni pogoji iz člena 6(1).

POGLAVJE IV

UKREPI ZA IZKORENINJENJE IN ZADRŽEVANJE

Člen 8

Ukrepi za izkoreninjenje

1.   Na razmejenih območjih za izkoreninjenje pristojni organi sprejmejo vse naslednje ukrepe:

(a)

takojšnje sekanje napadenih rastlin in rastlin, za katere se sumi, da so napadene, ter popolno odstranitev njihovih korenin;

(b)

takojšnje sekanje vseh zadevnih rastlin in odstranitev njihovih korenin v polmeru 100 m okoli napadenih rastlin ter pregled teh zadevnih rastlin na morebitne znake napadenosti, razen v primerih, ko so bile napadene rastline odkrite zunaj obdobja letenja zadevnega škodljivega organizma, ko se posek in odstranitev opravita pravočasno pred začetkom naslednjega obdobja letenja;

(c)

odstranitev, pregled in varno uničenje rastlin, posekanih v skladu s točkama (a) in (b), ter njihovih korenin; sprejetje vseh potrebnih preventivnih ukrepov, da bi se izognili širjenju zadevnega škodljivega organizma med sekanjem in po njem;

(d)

prepoved kakršnih koli premikov morebiti napadenega materiala z razmejenega območja;

(e)

preiskava vira napada in sledenje rastlinam, kolikor je mogoče, ter jih pregledati za znake napada, vključno s ciljanim destruktivnim vzorčenjem;

(f)

nadomestitev zadevnih rastlin z drugimi neobčutljivimi rastlinskimi vrstami, kjer je to primerno;

(g)

prepoved sajenja novih zadevnih rastlin na prostem na območju iz točke (b), razen na mestih pridelave iz člena 10(1);

(h)

izvajanje preiskav gostiteljskih rastlin na razmejenem območju v skladu s členom 3(2) in (3), s posebnim poudarkom na varovalnem pasu, za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma in po potrebi vključno ciljanim destruktivnim vzorčenjem, ki ga opravi pristojni organ, ter z navedbo števila vzorcev v poročilu iz člena 13(1);

(i)

v primeru sentinelnih rastlin se te rastline pregledajo vsaj enkrat mesečno ter uničijo in preučijo najpozneje po dveh letih;

(j)

ozaveščanje javnosti o nevarnosti, ki jo pomeni zadevni organizem, in ukrepih, sprejetih za preprečevanje njegovega vnosa na ozemlje Unije in širjenja po njem, vključno s pogoji o premikih zadevnih rastlin z razmejenih območij;

(k)

po potrebi posebne ukrepe za obravnavanje kakršnih koli posebnosti ali zapletov, ki bi dejansko lahko preprečili, ovirali ali odložili izkoreninjenje, zlasti tiste v zvezi z dostopnostjo in ustreznim izkoreninjenjem vseh rastlin, ki so napadene ali za katere obstaja sum, da so napadene, ne glede na kraj, javno ali zasebno lastništvo oziroma osebo ali subjekt, ki je zanje odgovoren;

(l)

kakršen koli drug ukrep, ki bi lahko prispeval k izkoreninjenju zadevnega škodljivega organizma, ob upoštevanju mednarodnega standarda za fitosanitarne ukrepe (ISPM) št. 9 (8) in uporabi sistemskega pristopa v skladu z načeli iz ISPM št. 14 (9).

V primeru iz prvega pododstavka, točka (a), kadar ni mogoče odstraniti globoko zaraslih štorov in površinskih korenin, jih je treba zmleti najmanj 40 cm pod površino ali prekriti z materialom, ki zagotavlja zaščito pred žuželkami.

Preiskave iz odstavka 1, točka (h), se v primerjavi s preiskavami iz člena 3 okrepijo.

Preiskave v varovalnih pasovih morajo temeljiti na splošnih smernicah Agencije za statistično zanesljive preiskave škodljivih organizmov rastlin na podlagi tveganj, shema vzorčenja, uporabljena v varovalnem pasu, pa omogoča, da se z vsaj 95-odstotno zaupljivostjo določi stopnja navzočnosti napadenih rastlin, ki znaša 1 %.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), kadar pristojni organ ugotovi, da je sekanje neprimerno za omejeno število posameznih rastlin zaradi njihove posebne družbene, kulturne ali okoljske vrednosti, se pri teh posameznih rastlinah mesečno opravi individualni pregled zaradi morebitnih znakov napadenosti in sprejmejo ukrepi, ki nadomestijo sekanje in zagotavljajo visoko raven zaščite, da se prepreči morebitno širjenje zadevnega škodljivega organizma s teh rastlin.

Razlogi za takšno ugotovitev in ukrepi, sprejeti na podlagi te ugotovitve, se sporočijo Komisiji v poročilu iz člena 13.

Člen 9

Ukrepi za zadrževanje

1.   Ko rezultati preiskav iz člena 8(1), točka (h), potrdijo navzočnost zadevnega škodljivega organizma na območju v več kot štirih zaporednih letih in obstajajo dokazi, da zadevnega škodljivega organizma ni več mogoče izkoreniniti, lahko pristojni organi omejijo ukrepe na zadrževanje zadevnega škodljivega organizma.

Na razmejenih območjih za zadrževanje pristojni organi sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)

takojšnje sekanje napadenih rastlin in rastlin z znaki, ki jih je povzročil zadevni škodljivi organizem, ter popolno odstranitev njihovih korenin in dokončanje teh dejavnosti pred začetkom naslednjega obdobja letenja;

(b)

odstranitev, pregled in uničenje posekanih rastlin ter njihovih korenin, sprejetje vseh potrebnih previdnostnih ukrepov, da se prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma po sekanju;

(c)

prepoved kakršnih koli premikov morebiti napadenega materiala z razmejenega območja;

(d)

po potrebi nadomeščanje zadevnih rastlin z neobčutljivimi;

(e)

prepoved sajenja novih zadevnih rastlin na napadenem območju na prostem, razen na mestih pridelave iz člena 10(1);

(f)

preiskave gostiteljskih rastlin v varovalnem pasu glede navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, opravljene v skladu s členom 3(2) in (3), ob ustreznem času in po potrebi vključno s ciljanim destruktivnim vzorčenjem;

(g)

v primeru uporabe sentinelnih rastlin pregled teh rastlin vsaj enkrat mesečno ter njihova uničenje in preučitev najpozneje po dveh letih;

(h)

ozaveščanje javnosti o nevarnosti, ki jo pomeni zadevni organizem, in ukrepih, sprejetih za preprečevanje njegovega vnosa na ozemlje Unije in širjenja po njem, vključno s pogoji o premikih zadevnih rastlin z razmejenih območij, vzpostavljenih v skladu s členom 5;

(i)

po potrebi sprejetje posebnih ukrepov za obravnavanje kakršnih koli posebnosti ali zapletov, ki bi dejansko lahko preprečili, ovirali ali odložili zadrževanje, zlasti tiste v zvezi z dostopnostjo in ustreznim sekanjem in uničenjem vseh rastlin, ki so napadene ali za katere obstaja sum, da so napadene, ne glede na kraj, lastništvo oziroma osebo, ki je zanje odgovorna;

(j)

sprejetje katerih koli drugih ukrepov, ki lahko prispevajo k zadrževanju zadevnega škodljivega organizma.

V primeru iz drugega pododstavka, točka (a), kadar ni mogoče odstraniti globoko zaraslih štorov in površinskih korenin, jih je treba zmleti najmanj 40 cm pod površino ali prekriti z materialom, ki zagotavlja zaščito pred žuželkami.

Preiskave iz drugega pododstavka, točka (f), se v primerjavi s preiskavami iz člena 3 okrepijo.

Te preiskave morajo temeljiti na splošnih smernicah Agencije za statistično zanesljive preiskave škodljivih organizmov rastlin na podlagi tveganj, shema vzorčenja pa omogoča, da se z vsaj 95-odstotno stopnjo zaupanja določi stopnja navzočnosti napadenih rastlin, ki znaša 1 %.

2.   Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o vsakem razmejenem območju za zadrževanje, ki ga nameravajo določiti ali spremeniti.

POGLAVJE V

PREMIKI PO OZEMLJU UNIJE

Člen 10

Premiki po ozemlju Unije

1.   Zadevne rastline s poreklom z razmejenih območij, vzpostavljenih v skladu s členom 5, se lahko z razmejenih območij in napadenih območij v varovalne pasove premaknejo le, če jih spremlja rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu s členi 78 do 95 Uredbe (EU) 2016/2031, in če so bile vsaj dve leti pred premikom ali v primeru rastlin, ki so mlajše od dveh let, vso življenjsko dobo gojene na mestu pridelave, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)

registrirano je v skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2016/2031;

(b)

na njem je bil najmanj dvakrat letno ob ustreznem času izveden uradni pregled glede znakov, ki kažejo na navzočnost zadevnega škodljivega organizma, med katerim ni bilo opaziti takih znakov;

(c)

leži na razmejenem območju, na katerem so se vsako leto ob ustreznem času v polmeru najmanj 1 km okoli območja opravile uradne preiskave za ugotavljanje navzočnosti ali znakov zadevnega škodljivega organizma, pri čemer zadevni škodljivi organizem ali njegovi znaki niso bili ugotovljeni, in kjer so bile rastline gojene na mestu:

(i)

ki je fizično zaščiteno pred vnosom zadevnega škodljivega organizma

ali

(ii)

kjer so bila izvedena ustrezna preventivna tretiranja ali

(iii)

na katerem je bilo izvedeno ciljano destruktivno vzorčenje na vsaki partiji zadevnih rastlin pred premikom.

Pregledi iz prvega pododstavka, točka (b), vključujejo ciljano destruktivno vzorčenje korenin in stebel rastlin. Velikost vzorca za pregled je takšna, da omogoča odkritje vsaj 1-odstotne stopnje napadenosti z 99-odstotno stopnjo zaupanja.

Raven ciljanega destruktivnega vzorčenja iz prvega pododstavka, točka (c), mora ustrezati vrednostim v preglednice iz Priloge II.

Preiskave iz prvega pododstavka, točka (c), morajo temeljiti na splošnih smernicah Agencije za statistično zanesljive preiskave škodljivih organizmov rastlin na podlagi tveganj, zasnova preiskave in shema vzorčenja pa omogočata, da se z vsaj 95-odstotno stopnjo zaupanja določi stopnja navzočnosti napadenih rastlin, ki znaša 1 %.

Podlage, vzgojene na mestu pridelave, ki izpolnjuje vse zahteve iz prvega pododstavka, se lahko cepijo s cepiči, ki niso rasli v pogojih, navedenih v prvem pododstavku, vendar njihov premer na najdebelejšem delu ni več kot 1 cm.

2.   Zadevne rastline, ki ne izvirajo z razmejenih območij, temveč so bile vnesene na mesta pridelave na takih območjih, se lahko premeščajo znotraj ozemlja Unije le, če to mesto pridelave izpolnjuje zahteve iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (c), ter samo, če je rastlinam priložen rastlinski potni list iz odstavka 1.

3.   Zadevne rastline, uvožene iz tretjih držav, v katerih je v skladu s poglavjem VI znana navzočnost zadevnega škodljivega organizma, se lahko premeščajo znotraj ozemlja Unije samo, če jim je priložen rastlinski potni list iz odstavka 1.

POGLAVJE VI

VNOS ZADEVNIH RASTLIN S POREKLOM IZ TRETJE DRŽAVE NA OZEMLJE UNIJE

Člen 11

Rastline s poreklom iz tretje države, kjer je znano, da zadevni škodljivi organizem ni navzoč

Zadevne rastline s poreklom iz tretje države, kjer je znano, da zadevni škodljivi organizem ni navzoč, se lahko na ozemlje Unije vnesejo le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

nacionalna organizacija za varstvo rastlin v zadevni tretji državi je Komisijo pisno obvestila, da je znano, da zadevni škodljivi organizem v navedeni državi ni navzoč ter

(b)

gostiteljskim rastlinam je priloženo fitosanitarno spričevalo, v katerem je v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno, da zadevni škodljivi organizem v zadevni tretji državi ni navzoč.

Člen 12

Zadevne rastline s poreklom iz tretje države, kjer je znano, da je zadevni škodljivi organizem navzoč

1.   Zadevnim rastlinam s poreklom iz tretjih držav, kjer je znano, da je zadevni škodljivi organizem navzoč, je priloženo fitosanitarno spričevalo, v katerem je v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno eno od naslednjega:

(a)

da so rastline v svoji celotni življenjski dobi rasle na mestu pridelave, ki ga je registrirala in ga nadzoruje nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla ter se nahaja na nenapadenem območju, ki ga je navedena organizacija vzpostavila v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe ter na podlagi uradnih preiskav;

(b)

da so rastline vsaj dve leti pred izvozom ali v primeru rastlin, ki so mlajše od dveh let, v svoji celotni življenjski dobi rasle na mestu pridelave:

(i)

ki v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe velja kot prosto zadevnih škodljivih organizmov;

(ii)

ki je registrirano in pod nadzorom nacionalne organizacije za varstvo rastlin v državi porekla;

(iii)

na katerem sta bila letno ob ustreznem času izvedena vsaj dva uradna pregleda glede znakov, ki kažejo na navzočnost zadevnega škodljivega organizma, med katerima ni bilo opaziti znakov navzočnosti zadevnega organizma, ter

(iv)

na katerem so rastline rasle na enoti:

ki je fizično zaščitena pred vnosom zadevnega škodljivega organizma ali

na kateri so bila opravljena ustrezna preventivna tretiranja in ki je obdana z varovalnim pasom širine vsaj 1 km, kjer se vsako leto ob ustreznem času izvajajo uradne preiskave o navzočnosti ali znakih zadevnega škodljivega organizma ter

(v)

na katerem so bile pošiljke rastlin neposredno pred izvozom uradno pregledane glede navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, zlasti v koreninah in deblih rastlin, vključno s ciljanim destruktivnim vzorčenjem ali

(c)

da so rastline rasle iz podlag, ki izpolnjujejo zahteve iz točke (b) in ki so bile cepljene s cepiči, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(i)

v času izvoza premer cepljenih cepičev na najdebelejšem delu ni več kot 1 cm; ter

(ii)

cepljene rastline so bile pregledane v skladu s točko (b)(iii).

Ime nenapadenega območja iz prvega pododstavka, točka (a), se navede v rubriki „Kraj porekla“.

Preiskave iz prvega pododstavka, točka (a), temeljijo na splošnih smernicah Agencije za statistično zanesljive preiskave škodljivih organizmov rastlin na podlagi tveganj, medtem ko uporabljeni zasnova preiskav in shema vzorčenja omogočata, da se z zadostno stopnjo zaupanja določi nizka stopnja navzočnosti napadenih rastlin.

Preiskave iz prvega pododstavka, točka (b)(iv), druga alinea, temeljijo na splošnih smernicah Agencije za statistično zanesljive preiskave škodljivih organizmov rastlin na podlagi tveganj, uporabljeni zasnova preiskav in shema vzorčenja pa omogočata, da se z vsaj 95-odstotno stopnjo zaupanja določi stopnja navzočnosti napadenih rastlin, ki znaša 1 %. Če se odkrijejo znaki zadevnega škodljivega organizma, se takoj sprejmejo ukrepi za njegovo izkoreninjenje, da se zagotovi nenapadenost varovalnega pasu.

Velikost vzorca za pregled, navedena v prvem pododstavku, točka (b)(v), je takšna, da omogoča odkritje vsaj 1-odstotne stopnje napadenosti z 99-odstotno stopnjo zaupanja.

2.   Zadevne rastline, ki se vnesejo na ozemlje Unije v skladu z odstavkom 1, se pregledajo na vstopni točki ali na odobrenih kontrolnih točkah.

Cilj uporabljenih metod pregledovanja je odkriti kakršne koli znake zadevnega škodljivega organizma, zlasti v koreninah in steblih, in vključujejo ciljano destruktivno vzorčenje. Velikost vzorca za pregled je takšna, da omogoča odkritje vsaj 1-odstotne stopnje napadenosti z 99-odstotno stopnjo zaupanja ob upoštevanju standarda ISPM št. 31 (10).

3.   Raven ciljanega destruktivnega vzorčenja iz tega člena mora ustrezati vrednostim v preglednici iz Priloge II.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Poročanje o ukrepih

Države članice do 30. aprila vsako leto Komisiji in drugim državam članicam predložijo poročilo o ukrepih, izvedenih preteklo leto v skladu s to uredbo, ter rezultatih ukrepov iz členov 3 do 9.

Rezultati preiskav, izvedenih v skladu s členoma 8 in 9, se predložijo Komisiji z uporabo predlog iz Priloge I.

Člen 14

Skladnost

Države članice za doseganje skladnosti s to uredbo po potrebi razveljavijo ali spremenijo ukrepe, ki so jih sprejele, da bi zavarovale svoje ozemlje pred vnosom in širjenjem zadevnega škodljivega organizma. O razveljavitvi ali spremembi navedenih ukrepov nemudoma obvestijo Komisijo.

Člen 15

Razveljavitev

Izvedbeni sklep 2012/138/EU se razveljavi, z izjemo člena 2, člena 3 in Priloge I, ki se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2024.

Člen 16

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člena 11 in 12 z izjemo člena 12(1), tretji in četrti pododstavek, se uporabljata od 1. januarja 2024.

Člen 4 se uporablja od 1. avgusta 2023.

Naslednje določbe se uporabljajo od 1. januarja 2025:

(a)

člen 3(1), drugi pododstavek;

(b)

člen 8(1), četrti pododstavek;

(c)

člen 9(1), peti pododstavek;

(d)

člen 10(1), četrti pododstavek;

(e)

člen 12(1), tretji in četrti pododstavek.

Ta uredba se uporablja do 31. decembra 2029.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. oktobra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije 2012/138/EU z dne 1. marca 2012 o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Anoplophora chinensis (Forster) v Unijo in njenega širjenja v Uniji (UL L 64, 3.3.2012, str. 38).

(3)  EFSA, General guidelines for statistically sound and risk-based surveys of plant pests (Splošne smernice za statistično zanesljive preiskave škodljivih organizmov rastlin na podlagi tveganj), 8. september 2020, doi:10.2903/sp.efsa.2020.EN-1919.

(4)  Sprejeti standardi (mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe – ISPM) – Mednarodna konvencija o varstvu rastlin (ippc.int).

(5)  EFSA (Evropska agencija za varnost hrane), 2020. Zemljevid poti za preiskavo organizma Anoplophora chinensis. Povezane objave EFSA 2020:EN-1825. Na voljo na spletu: https://arcg.is/19HTyn. Nazadnje posodobljeno: 24. marec 2020.

(6)  Smernice za programe izkoreninjenja škodljivih organizmov – Referenčni standard ISPM št. 9 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim.

(7)  Uporaba celostnih ukrepov v sistemskem pristopu k obvladovanju fitosanitarnih tveganj – Referenčni standard ISPM št. 14 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim.

(8)  Smernice za programe izkoreninjenja škodljivih organizmov – Referenčni standard ISPM št. 9 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim. Objavljeno 15. decembra 2011.

(9)  Uporaba celostnih ukrepov v sistemskem pristopu k obvladovanju fitosanitarnih tveganj – Referenčni standard ISPM št. 14 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim. Objavljeno 8. januarja 2014.

(10)  Metodologije za vzorčenje pošiljk – Referenčni standard ISPM št. 31 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim.


PRILOGA I

Predlogi za poročanje o rezultatih letnih preiskav na razmejenih območjih, izvedenih na podlagi členov 8 in 9

DEL A

1.   Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav

Image 1

2.   Navodila za izpolnjevanje predloge

Če izpolnite to predlogo, se predloga v delu B te priloge ne izpolni.

Za stolpec 1

:

Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2

:

Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3

:

Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4

:

Navedite pristop: Izkoreninjenje ali zadrževanje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5

:

Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite območje VP, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob NO, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6

:

Navedite število in opis lokacij preiskav, tako da za opis izberete enega (ali več) od naslednjih vnosov:

1.

na prostem (pridelovalna površina):

1.1

polje (orno zemljišče, pašnik);

1.2

sadovnjak/vinograd;

1.3

drevesnica;

1.4

gozd;

2.

na prostem (drugo):

2.1

zasebni vrt;

2.2

javna površina;

2.3

ohranitveno območje;

2.4

prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja;

2.5

drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje itd.);

3.

fizično zaprti pogoji:

3.1

rastlinjak;

3.2

zasebna lokacija, ki ni rastlinjak;

3.3

javna lokacija, ki ni rastlinjak;

3.4

drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 7

:

Navedite območja tveganja, določena na podlagi biologije škodljivega organizma, navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.

Za stolpec 8

:

Navedite območja tveganja, vključena v preiskavo, od območij (izberite izmed območij iz stolpca 7).

Za stolpec 9

:

Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera.

Za stolpec 10

:

Navedite seznam rastlinskih vrst/rodov – uporabite eno vrstico za vsako rastlinsko vrsto/rod.

Za stolpec 11

:

Navedite mesece leta, v katerih je bila opravljena preiskava.

Za stolpec 12

:

Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“.

Za stolpca 13 in 14

:

Navedite rezultate in po potrebi razpoložljive informacije v ustreznih stolpcih. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo za ugotavljanje navzočnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec) ni bil pridobljen noben rezultat.

Za stolpec 15

:

Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava za ugotovitve v varovalnem pasu. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 16 („Opombe“).

DEL B

1.   Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav na statistični podlagi

Image 2

2.   Navodila za izpolnjevanje predloge

Če izpolnite to predlogo, se predloga v delu A te priloge ne izpolni.

Pojasnite osnovne predpostavke za zasnovo preiskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:

ciljno populacijo, epidemiološko enoto in enote pregleda,

metodo za ugotavljanje navzočnosti in občutljivost metode;

dejavnike tveganja, pri čemer se navedejo stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleži populacije gostiteljskih rastlin.

Za stolpec 1

:

Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2

:

Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3

:

Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4

:

Navedite pristop: Izkoreninjenje ali zadrževanje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5

:

Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite območje VP, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob NO, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6

:

Navedite število in opis lokacij preiskave, tako da za opis izberete enega (ali več) od naslednjih vnosov:

1.

na prostem (pridelovalna površina):

1.1

polje (orno zemljišče, pašnik);

1.2

sadovnjak/vinograd;

1.3

drevesnica;

1.4

gozd;

2.

na prostem (drugo):

2.1

zasebni vrt;

2.2

javna površina;

2.3

ohranitveno območje;

2.4

prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja;

2.5

drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje itd.);

3.

fizično zaprti pogoji:

3.1

rastlinjak;

3.2

zasebna lokacija, ki ni rastlinjak;

3.3

javna lokacija, ki ni rastlinjak;

3.4

drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 7

:

Navedite mesece leta, v katerih so bile izvedene preiskave.

Za stolpec 8

:

Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst/rodov in zajeto območje. Ciljna populacija je določena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itn. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah. Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, primarne proizvode, materiale, vektorje škodljivih organizmov, ki so bili pregledani za identifikacijo in ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov.

Za stolpec 9

:

Navedite epidemiološke enote, vključene v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ pomeni homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki so z vidika epidemiologije homogene in vključujejo vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih se lahko celotna gostiteljska populacija v regiji/na območju/v državi določi za epidemiološko enoto. Lahko gre za regije NUTS, mestna območja, gozdove, rožne vrtove, kmetije ali hektarje. Izbira epidemioloških enot mora biti utemeljena z osnovnimi predpostavkami.

Za stolpec 10

:

Navedite metode, uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“.

Za stolpec 11

:

Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni ulov pozitivnega vektorja, kadar je ta prisoten na območju preiskave. Za zemljo pomeni izbiro vzorca zemlje, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta prisoten na območju preiskave.

Za stolpec 12

:

„Občutljivost metode“ pomeni verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno ugotovi navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je rezultat testiranja resnično pozitivnega gostitelja pozitiven. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).

Za stolpec 13

:

Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite potrebno število vrstic. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež gostiteljske populacije.

Za stolpec B

:

Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 10 „Metode za ugotavljanje navzočnosti“.

Za stolpec 18

:

Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 17) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).

Za stolpec 21

:

Navedite število vzorcev, ki so bili pozitivni ali negativni, ali vzorcev, ki niso določeni. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo za ugotavljanje navzočnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec) ni bil pridobljen noben rezultat.

Za stolpec 22

:

Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila izvedena preiskava. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 25 („Opombe“).

Za stolpec 23

:

Navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v ISPM 31. Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco.

Za stolpec 24

:

Navedite privzeto prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Privzeta prevalenca je določena kot cilj preiskave in predstavlja kompromis, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem za navzočnost škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo ugotavljanja navzočnosti je običajno določena vrednost 1 %.


PRILOGA II

Ravni destruktivnega vzorčenja

Število rastlin v partiji

Raven destruktivnega vzorčenja (število posekanih rastlin)

1 –4 500

10 % velikosti partije

> 4 500

450


Top