Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32022R0858

Uredba (EU) 2022/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence ter spremembi uredb (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 909/2014 ter Direktive 2014/65/EU (Besedilo velja za EGP)

PE/88/2021/REV/2

UL L 151, 2.6.2022, p. 1–33 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/858/oj

2.6.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/1


UREDBA (EU) 2022/858 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 30. maja 2022

o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence ter spremembi uredb (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 909/2014 ter Direktive 2014/65/EU

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pomembno je zagotoviti, da je zakonodaja Unije o finančnih storitvah primerna za digitalno dobo in da prispeva h gospodarstvu, ki je pripravljeno na prihodnost in deluje za državljane, vključno z omogočanjem uporabe inovativnih tehnologij. Unija ima politični interes za raziskovanje, razvoj in spodbujanje uporabe preobrazbenih tehnologij v finančnem sektorju, vključno z uporabo tehnologije razpršene evidence (DLT). V finančnem sektorju so kriptosredstva eden od glavnih načinov uporabe tehnologije razpršene evidence.

(2)

Večina kriptosredstev ne spada na področje uporabe zakonodaje Unije o finančnih storitvah in prinaša izzive, med drugim v zvezi z zaščito vlagateljev, celovitostjo trga, porabo energije in finančno stabilnostjo. Zato je za taka kriptosredstva potreben temu namenjen regulativni okvir na ravni Unije. Nasprotno pa se druga kriptosredstva štejejo za finančne instrumente v smislu Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4). Če se kriptosredstva šteje za finančne instrumente v skladu z navedeno direktivo, bi se lahko za izdajatelje takih kriptosredstev in podjetja, ki izvajajo dejavnosti v zvezi s takimi kriptosredstvi, uporabljal celoten sklop zakonodaje Unije o finančnih storitvah, vključno z uredbami (EU) št. 236/2012 (5), (EU) št. 596/2014 (6), (EU) št. 909/2014 (7) in (EU) 2017/1129 (8) ter direktivama 98/26/ES (9) in 2013/50/EU (10) Evropskega parlamenta in Sveta.

(3)

Tako imenovana tokenizacija finančnih instrumentov, in sicer digitalna reprezentacija finančnih instrumentov v razpršeni evidenci ali izdaja tradicionalnih razredov sredstev v obliki žetonov, da se omogoči njihova izdaja, shranjevanje in prenos na podlagi razpršene evidence, naj bi po pričakovanjih ustvarila priložnosti za izboljšanje učinkovitosti v procesu trgovanja in potrgovanja. Ker pa temeljni kompromisi glede kreditnega tveganja in likvidnosti v tokeniziranem svetu ostajajo, bo uspeh sistemov, ki temeljijo na žetonih, odvisen od tega, kako dobro so povezani s tradicionalnimi sistemi, ki temeljijo na računih, vsaj v vmesnem obdobju.

(4)

Zakonodaja Unije o finančnih storitvah ni bila zasnovana ob upoštevanju tehnologije razpršene evidence in kriptosredstev ter vsebuje določbe, ki bi lahko preprečile ali omejile uporabo tehnologije razpršene evidence pri izdajanju kriptosredstev, ki se štejejo za finančne instrumente, trgovanju z njimi in njihovi poravnavi. Trenutno tudi ni dovolj infrastruktur finančnega trga z dovoljenjem, ki uporabljajo tehnologijo razpršene evidence za zagotavljanje storitev trgovanja ali poravnave ali združitve takih storitev za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente. Razvoj sekundarnega trga za ta kriptosredstva bi lahko prinesel številne koristi, kot so večja učinkovitost, preglednost in konkurenca v zvezi s dejavnostmi trgovanja in poravnave.

(5)

Hkrati obstajajo regulativne vrzeli zaradi pravnih, tehnoloških in operativnih posebnosti, povezanih z uporabo tehnologije razpršene evidence in kriptosredstev, ki se štejejo za finančne instrumente. Na primer za protokole in pametne pogodbe na katerih temeljijo kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente, ni zahtev glede preglednosti, zanesljivosti ali varnosti. Tehnologija, na kateri temeljijo, bi lahko povzročila tudi nekaj novih oblik tveganj, ki jih obstoječa pravila ne obravnavajo ustrezno. V Uniji je bilo razvitih več projektov za trgovanje s kriptosredstvi, ki se štejejo za finančne instrumente, in povezane storitve in dejavnosti potrgovanja, vendar jih le malo že deluje, tisti, ki delujejo, pa imajo omejen obseg delovanja. Poleg tega bi, kot sta poudarili svetovalna skupina Evropske centralne banke (ECB) za tržne infrastrukture za vrednostne papirje in zavarovanje ter njena svetovalna skupina za tržne infrastrukture za plačila, uporaba tehnologije razpršene evidence prinesla izzive, podobne tistim, s katerimi se srečuje konvencionalna tehnologija, na primer vprašanja glede razdrobljenosti in interoperabilnosti, in bi lahko ustvarila tudi nove težave, na primer v zvezi s pravno veljavnostjo žetonov. Glede na te omejene izkušnje v zvezi s trgovanjem s kriptosredstvi, ki se štejejo za finančne instrumente, in povezanimi storitvami in dejavnostmi potrgovanja, je trenutno prezgodaj za bistveno spremembo zakonodaje Unije o finančnih storitvah, da se omogoči polna uporaba takih kriptosredstev in tehnologije, na kateri temeljijo. Hkrati je vzpostavitev infrastruktur finančnega trga za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente, trenutno omejena z zahtevami iz zakonodaje Unije o finančnih storitvah, ki niso ustrezne za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente, ali uporabo tehnologije razpršene evidence. Platforme za trgovanje s kriptosredstvi na primer običajno omogočajo neposreden dostop malim vlagateljem, medtem ko tradicionalna mesta trgovanja običajno omogočajo dostop malim vlagateljem samo prek finančnih posrednikov.

(6)

Da bi omogočili razvoj kriptosredstev, ki se štejejo za finančne instrumente, in tehnologije razpršene evidence, hkrati pa ohranili visoko raven zaščite vlagateljev, celovitosti trga, finančne stabilnosti in preglednosti ter se izognili regulativni arbitraži in vrzelim, bi bilo koristno vzpostaviti pilotno ureditev za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence, da bi preizkusili take tržne infrastrukture DLT (v nadaljnjem besedilu: pilotna ureditev). Pilotna ureditev bi morala omogočati, da se nekatere tržne infrastrukture DLT začasno izvzamejo iz nekaterih posebnih zahtev zakonodaje Unije o finančnih storitvah, ki bi upravljavce sicer lahko ovirale pri razvoju rešitev za trgovanje s kriptosredstvi in poravnavo poslov s kriptosredstvi, ki se štejejo za finančne instrumente, ne da bi to oslabilo obstoječe zahteve ali zaščitne ukrepe, ki veljajo za tradicionalne tržne infrastrukture. Tržne infrastrukture DLT in njihovi upravljavci bi morali imeti vzpostavljene ustrezne zaščitne ukrepe, povezane z uporabo tehnologije razpršene evidence, da bi učinkovito zaščitili vlagatelje, vključno z jasno opredeljenimi verigami odgovornosti do strank za morebitne izgube zaradi operativnih napak. Pilotna ureditev bi morala Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (11) (ESMA), in pristojnim organom omogočiti tudi, da iz pilotne ureditve črpajo izkušnje ter pridobijo izkušnje o priložnostih in posebnih tveganjih v zvezi s kriptosredstvi, ki se štejejo za finančne instrumente, in z njimi povezanimi tehnologijami. Izkušnje, pridobljene v okviru pilotne ureditve, bi morale prispevati k oblikovanju morebitnih praktičnih predlogov za ustrezen regulativni okvir, da bi se lahko ciljno prilagodili pravu Unije, v zvezi z izdajanjem, hrambo in servisiranjem sredstev ter trgovanjem in poravnavo finančnih instrumentov DLT.

(7)

Za dosego cilja pilotne ureditve bi bilo treba vzpostaviti nov status Unije za tržno infrastrukturo DLT, da bo Unija lahko imela vodilno vlogo pri finančnih instrumentih v obliki žetonov in prispevala k razvoju sekundarnega trga za ta imetja. Status tržne infrastrukture DLT bi moral biti neobvezen in v skladu z obstoječo zakonodajo Unije o finančnih storitvah infrastrukturam finančnih trgov, kot so mesta trgovanja, centralne depotne družbe (CDD) in centralne nasprotne stranke (CNS), ne bi smel preprečevati razvoja trgovalnih in potrgovalnih storitev ter dejavnosti za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente ali temeljijo na tehnologiji razpršene evidence.

(8)

Tržne infrastrukture DLT bi morale finančne instrumente DLT uvrstiti v trgovanje ali evidentirati samo v okviru razpršene evidence. Finančni instrumenti DLT bi morali biti kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente ter so izdana, prenesena in shranjena v razpršeni evidenci.

(9)

Zakonodaja Unije o finančnih storitvah naj bi bila nevtralna glede uporabe različnih tehnologij. Zato se je treba izogibati sklicevanju na specifično vrsto tehnologije razpršene evidence. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali zagotoviti, da lahko izpolnijo vse veljavne zahteve, ne glede na to, katero tehnologijo uporabljajo.

(10)

Pri uporabi te uredbe bi bilo treba upoštevati načela tehnološke nevtralnosti, sorazmernosti in enakih konkurenčnih pogojev ter načelo „enaka dejavnost, enaka tveganja, enaka pravila“, da se zagotovi, da bodo udeleženci na trgu imeli regulativni prostor za inovacije, da se ohranijo vrednote preglednosti, pravičnosti, stabilnosti, zaščite vlagateljev, odgovornosti in celovitosti trga ter da se zagotovi varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, kot je določeno v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(11)

Dostop do pilotne ureditve ne bi smel biti omejen na uveljavljene subjekte, temveč bi moral biti odprt tudi za nove udeležence. Subjekt, ki nima dovoljenja v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ali Direktivo 2014/65/EU, bi lahko zaprosil zanj na podlagi navedene uredbe oziroma navedene direktive, istočasno pa za posebno dovoljenje v skladu s to uredbo. V teh primerih pristojni organ ne bi smel ocenjevati, ali tak subjekt izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 909/2014 ali Direktive 2014/65/EU, v zvezi s katerimi je bilo zaprošeno izvzetje v skladu s to uredbo. Ti subjekti bi smeli upravljati le tržne infrastrukture DLT v skladu s to uredbo, njihovo dovoljenje pa bi bilo treba po izteku njihovega posebnega dovoljenja preklicati, razen če subjekti predložijo popolno zahtevo za dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ali v skladu z Direktivo 2014/65/EU.

(12)

Koncept tržne infrastrukture DLT obsega večstranske sisteme trgovanja DLT (DLT MTF), sisteme poravnave vrednostnih papirjev DLT (DLT SS) in sisteme trgovanja in poravnave DLT (DLT TSS). Tržne infrastrukture DLT bi morale imeti možnost sodelovati z drugimi udeleženci na trgu, da bi preizkusile inovativne rešitve na podlagi tehnologije razpršene evidence v različnih segmentih vrednostne verige za finančne storitve.

(13)

DLT MTF bi moral biti večstranski sistem trgovanja, ki ga upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec trga z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2014/65/EU in ki je pridobil posebno dovoljenje v skladu s to uredbo. Kreditni instituciji, pooblaščeni v skladu z Direktivo 2013/36/EU, ki zagotavlja investicijske storitve ali izvaja investicijske storitve, bi moralo biti dovoljeno upravljanje DLT MTF le, kadar je pooblaščena kot investicijsko podjetje ali upravljavec trga v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Za DLT MTF in njihove upravljavce bi morale veljati vse zahteve, ki veljajo za večstranske sisteme trgovanja in njihove upravljavce v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12), Direktivo 2014/65/EU ali katero koli drugo veljavno zakonodajo Unije o finančnih storitvah, razen zahtev, v zvezi s katerimi je pristojni organ odobril izvzetje v skladu s to uredbo.

(14)

Uporaba tehnologije razpršene evidence, ko so vsi posli evidentirani v razpršeni evidenci, lahko pospeši in združi trgovanje in poravnavo na skoraj realni čas ter bi lahko omogočila združitev trgovalnih in potrgovalnih storitev in dejavnosti. Vendar obstoječa pravila ne predvidevajo združitve trgovalnih in potrgovalnih dejavnosti znotraj enega samega subjekta, ne glede na uporabljeno tehnologijo, in sicer zaradi političnih odločitev, povezanih s specializacijo tveganja in ločevanjem za namene spodbujanja konkurence. Pilotna ureditev ne bi smela biti precedens, ki bi upravičeval korenito preoblikovanje ločevanja dejavnosti trgovanja in potrgovanja ali področja infrastruktur finančnega trga. Vendar je glede na potencialne koristi tehnologije razpršene evidence v smislu združevanja trgovanja in poravnave v pilotni ureditvi upravičeno določiti namensko tržno infrastrukturo DLT, in sicer DLT TSS, ki bi združevala dejavnosti, ki jih običajno opravljajo večstranski sistemi trgovanja in sistemi poravnave vrednostnih papirjev.

(15)

DLT TSS bi moral biti bodisi DLT MTF, ki združuje storitve DLT MTF in DLT SS, upravljati pa bi ga moralo investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki je pridobil posebno dovoljenje za upravljanje DLT TSS v skladu s to uredbo, bodisi DLT SS, ki združuje storitve DLT MTF in DLT SS ter bi ga morala upravljati CDD, ki je pridobila posebno dovoljenje za upravljanje DLT TSS v skladu s to uredbo. Kreditni instituciji, pooblaščeni v skladu z Direktivo 2013/36/EU, ki zagotavlja investicijske storitve ali izvaja investicijske storitve, bi moralo biti dovoljeno upravljanje DLT TSS le, kadar je pooblaščena kot investicijsko podjetje ali upravljavec trga v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Za investicijsko podjetje ali upravljavca trga, ki upravlja DLT TSS, bi morale veljati zahteve, ki veljajo za DLT MTF, za CDD, ki upravlja DLT TSS, pa bi morale veljati zahteve, ki veljajo za DLT SS. Ker bi DLT TSS investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga omogočila tudi opravljanje storitev poravnave, CDD pa bi omogočila tudi opravljanje storitev trgovanja, morajo investicijska podjetja ali upravljavci trga izpolnjevati tudi zahteve, ki veljajo za DLT SS, CDD pa zahteve, ki veljajo za DLT MTF. Ker za CDD pri opravljanju investicijskih storitev ali poslov v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ne veljajo nekatere zahteve glede dovoljenja in organizacijske zahteve iz Direktive 2014/65/EU, je primerno, da se v pilotni ureditvi uporabi podoben pristop tako za investicijska podjetja in upravljavce trga kot za CDD, ki upravljajo DLT TSS. Zato bi bilo treba investicijsko podjetje ali upravljavca trga, ki upravlja DLT TSS, izvzeti iz omejenega sklopa zahtev glede dovoljenja in organizacijskih zahtev iz Uredbe (EU) št. 909/2014, saj bo moralo investicijsko podjetje ali upravljavec trga izpolnjevati tovrstne zahteve iz Direktive 2014/65/EU. Na drugi strani pa bi morala biti CDD, ki upravlja DLT TSS, izvzeta iz omejenega sklopa zahtev glede dovoljenja in organizacijskih zahtev iz Direktive 2014/65/EU, saj bo morala izpolnjevati tovrstne zahteve iz Uredbe (EU) št. 909/2014. Ta izvzetja bi morala biti začasna in se ne bi smela uporabljati za tržno infrastrukturo DLT, ki deluje zunaj pilotne ureditve. ESMA bi moral imeti možnost oceniti tehnične standarde o vodenju evidenc in operativnih tveganjih, sprejete v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, da bi zagotovil, da se uporabljajo sorazmerno za investicijska podjetja ali upravljavce trga, ki upravljajo DLT TSS.

(16)

Upravljavci DLT TSS bi morali imeti možnost zaprositi za enaka izvzetja, kot so na voljo upravljavcem DLT MTF in DLT SS, če izpolnjujejo pogoje, povezane z izvzetji, in izvajajo izravnalne ukrepe, ki jih zahtevajo pristojni organi. Pomisleki, podobni tistim, ki veljajo za DLT MTF in DLT SS, bi morali veljati za izvzetja, ki so na razpolago DLT TSS, za vse pogoje, povezane s temi izvzetji ter za izravnalne ukrepe.

(17)

Da bi bilo za investicijska podjetja ali upravljavce trga, ki upravljajo DLT TSS, pri uporabi nekaterih zahtev iz Uredbe (EU) št. 909/2014 več prožnosti, obenem pa bi zanje veljali enaki konkurenčni pogoji kot za CDD, ki v okviru pilotne ureditve opravljajo storitve poravnave, bi morala biti CDD, ki upravljajo DLT SS ali DLT TSS, in investicijskim podjetjem ali upravljavcem trga, ki upravljajo DLT TSS, na voljo nekatera izvzetja iz zahtev iz navedene uredbe glede ukrepov za preprečevanje in obravnavanje neuspešnih poravnav in zahtev glede udeležbe in preglednosti ter zahtev glede uporabe nekaterih komunikacijskih postopkov z udeleženci in drugimi tržnimi infrastrukturami. Za navedena izvzetja bi morali veljati pogoji, povezani z njimi, vključno z nekaterimi minimalnimi zahtevami, in morebitni izravnalni ukrepi, ki jih zahteva pristojni organ, da se izpolnijo cilji določb Uredbe (EU) št. 909/2014, za katere se zaprosi izvzetje, ali da se ohranijo zaščita vlagateljev, celovitost trga ali finančna stabilnost. Upravljavec DLT TSS bi moral dokazati, da je zahtevano izvzetje sorazmerno in utemeljeno z uporabo tehnologije razpršene evidence.

(18)

DLT SS bi moral biti sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD z dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, ki je v skladu s to uredbo prejel posebno dovoljenje za upravljanje DLT SS. Za DLT SS in CDD, ki ga upravlja, bi morale veljati vse ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) št. 909/2014 in druga veljavna zakonodaja Unije o finančnih storitvah, razen zahtev, v zvezi s katerimi je bilo odobreno izvzetje v skladu s to uredbo.

(19)

Kadar ECB in nacionalne centralne banke ali druge institucije, ki jih upravljajo države članice in ki opravljajo podobne funkcije, ali drugi javni organi, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga v Uniji ali pri tem upravljanju posredujejo, upravljajo DLT SS, se od njih ne bi smelo zahtevati, da zaprosijo za posebno dovoljenje pristojnega organa, da bi bili upravičeni do izvzetja v skladu s to uredbo, saj tem subjektom ni treba poročati pristojnim organom ali ravnati v skladu z njihovimi navodili, zanje pa tudi velja omejen sklop zahtev iz Uredbe (EU) št. 909/2014.

(20)

Vzpostavitev pilotne ureditve ne bi smela posegati v naloge in pristojnosti ECB in nacionalnih centralnih bank v Evropskem sistemu centralnih bank, določene v Pogodbi o delovanju Evropske unije in Protokolu št. 4 o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, da bi tako spodbujali nemoteno delovanje plačilnih sistemov ter zagotovili učinkovite in zanesljive klirinške in plačilne sisteme v Uniji in s tretjimi državami.

(21)

Nadzorne pristojnosti iz te uredbe so podeljene na podlagi posebnih značilnosti in tveganj pilotne ureditve. Zato nadzorne strukture pilotne ureditve ne bi smeli razumeti kot precedens za kateri koli prihodnji zakonodajni akt o finančnih storitvah Unije.

(22)

Upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT bi morali biti odgovorni v primeru izgube sredstev, zavarovanja s premoženjem ali finančnega instrumenta DLT. Odgovornost upravljavca tržne infrastrukture DLT bi morala biti omejena do zneska, ki ne presega tržne vrednosti izgubljenih sredstev v trenutku, ko je izguba nastala. Upravljavec tržne infrastrukture DLT ne bi smel biti odgovoren za dogodke, ki jih ni mogel povzročiti, zlasti za vsakršne dogodke, za katere lahko upravljavec dokaže, da so se zgodili neodvisno od njegovega delovanja, vključno s težavami, ki nastanejo zaradi zunanjega dogodka, na katerega razumno ni mogel vplivati.

(23)

Da bi omogočili inovacije in preizkušanje v trdnem regulativnem okolju in hkrati ohranili zaščito vlagateljev, celovitost trga in finančno stabilnost, bi morale biti vrste finančnih instrumentov, ki so uvrščene v trgovanje ali evidentirane v tržno infrastrukturo DLT, omejene na delnice, obveznice in enote v kolektivnih naložbenih podjemih, ki so upravičeni do izvzetja, ki velja samo za storitve izvrševanja, v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Ta uredba bi morala določiti mejne vrednosti, ki bi jih bilo mogoče v nekaterih primerih znižati. Da bi se izognili tveganju za finančno stabilnost, bi bilo treba zlasti omejiti skupno tržno vrednost finančnih instrumentov DLT, uvrščenih v trgovanje ali evidentiranih v tržni infrastrukturi na podlagi DLT.

(24)

Da bi se bolj približali enakim konkurenčnim pogojem za finančne instrumente, uvrščene v trgovanje na tradicionalnih mestih trgovanja v smislu Direktive 2014/65/EU, in zagotovili visoko raven zaščite vlagateljev, celovitosti trga in finančne stabilnosti, bi morale za finančne instrumente DLT, uvrščene v trgovanje v DLT MTF ali v DLT TSS, veljati določbe, ki prepovedujejo zlorabo trga iz Uredbe (EU) št. 596/2014.

(25)

Na zaprosilo upravljavca DLT MTF bi moralo biti pristojnim organom dovoljeno, da začasno odobrijo enega ali več izvzetij, če upravljavec izpolnjuje pogoje, povezane s takšnimi izvzetji, in vse dodatne zahteve iz te uredbe za obravnavanje novih oblik tveganj, ki jih povzroča uporaba tehnologije razpršene evidence. Upravljavec DLT MTF bi moral tudi izpolnjevati vse izravnalne ukrepe, ki jih zahteva pristojni organ, da bi bili izpolnjeni cilji določbe, iz katere je bilo zaprošeno izvzetje, ali da bi ohranili zaščito vlagateljev, celovitost trgov ali finančno stabilnost.

(26)

Na zaprosilo upravljavca DLT MTF bi moralo biti pristojnim organom dovoljeno, da odobrijo izvzetje iz obveznosti posredovanja v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Trenutno smejo tradicionalni večstranski sistemi trgovanja kot člane ali udeležence uvrstiti samo investicijska podjetja, kreditne institucije in druge osebe z zadostno sposobnostjo trgovanja in usposobljenostjo ter vzdrževanimi ustreznimi organizacijskimi ureditvami in viri. Nasprotno pa številne platforme za trgovanje s kriptosredstvi ponujajo dostop brez posrednika in malim vlagateljem zagotavljajo neposreden dostop. Zato bi lahko bila ena od možnih regulativnih ovir za razvoj večstranskega sistema trgovanja za finančne instrumente DLT obveznost uporabe posrednikov iz Direktive 2014/65/EU. Na zaprosilo upravljavca DLT MTF bi zato moralo biti pristojnemu organu dovoljeno, da odobri začasno izvzetje iz te obveznosti posredovanja, da bi malim vlagateljem zagotovil neposreden dostop in jim omogočil poslovanje za svoj račun, pod pogojem, da so vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi glede zaščite vlagateljev, da mali vlagatelji izpolnjujejo določene pogoje ter da upravljavec izpolnjuje morebitne dodatne ukrepe za zaščito vlagateljev, ki jih naloži pristojni organ. Mali vlagatelji, ki imajo neposreden dostop do DLT MTF kot člani ali udeleženci na podlagi izvzetja iz obveznosti posredovanja, se ne bi smeli šteti za investicijska podjetja v smislu Direktive 2014/65/EU zgolj zato, ker so člani ali udeleženci DLT MTF.

(27)

Na zaprosilo upravljavcev DLT MTF bi moralo biti pristojnim organom dovoljeno tudi, da odobrijo izvzetje iz zahtev glede poročanja o poslih v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014, če DLT MTF izpolnjuje določene pogoje.

(28)

Za odobritev izvzetja v skladu s to uredbo bi moral upravljavec DLT MTF dokazati, da je zaprošeno izvzetje sorazmerno in omejeno na uporabo tehnologije razpršene evidence, kot je opisano v njegovem poslovnem načrtu, ter da je zaprošeno izvzetje omejeno na DLT MTF in se ne širi na noben drug večstranski sistem trgovanja, ki ga upravlja isto investicijsko podjetje ali upravljavec trga.

(29)

Na zaprosilo CDD, ki upravlja DLT SS, bi morali pristojni organi imeti možnost odobritve več začasnih izvzetij, če ta izpolnjuje pogoje, povezane s takimi izvzetji, in vse dodatne zahteve iz te uredbe za obravnavanje novih oblik tveganj, ki jih povzroča uporaba tehnologije razpršene evidence. CDD, ki upravlja DLT SS, bi morala tudi izpolnjevati vse izravnalne ukrepe, ki jih zahteva pristojni organ, da bi bili izpolnjeni cilji določbe, iz katere je bilo zaprošeno izvzetje, ali da bi ohranili zaščito vlagateljev, celovitost trgov ali finančno stabilnost.

(30)

Dovoljeno bi moralo biti, da se CDD, ki upravljajo DLT SS, izvzame iz nekaterih določb Uredbe (EU) št. 909/2014, ki bi verjetno ustvarile regulativne ovire za razvoj DLT SS. Izvzetje bi na primer moralo biti možno v obsegu, da se pravila iz navedene uredbe, ki se uporabljajo za CDD in ki se nanašajo na pojme „dematerializirana oblika“, „račun vrednostnih papirjev“ ali „prenosni nalogi“, ne uporabljajo za CDD, ki upravljajo DLT SS, z izjemo zahtev za povezave CDD, ki bi se morale uporabljati smiselno. Kar zadeva pojem „račun vrednostnih papirjev“, bi izvzetje zajelo pravila o evidentiranju vrednostnih papirjev, celoti izdaje in ločevanju računov. CDD sicer upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev tako, da knjižijo v dobro in bremenijo račune vrednostnih papirjev svojih udeležencev, vendar dvostavno ali večstavno knjigovodstvo računov vrednostnih papirjev v DLT SS morda ni vedno izvedljivo. Zato bi moralo biti možno izvzetje tudi za CDD, ki upravlja DLT SS, iz pravil iz Uredbe (EU) št. 909/2014, ki se nanašajo na pojem ali „nematerializirana oblika“, kadar bi bilo tako izvzetje potrebno, da se omogoči evidentiranje finančnih instrumentov DLT v razpršeni evidenci. Vendar bi morala CDD, ki upravlja DLT SS, še vedno zagotoviti celovitost izdaje finančnih instrumentov DLT v razpršeni evidenci in ločevanje finančnih instrumentov DLT, ki pripadajo različnim udeležencem.

(31)

Za CDD, ki upravlja DLT SS, bi morale vedno veljati določbe Uredbe (EU) št. 909/2014, v skladu s katerimi je CDD, ki storitve ali dejavnosti odda v zunanje izvajanje tretji osebi, še naprej v celoti odgovorna za izpolnjevanje vseh svojih obveznosti iz navedene uredbe in mora zagotoviti, da zunanje izvajanje ne povzroči prenosa njene odgovornosti. Uredba (EU) št. 909/2014 CDD, ki upravljajo DLT SS, dovoljuje samo, da osnovno storitev ali dejavnost oddajo v zunanje izvajanje šele po prejemu dovoljenja pristojnega organa. CDD, ki upravlja DLT SS, bi zato morala imeti možnost, da zaprosi za izvzetje iz te zahteve za dovoljenje, kadar CDD dokaže, da zahteva ni združljiva z uporabo tehnologije razpršene evidence, kot je predvidena v njenem poslovnem načrtu. Prenos nalog v zvezi z delovanjem DLT SS ali uporabo tehnologije razpršene evidence za izvedbo poravnave se ne bi smel šteti za zunanje izvajanje v smislu Uredbe (EU) št. 909/2014.

(32)

Obveznost posredovanja prek kreditne institucije ali investicijskega podjetja, da se malim vlagateljem prepreči, da bi pridobili neposredni dostop do sistemov poravnave in dostave, ki jih upravlja CDD, bi lahko ustvarila regulativno oviro za razvoj alternativnih modelov poravnave na podlagi tehnologije razpršene evidence, ki malim vlagateljem omogočajo neposreden dostop. Zato bi bilo treba CDD, ki upravljajo DLT SS, dovoliti izvzetje v smislu, da se šteje, da pojem „udeleženec“ iz Direktive 98/26/ES vključuje, pod določenimi pogoji, druge osebe kot tiste iz navedene direktive. Ko CDD, ki upravlja DLT SS, zaprosi za izvzetje iz obveznosti posredovanja v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, bi morala zagotoviti, da osebe, ki bodo uvrščene kot udeleženci, izpolnjujejo določene pogoje. CDD, ki upravlja DLT SS, bi morala zagotoviti, da imajo njeni udeleženci zadostno raven sposobnosti, usposobljenosti, izkušenj in znanja na področju dejavnosti potrgovanja in delovanja tehnologije razpršene evidence.

(33)

Subjekti, ki so upravičeni do sodelovanja v CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ustrezajo subjektom, ki so upravičeni do sodelovanja v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki je določen in priglašen v skladu z Direktivo 98/26/ES, saj Uredba (EU) št. 909/2014 zahteva, da so sistemi poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, določeni in priglašeni v skladu z Direktivo 98/26/ES. Zato upravljavec sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi tehnologije razpršene evidence, ki želi biti izvzet iz zahtev glede udeležbe iz Uredbe (EU) št. 909/2014, ne bi izpolnjeval zahtev glede udeležbe iz Direktive 98/26/ES. Zato takega sistema poravnave vrednostnih papirjev ni mogoče določiti in priglasiti v skladu z navedeno direktivo in iz tega razloga se v tej uredbi ne navaja kot „sistem poravnave vrednostnih papirjev DLT“, temveč kot DLT SS. Ta uredba bi morala CDD omogočati, da upravlja DLT SS, ki se ne šteje za sistem poravnave vrednostnih papirjev, določen v skladu z Direktivo 98/26/ES, in na voljo bi moralo biti izvzetje iz pravil o dokončnosti poravnave iz Uredbe (EU) št. 909/2014 ob upoštevanju določenih izravnalnih ukrepov, vključno s posebnimi izravnalnimi ukrepi za zmanjšanje tveganj v zvezi z insolventnostjo, saj se zaščitni ukrepi v primeru insolventnosti v skladu z Direktivo 98/26/ES ne uporabljajo. Vendar tako izvzetje ne bi preprečilo določitve in priglasitve DLT SS, ki izpolnjuje vse zahteve iz Direktive 98/26/ES, kot sistema poravnave vrednostnih papirjev v skladu z navedeno direktivo.

(34)

Uredba (EU) št. 909/2014 spodbuja poravnavo poslov v centralnobančnem denarju. Kadar poravnava gotovinskih plačil v centralnobančnem denarju ni praktična in ni na voljo, bi moralo biti mogoče, da se poravnava izvede prek lastnih računov CDD v skladu z navedeno uredbo ali prek računov, odprtih pri kreditni instituciji (v nadaljnjem besedilu: denar komercialnih bank). Navedeno pravilo je morda težko uporabljati za DLT SS, saj bi morala CDD izvesti premike na denarnih računih hkrati z dostavo vrednostnih papirjev evidentiranih v razpršeni evidenci. Zato bi bilo treba CDD, ki upravljajo DLT SS, dovoliti začasno izvzetje iz določbe navedene uredbe o denarni poravnavi, da bi razvili inovativne rešitve v okviru pilotne ureditve z olajšanjem dostopa do denarja komercialnih bank ali uporabo „e-denarnih žetonov“. Za poravnavo v centralnobančnem denarju bi se lahko štelo, da ni praktična in da ni na voljo, če poravnava v centralnobančnem denarju v razpršeni evidenci ni na voljo.

(35)

Zahteve, povezane z denarno poravnavo v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, se še naprej uporabljajo zunaj pilotne ureditve, razen zahtev, ki se izkažejo za nepraktične v tehnološkem okolju razpršene evidence. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi zato morali v svojih poslovnih načrtih opisati, kako nameravajo doseči skladnost z naslovom IV Uredbe (EU) št. 909/2014 v primeru, da bi pozneje izstopili iz pilotne ureditve.

(36)

Uredba (EU) št. 909/2014 zahteva, da CDD omogoči dostop do druge CDD ali drugih tržnih infrastruktur na nediskriminatoren in pregleden način. Omogočanje dostopa do CDD, ki upravlja DLT SS, je lahko tehnično zahtevnejše, obremenjujoče ali težko dosegljivo, saj interoperabilnost tradicionalnih sistemov s tehnologijo razpršene evidence še ni bila preizkušena. Zato bi morala obstajati tudi možnost, da se DLT SS odobri izvzetje iz te zahteve, če dokaže, da je uporaba te zahteve nesorazmerna z obsegom dejavnosti DLT SS.

(37)

Ne glede na zahtevo, iz katere se zahteva izvzetje, bi morala CDD, ki upravlja DLT SS, dokazati, da je zahtevano izvzetje sorazmerno in upravičeno z uporabo tehnologije razpršene evidence. Izvzetje bi moralo biti omejeno na DLT SS in ne bi smelo zajemati drugih sistemov poravnave, ki jih upravlja ista CDD.

(38)

Za tržne infrastrukture DLT in njihove upravljavce bi morale v primerjavi s tradicionalnimi tržnimi infrastrukturami veljati tudi dodatne zahteve. Dodatne zahteve so potrebne, da se preprečijo tveganja, povezana z uporabo tehnologije razpršene evidence ali načinom delovanja tržne infrastrukture DLT. Zato bi moral upravljavec tržne infrastrukture DLT izdelati jasen poslovni načrt, v katerem bi bilo podrobno opisano, kako se bo DLT uporabljala in kakšni so veljavni pravni pogoji.

(39)

Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali določiti ali po potrebi dokumentirati pravila o delovanju tehnologije razpršene evidence, ki jo uporabljajo, vključno s pravili za dostop do razpršene evidence in uvrstitev v trgovanje v njej, pravili o udeležbi validacijskih vozlišč in pravili za obravnavanje morebitnih nasprotij interesov ter ukrepi za upravljanje tveganj.

(40)

Od upravljavca tržne infrastrukture DLT bi bilo treba zahtevati, da člane, udeležence, izdajatelje in stranke obvesti o tem, kako namerava opravljati svoje dejavnosti in kako bo uporaba tehnologije razpršene evidence odstopala od načina, na katerega tradicionalni večstranski sistem trgovanja ali CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev, storitve običajno opravljajo.

(41)

Tržne infrastrukture DLT bi morale imeti vzpostavljene posebne in zanesljive ureditve IT in kibernetske ureditve v zvezi z uporabo tehnologije razpršene evidence. Takšne ureditve bi morale biti sorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo poslovnega načrta upravljavca tržne infrastrukture DLT. Te ureditve bi morale zagotavljati tudi kontinuiteto in stalno preglednost, razpoložljivost, zanesljivost in varnost zagotovljenih storitev, vključno z zanesljivostjo vseh uporabljenih pametnih pogodb, ne glede na to, ali te pametne pogodbe ustvari sama tržna infrastruktura DLT ali tretja oseba po postopku zunanjega izvajanja. Tržne infrastrukture DLT bi morale zagotavljati tudi celovitost, varnost, zaupnost, razpoložljivost in dostopnost podatkov, shranjenih v razpršeni evidenci. Pristojni organ tržne infrastrukture DLT bi moral imeti možnost zahtevati revizijo, s katero bi bilo zagotovljeno, da splošne ureditve IT in kibernetske ureditve tržne infrastrukture DLT ustrezajo svojemu namenu. Stroške takšne revizije bi moral kriti upravljavec tržne infrastrukture DLT.

(42)

Kadar poslovni načrt upravljavca tržne infrastrukture DLT vključuje hrambo denarnih sredstev strank, kot so denar ali njegovi ustrezniki, finančnih instrumentov DLT ali načinov za dostop do takih finančnih instrumentov DLT, tudi v obliki kriptografskih ključev, bi morala imeti tržna infrastruktura na podlagi DLT vzpostavljene ustrezne ureditve za hrambo teh sredstev. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT sredstev strank ne bi smeli uporabljati za svoj lastni račun, razen s predhodnim izrecnim pisnim soglasjem svojih strank. Tržna infrastruktura DLT bi morala ločiti denarna sredstva strank in finančne instrumente DLT ter načine za dostop do takih sredstev, od njihovih lastnih sredstev ali od sredstev drugih strank. Splošne ureditve IT in kibernetske ureditve tržnih infrastruktur na podlagi DLT bi morale zagotoviti, da so sredstva strank zaščitena pred goljufijami, kibernetskimi napadi in drugimi resnimi operativnimi nepravilnostmi.

(43)

V času izdaje posebnega dovoljenja bi morali imeti upravljavci tržnih infrastruktur DLT vzpostavljeno tudi verodostojno izhodno strategijo v primeru ukinitve pilotne ureditve ali odvzema posebnega dovoljenja ali preklica nekaterih odobrenih izvzetij ali preseganja mejnih vrednosti, določenih v tej uredbi. Ta strategija bi morala vključevati prehod ali vrnitev njihovih operacij na podlagi tehnologije razpršene evidence v tradicionalne tržne infrastrukture. V ta namen bi si morali novi udeleženci ali upravljavci DLT TSS, ki ne upravljajo tradicionalne tržne infrastrukture, na katero bi lahko prenesli finančne instrumente DLT, prizadevati za sklenitev dogovorov z upravljavci tradicionalnih tržnih infrastruktur. To je zlasti pomembno za evidentiranje finančnih instrumentov DLT. Zato bi morale za CDD veljati nekatere zahteve za vzpostavitev tovrstnih ureditev. Poleg tega bi morale CDD te dogovore skleniti na nediskriminatoren način in bi morale imeti možnost zaračunati razumno komercialno pristojbino na podlagi dejanskih stroškov.

(44)

Posebno dovoljenje, izdano upravljavcu tržne infrastrukture DLT, bi moralo na splošno slediti istim postopkom kot so tisti za dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ali Direktivo 2014/65/EU. Vendar bi moral prosilec pri vložitvi vloge za posebno dovoljenje v skladu s to uredbo navesti izvzetja, za katera zaproša. Pristojni organ bi moral pred izdajo posebnega dovoljenja tržni infrastrukturi DLT zagotoviti ESMA vse ustrezne informacije. ESMA bi moral po potrebi izdati nezavezujoče mnenje o zaprošenih izvzetjih ali ustreznosti tehnologije razpršene evidence za namene te uredbe. To nezavezujoče mnenje se ne bi smelo šteti za mnenje v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA bi se moral pri pripravi mnenja posvetovati s pristojnimi organi drugih držav članic. ESMA bi si moral v svojem nezavezujočem mnenju prizadevati za zaščito vlagateljev, celovitost trga in finančno stabilnost. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco na celotnem notranjem trgu, bi moral biti cilj nezavezujočega mnenja in smernic ESMA zagotoviti skladnost in sorazmernost izvzetij, ki jih odobrijo različni pristojni organi v Uniji, tudi pri ocenjevanju ustreznosti različnih vrst tehnologije razpršene evidence, ki jih uporabljajo upravljavci za namene te uredbe.

(45)

Evidentiranje vrednostnih papirjev, vodenje računov vrednostnih papirjev in upravljanje sistemov poravnave so dejavnosti, ki so zajete tudi v neharmoniziranih določbah nacionalnega prava, kot je pravo gospodarskih družb in vrednostnih papirjev. Zato je pomembno, da upravljavci tržnih infrastruktur DLT upoštevajo vsa veljavna pravila in to omogočajo tudi svojim uporabnikom.

(46)

Pristojni organ, ki obravnava vlogo upravljavca tržne infrastrukture DLT, bi moral imeti možnost, da zavrne izdajo posebnega dovoljenja, če obstajajo razlogi za domnevo, da tržna infrastruktura DLT ne bi mogla izpolnjevati veljavnih določb prava Unije ali določb nacionalnega prava, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije, če obstajajo razlogi za domnevo, da bi tržna infrastruktura DLT pomenila tveganje za zaščito vlagateljev, celovitost trga ali finančno stabilnost, ali če je vloga poskus izogibanja obstoječim zahtevam.

(47)

V posebnem dovoljenju, ki ga pristojni organ izda upravljavcu tržne infrastrukture DLT, bi morala biti navedena izvzetja, odobrena navedeni tržni infrastrukturi DLT. Veljati bi moralo po vsej Uniji, vendar le za čas pilotnega režima. ESMA bi moral na svojem spletišču objaviti seznam tržnih infrastruktur DLT in seznam izvzetij, odobrenih vsaki od njih.

(48)

Posebna dovoljenja in izvzetja bi bilo treba izdati začasno za obdobje največ šestih let od datuma izdaje posebnega dovoljenja in bi morala veljati le za čas pilotnega režima. Navedeno šestletno obdobje bi moralo upravljavcem tržnih infrastruktur DLT zagotoviti dovolj časa, da svoje poslovne modele prilagodijo kakršnim koli spremembam pilotne ureditve in da v okviru pilotne ureditve delujejo na tržno donosen način. To bi ESMA in Komisiji tudi omogočilo zbiranje koristnih podatkov o delovanju pilotne ureditve po dodelitvi kritične mase posebnih dovoljenj in s tem povezanih izvzetij, ter poročanje o tem. Prav tako bi upravljavcem tržnih infrastruktur DLT omogočilo, da sprejmejo potrebne ukrepe za prenehanje svojih dejavnosti ali za prehod na nov regulativni okvir na podlagi poročil ESMA in Komisije.

(49)

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 909/2014 in Direktivo 2014/65/EU bi morali biti pristojni organi pooblaščeni, da odvzamejo posebno dovoljenje ali prekličejo kakršno koli izvzetje, odobreno tržni infrastrukturi DLT, kadar je bila ugotovljena pomanjkljivost v tehnologiji, na kateri temelji infrastruktura, ali storitvah in dejavnostih, ki jih zagotavlja upravljavec tržne infrastrukture DLT, če ta pomanjkljivost prevlada nad koristmi te storitve in dejavnosti, ali kadar je upravljavec tržne infrastrukture DLT kršil kakršne koli obveznosti, povezane z dovoljenji ali izvzetji, ki jih je odobril pristojni organ, ali kadar je upravljavec tržne infrastrukture DLT evidentiral finančne instrumente, ki presegajo mejne vrednosti, določene v tej uredbi, ali ne izpolnjujejo drugih pogojev, ki veljajo za finančne instrumente DLT v skladu s to uredbo. V okviru svoje dejavnosti bi moral imeti upravljavec tržne infrastrukture DLT možnost, da zaprosi za dodatna izvzetja poleg tistih, za katere je bilo zaprošeno ob prvotni vlogi za izdajo dovoljenja. V takem primeru bi bilo treba za posebna izvzetja zaprositi pristojni organ, in sicer na enak način, kot ob prvotni vlogi za izdajo dovoljenja tržni infrastrukturi DLT.

(50)

Ker bi lahko upravljavcem tržnih infrastruktur DLT v skladu s pilotno ureditvijo začasno odobrili izvzetja iz nekaterih določb obstoječe zakonodaje Unije, bi morali v obdobju veljavnosti svojega posebnega dovoljenja tesno sodelovati s pristojnimi organi in ESMA. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali pristojne organe obvestiti o vseh bistvenih spremembah svojih poslovnih načrtov ali svojega kritičnega osebja, vseh dokazih o kibernetskih napadih ali drugih kibernetskih grožnjah, goljufijah ali resnih zlorabah, vseh spremembah informacij, zagotovljenih v času prvotne vloge za posebno dovoljenje, vseh tehničnih ali operativnih težavah, zlasti tistih, povezanih z uporabo tehnologije razpršene evidence, ter kakršnih koli novih tveganjih glede zaščite vlagateljev, celovitosti trga ali finančne stabilnosti, ki niso bila predvidena v času izdaje posebnega dovoljenja. Da se zagotovijo zaščita vlagateljev, celovitost trga in finančna stabilnost, bi moral pristojni organ, ko je bil obveščen o takšni bistveni spremembi, imeti možnost, da od tržne infrastrukture DLT zahteva, naj zaprosi za novo posebno dovoljenje ali izvzetje, ali pa sprejme kakršne koli korektivne ukrepe, ki se mu zdijo primerni. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali pristojnemu organu na zahtevo zagotoviti tudi vse ustrezne informacije. Pristojni organi bi morali informacije, ki jih prejmejo od upravljavcev tržnih infrastruktur DLT, in informacije o korektivnih ukrepih posredovati ESMA.

(51)

Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali predložiti redna poročila svojim pristojnim organom. ESMA bi moral organizirati razprave o teh poročilih, da bi vsem pristojnim organom po vsej Uniji omogočila pridobivanje izkušenj o učinku tehnologije razpršene evidence in ugotavljanje, ali bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije o finančnih storitvah, da bi se omogočila uporaba tehnologije razpršene evidence v večjem obsegu.

(52)

Pomembno je, da se v času delovanja pilotne ureditve pogosto spremlja in ocenjuje njen okvir in delovanje, da bi upravljavcem tržnih infrastruktur DLT priskrbeli čim več informacij. ESMA bi moral objavljati letna poročila, da bi udeleženci na trgu bolje razumeli delovanje in razvoj trgov ter da bi jim pojasnil uporabo pilotne ureditve. Ta letna poročila bi morala vključevati najnovejše informacije o najpomembnejših trendih in tveganjih. Ta letna poročila bi bilo treba predložiti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

(53)

Tri leta po datumu začetka uporabe te uredbe bi moral ESMA Komisiji predstaviti poročilo, ki vsebuje njegovo oceno pilotne ureditve. Komisija bi morala na podlagi poročila ESMA poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu bi bilo treba oceniti stroške in koristi podaljšanja pilotne ureditve za nadaljnje obdobje, razširitve pilotne ureditve na druge vrste finančnih instrumentov, drugačne spremembe pilotne ureditve, vzpostavitve stalne pilotne ureditve s predlaganjem ustreznih sprememb zakonodaje Unije o finančnih storitvah ali ukinitve pilotne ureditve. Izogniti bi se bilo treba temu, da bi imeli dve vzporedni ureditvi za tržne infrastrukture, ki temeljijo na DLT, in tržne infrastrukture, ki ne temeljijo na DLT. Če bo pilotna ureditev uspešna, bi lahko s spremembo ustrezne zakonodaje Unije o finančnih storitvah, s katero bi se vzpostavil enoten skladen okvir, postala stalna.

(54)

V obstoječi zakonodaji Unije o finančnih storitvah so bile ugotovljene nekatere potencialne vrzeli, kar zadeva njeno uporabo za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente. Zlasti regulativni tehnični standardi iz Uredbe (EU) št. 600/2014 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede sporočanja podatkov ter zahtevami glede preglednosti pred trgovanjem in po njem niso dobro prilagojeni finančnim instrumentom, izdanim na podlagi tehnologije razpršene evidence. Sekundarni trgi finančnih instrumentov, ki se izdajajo na podlagi tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije, so še vedno v nastajanju, zato bi se lahko njihove značilnosti razlikovale od trgov finančnih instrumentov, ki uporabljajo tradicionalno tehnologijo. Pravila iz teh regulativnih tehničnih standardov bi se morala uporabljati za vse finančne instrumente, ne glede na uporabljeno tehnologijo. Zato bi moral ESMA v skladu z obstoječimi mandati iz Uredbe (EU) št. 600/2014 za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov izvesti celovito oceno teh regulativnih tehničnih standardov in predlagati vse potrebne spremembe, da se zagotovi učinkovita uporaba pravil iz navedene uredbe za finančne instrumente DLT. ESMA bi moral pri izvajanju te ocene upoštevati posebnosti finančnih instrumentov DLT in ali potrebujejo prilagoditev standardov, ki bi omogočali razvoj teh finančnih instrumentov, ne da bi bili ogroženi cilji pravil iz regulativnih tehničnih standardov, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) št. 600/2014.

(55)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi regulativnih ovir pri razvoju tržnih infrastruktur DLT za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente, ki izhajajo iz zakonodaje Unije o finančnih storitvah, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(56)

Ta uredba ne posega v Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (13). Istočasno bi bilo treba v zvezi s subjekti z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2014/65/EU uporabiti mehanizme za poročanje o kršitvah Uredbe (EU) št. 600/2014 ali Direktive 2014/65/EU, ki so vzpostavljeni v skladu z navedeno direktivo. V zvezi s subjekti z dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 bi bilo treba uporabiti mehanizme za poročanje o kršitvah navedene uredbe, ki so vzpostavljeni v skladu z navedeno uredbo.

(57)

Delovanje tržnih infrastruktur DLT bi lahko vključevalo obdelavo osebnih podatkov. Kadar je za namene te uredbe potrebna obdelava osebnih podatkov, bi se ta obdelava morala izvesti v skladu z veljavnim pravom Unije o varstvu osebnih podatkov. Ta uredba ne posega v uredbi (EU) 2016/679 (14) in (EU) 2018/1725 (15) Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 23. aprila 2021.

(58)

Uredba (EU) št. 600/2014 določa prehodno obdobje, v katerem nediskriminatoren dostop do CNS ali mesta trgovanja iz navedene uredbe ne velja za CNS ali mesta trgovanja, ki so pri svojih pristojnih organih zaprosila za uporabo prehodne ureditve v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi. Obdobje, v katerem bi lahko pristojni organ CNS ali mesto trgovanja v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, izvzel iz pravil o nediskriminatornem dostopu, se je izteklo 3. julija 2020. Večja negotovost in nestanovitnost trgov sta negativno vplivali na operativna tveganja CNS in mest trgovanja, zato je bil datum začetka uporabe nove ureditve odprtega dostopa za CNS in mesta trgovanja, ki ponujajo storitve trgovanja in kliringa v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, s členom 95 Uredbe (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta (16) preložen za eno leto, in sicer na 3. julij 2021. Razlogi za preložitev datuma začetka uporabe nove ureditve odprtega dostopa so še vedno prisotni. Poleg tega bi lahko bila ureditev odprtega dostopa v nasprotju z vzporednimi cilji politike spodbujanja trgovanja in inovacij v Uniji, saj bi lahko odvračala od inovacij na področju izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, ker bi konkurentom, ki so upravičenci do odprtega dostopa, omogočila uporabo infrastrukture in naložb uveljavljenih podjetij, da bi ponudili konkurenčne proizvode z nizkimi vnaprejšnjimi stroški. Vzdrževanje sistema, po katerem se kliring in trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti opravljata v vertikalno integriranem subjektu, je tudi v skladu z dolgoletnimi mednarodnimi trendi. Datum začetka uporabe nove ureditve odprtega dostopa bi bilo zato treba preložiti še za dve leti, in sicer na 3. julij 2023.

(59)

Trenutna opredelitev pojma finančni instrument v Direktivi 2014/65/EU izrecno ne vključuje finančnih instrumentov, izdanih z uporabo vrste tehnologij, ki podpira razpršeno evidentiranje šifriranih podatkov, in sicer tehnologije razpršene evidence. Da bi s tovrstnimi finančnimi instrumenti lahko trgovali na trgu v skladu z obstoječim pravnim okvirom, bi bilo treba opredelitev finančnih instrumentov iz Direktive 2014/65/EU spremeniti, da bi jih vključevala.

(60)

Ta uredba določa regulativni okvir za tržne infrastrukture DLT, vključno s tistimi, ki izvajajo storitve poravnave, splošni regulativni okvir za sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, pa je določen v Uredbi (EU) št. 909/2014, ki vključuje tudi določbe o disciplini pri poravnavi. Ureditev glede discipline pri poravnavi zajema pravila za poročanje o neuspešnih poravnavah, pobiranje in razdelitev denarnih kazni ter obvezne kritne nakupe. V skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, se določbe o disciplini pri poravnavi uporabljajo od 1. februarja 2022. Vendar so deležniki predložili dokaze, da bi obvezni kritni nakupi lahko povečali likvidnostni pritisk in stroške vrednostnih papirjev, pri katerih obstaja tveganje, da bodo predmet kritnega nakupa. Tak učinek bi se lahko še povečal v primeru nestanovitnosti trga. Iz vseh teh razlogov bi lahko uporaba pravil o obveznih kritnih nakupih, kot so določena v Uredbi (EU) št. 909/2014, negativno vplivala na učinkovitost in konkurenčnost kapitalskih trgov v Uniji. To bi lahko povzročilo večje cenovne razpone med ponudbo in povpraševanjem, manjšo učinkovitost trga in zmanjšane spodbud za posojanje vrednostnih papirjev na trgih posoje vrednostnih papirjev in repo poslov ter za poravnavo transakcij s CDD s sedežem v Uniji. Zato se pričakuje, da bi stroški uporabe pravil o obveznih kritnih nakupih prevladali nad morebitnimi koristmi. Ob upoštevanju takšnega morebitnega negativnega učinka bi bilo treba Uredbo (EU) št. 909/2014 spremeniti, da se za vsak ukrep discipline pri poravnavi omogoči drugačen datum začetka uporabe, s čimer bi lahko datum začetka uporabe pravil o obveznih kritnih nakupih znova preložili. Ta preložitev bi Komisiji omogočila, da v okviru prihodnjega zakonodajnega predloga o pregledu Uredbe (EU) št. 909/2014 oceni, kako bi bilo treba spremeniti okvir discipline pri poravnavi, zlasti pravila o obveznih kritnih nakupih, da bi se upoštevali in obravnavali navedeni pomisleki. Poleg tega bi s tako preložitvijo zagotovili, da udeleženci na trgu, vključno s tistimi tržnimi infrastrukturami DLT, za katere bi veljala ureditev discipline pri poravnavi, ne bi imeli dvakratnih stroškov izvajanja, če bi se ta pravila spremenila zaradi pregleda Uredbe (EU) št. 909/2014.

(61)

Delovanje tržne infrastrukture DLT ne bi smelo spodkopavati podnebnih politik držav članic. Zato je pomembno še naprej spodbujati razvoj nizkoemisijskih oziroma brezemisijskih tehnologij razpršene evidence in naložbe vanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa zahteve za tržne infrastrukture DLT in njihove upravljavce v zvezi z:

(a)

izdajo in odvzemom posebnih dovoljenj za delovanje tržnih infrastruktur DLT v skladu s to uredbo;

(b)

odobritvijo, spremembo in preklicem izvzetij, povezanih s posebnimi dovoljenji;

(c)

pooblaščanjem, spreminjanjem in preklicem pogojev, povezanih z izvzetji, ter v zvezi s pooblaščanjem, spreminjanjem in preklicem izravnalnih ali korektivnih ukrepov;

(d)

upravljanjem tržnih infrastruktur DLT;

(e)

nadzorom nad tržnimi infrastrukturami DLT ter

(f)

sodelovanjem med upravljavci tržnih infrastruktur DLT, pristojnimi organi in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1095/2010 (ESMA).

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„tehnologija razpršene evidence“ ali „DLT“ pomeni tehnologijo, ki omogoča delovanje in uporabo razpršenih evidenc;

(2)

„razpršena evidenca“ pomeni repozitorij informacij, ki hrani evidence poslov in ki je skupen sklopu omrežnih vozlišč DLT ter sinhroniziran med njimi na podlagi mehanizma soglasja;

(3)

„mehanizem soglasja“ pomeni pravila in postopke, s katerimi omrežna vozlišča DLT dosežejo dogovor o potrditvi posla;

(4)

„omrežno vozlišče DLT“ pomeni napravo ali proces, ki je del omrežja in ima popolno ali delno kopijo evidenc o vseh poslih, opravljenih v razpršeni evidenci;

(5)

„tržna infrastruktura DLT“ pomeni večstranski sistem trgovanja DLT, sistem poravnave DLT ali sistem trgovanja in poravnave DLT;

(6)

„večstranski sistem trgovanja DLT“ ali „DLT MTF“ pomeni večstranski sistem trgovanja, ki v trgovanje uvršča samo finančne instrumente DLT;

(7)

„sistem poravnave DLT“ ali „DLT SS“ pomeni sistem poravnave, ki proti plačilu ali izročitvi poravna posle s finančnimi instrumenti DLT, ne glede na to, ali je bil ta sistem poravnave določen in priglašen v skladu z Direktivo 98/26/ES, in ki omogoča začetno evidentiranje finančnih instrumentov DLT ali opravljanje storitev hrambe v zvezi s finančnimi instrumenti DLT;

(8)

„poravnava“ pomeni poravnavo, kakor je opredeljena v členu 2(1), točka 7, Uredbe (EU) št. 909/2014;

(9)

„neuspešna poravnava“ pomeni neuspešno poravnavo, kakor je opredeljena v členu 2(1), točka 15, Uredbe (EU) št. 909/2014;

(10)

„sistem trgovanja in poravnave DLT“ ali „DLT TSS“ pomeni DLT MTF ali DLT SS, ki združuje storitve DLT MTF in DLT SS;

(11)

„finančni instrument DLT“ pomeni finančni instrument, ki se izda, evidentira, prenese in shrani z uporabo tehnologije razpršene evidence;

(12)

„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kakor je opredeljen v členu 4(1), točka 15, Direktive 2014/65/EU;

(13)

„večstranski sistem trgovanja“ pomeni večstranski sistem trgovanja, kakor je opredeljen v členu 4(1), točka 22, Direktive 2014/65/EU;

(14)

„centralna depotna družba“ ali „CDD“ pomeni centralno depotno družbo, kakor je opredeljena v členu 2(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 909/2014;

(15)

„sistem poravnave vrednostnih papirjev “ pomeni sistem poravnave vrednostnih papirjev, kakor je opredeljen v členu 2(1), točka 10, Uredbe (EU) št. 909/2014;

(16)

„delovni dan“ pomeni delovni dan, kakor je opredeljen v členu 2(1), točka 14, Uredbe (EU) št. 909/2014;

(17)

„dostava proti plačilu“ pomeni dostavo proti plačilu, kakor je opredeljena v členu 2(1), točka 27, Uredbe (EU) št. 909/2014;

(18)

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(19)

„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v členu 4(1), točka 1, Direktive 2014/65/EU;

(20)

„upravljavec trga“ pomeni upravljavca trga, kakor je opredeljen v členu 4(1), točka 18, Direktive 2014/65/EU;

(21)

„pristojni organ“ pomeni enega ali več pristojnih organov:

(a)

imenovanih v skladu s členom 67 Direktive 2014/65/EU,

(b)

imenovanih v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 909/2014 ali

(c)

ki jih država članica imenuje na drugačen način, da nadzorujejo uporabo te uredbe.

Člen 3

Omejitve finančnih instrumentov, ki so uvrščeni v trgovanje ali evidentirani v tržni infrastrukturi DLT

1.   Finančni instrumenti DLT se uvrstijo v trgovanje ali evidentirajo v tržni infrastrukturi DLT le, če so ti finančni instrumenti DLT ob uvrstitvi v trgovanje ali ob evidentiranju v razpršeni evidenci:

(a)

delnice, katerih tržna kapitalizacija ali okvirna tržna kapitalizacija izdajatelja znaša manj kot 500 milijonov EUR,

(b)

obveznice, druge vrste listinjenega dolga, vključno s potrdili o lastništvu v zvezi s takimi vrednostnimi papirji ali instrumenti denarnega trga z obsegom izdaje manj kot 1 milijarda EUR, razen tistih, ki zajemajo izvedeni finančni instrument ali vključujejo strukturo, zaradi katere stranka težko razume zadevno tveganje, ali

(c)

enote v kolektivnih naložbenih podjemih iz člena 25(4), točka (a)(iv), Direktive 2014/65/EU, katerih tržna vrednost upravljanih sredstev je nižja od 500 milijonov EUR.

Podjetniške obveznice, ki jih izdajo izdajatelji, katerih tržna kapitalizacija ob izdaji ni presegla 200 milijonov EUR, se izključijo iz izračuna mejne vrednosti iz prvega pododstavka, točka (b).

2.   Skupna tržna vrednost vseh finančnih instrumentov DLT, ki se uvrstijo v trgovanje v tržni infrastrukturi DLT ali se v tržni infrastrukturi DLT evidentirajo, ob uvrstitvi v trgovanje novega finančnega instrumenta DLT ali ob njegovem začetnem evidentiranju ne presega 6 milijard EUR.

Kadar bi zaradi uvrstitve v trgovanje ali začetnega evidentiranja novega finančnega instrumenta DLT skupna tržna vrednost iz prvega pododstavka dosegla 6 milijard EUR, tržna infrastruktura DLT tega finančnega instrumenta DLT ne uvrsti v trgovanje in ga ne evidentira.

3.   Kadar skupna tržna vrednost vseh finančnih instrumentov DLT, ki se uvrstijo v trgovanje v tržni infrastrukturi DLT ali se v tržni infrastrukturi DLT evidentirajo, ob uvrstitvi v trgovanje presega 9 milijard EUR, upravljavec tržne strukture DLT aktivira strategijo prehoda iz člena 7(7). Upravljavec tržne infrastrukture DLT v mesečnem poročilu iz odstavka 5 pristojni organ uradno obvesti o aktivaciji svoje strategije prehoda in o časovnem okviru za prehod.

4.   Upravljavec tržne infrastrukture DLT izračuna mesečno povprečno skupno tržno vrednost finančnih instrumentov DLT, s katerimi se trguje ali so evidentirani v tej tržni infrastrukturi DLT. To mesečno povprečje se izračuna kot povprečje dnevnih končnih cen vsakega finančnega instrumenta DLT, pomnoženega s številom finančnih instrumentov DLT s katerimi se trguje ali ki so v navedeni tržni infrastrukturi DLT evidentirani z isto mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja (ISIN).

Upravljavec tržne infrastrukture DLT to mesečno povprečje uporabi:

(a)

pri ocenjevanju, ali bi uvrstitev v trgovanje ali evidentiranje novega finančnega instrumenta DLT v naslednjem mesecu povzročilo, da bi skupna tržna vrednost finančnih instrumentov DLT dosegla mejno vrednost iz odstavka 2 tega člena in

(b)

ko se odloča o aktivaciji prehodne strategije iz člena 7(7).

5.   Upravljavec tržne infrastrukture DLT svojemu pristojnemu organu vsak mesec predloži poročilo, s katerim dokaže, da vsi finančni instrumenti DLT, ki so uvrščeni v trgovanje ali evidentirani v tržni infrastrukturi DLT, ne presegajo mejnih vrednosti določenih v odstavkih 2 in 3.

6.   Pristojni organ lahko določi mejne vrednosti, ki so nižje od mejnih vrednosti določenih, v odstavkih 1 in 2. Če pristojni organ zniža mejno vrednost iz odstavka 2, se šteje, da je mejna vrednost iz odstavka 3 sorazmerno znižana.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka pristojni organ upošteva velikost trga in povprečno kapitalizacijo določene vrste finančnih instrumentov DLT, ki so bili uvrščeni na platforme za trgovanje v državah članicah, v katerih se bodo storitve in dejavnosti izvajale, poleg tega pa upošteva tveganja, povezana z izdajatelji, vrsto uporabljene tehnologije razpršene evidence ter storitvami in dejavnostmi tržne infrastrukture DLT.

7.   Uredba (EU) št. 596/2014 se uporablja za finančne instrumente DLT, uvrščene v trgovanje v DLT MTF ali v DLT TSS.

Člen 4

Zahteve in izvzetja v zvezi z DLT MTF

1.   Za DLT MTF veljajo zahteve, ki se uporabljajo za večstranski sistem trgovanja v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 in Direktivo 2014/65/EU.

Prvi pododstavek se ne uporablja za tiste zahteve, iz katerih je investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT MTF, izvzet, kot je določeno v odstavkih 2 in 3 tega člena, če investicijsko podjetje ali upravljavec trga izpolnjuje:

(a)

člen 7;

(b)

odstavke 2, 3 in 4 tega člena ter

(c)

vse izravnalne ukrepe, za katere pristojni organ meni, da so primerni za doseganje ciljev določb, iz katerih je bilo zahtevano izvzetje, ali za zagotovitev zaščite vlagateljev, celovitosti trga ali finančne stabilnosti.

2.   Poleg oseb iz člena 53(3) Direktive 2014/65/EU lahko pristojni organ upravljavcu DLT MTF na njegovo zaprosilo dovoli, da fizične in pravne osebe uvrsti, da kot člani ali udeleženci poslujejo za svoj račun, če te osebe izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

imajo zadosten ugled,

(b)

imajo zadostno raven sposobnosti, kompetenc in izkušenj o trgovanju, vključno z znanjem o delovanju tehnologije razpršene evidence,

(c)

v DLT MTF niso vzdrževalci trga,

(d)

v DLT MTF ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja,

(e)

drugim osebam ne omogočajo neposrednega elektronskega dostopa do DLT MTF,

(f)

ne poslujejo za svoj račun pri opravljanju naročil strank v tržni infrastrukturi DLT in

(g)

so dale informirano privolitev za trgovanje v DLT MTF kot člani ali udeleženci, DLT MTF pa jih je obvestil o morebitnih tveganjih uporabe njegovih sistemov za trgovanje s finančnimi instrumenti DLT.

Kadar pristojni organ odobri izvzetje iz prvega pododstavka, lahko naloži dodatne ukrepe za varstvo fizičnih oseb, ki so uvrščene v DLT MTF kot člani ali udeleženci. Ti ukrepi so sorazmerni s profilom tveganja teh članov ali udeležencev.

3.   Pristojni organ lahko upravljavca DLT MTF oziroma njegove člane ali udeležence na njegovo zaprosilo izvzame iz člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Kadar pristojni organ odobri izvzetje iz prvega pododstavka tega odstavka, DLT MTF hrani evidenco o vseh poslih, opravljenih prek njegovih sistemov. Te evidence vsebujejo vse podrobnosti iz člena 26(3) Uredbe (EU) št. 600/2014 v zvezi s sistemom, ki ga uporablja DLT MTF, in članom ali udeležencem, ki posel opravi. DLT MTF tudi zagotovi, da imajo pristojni organi, ki so upravičeni do prejemanja podatkov neposredno iz večstranskega sistema trgovanja v skladu s členom 26 navedene uredbe, neposreden in takojšen dostop do teh podrobnosti. Da bi lahko pristojni organ dostopal do teh evidenc, je v DLT MTF uvrščen kot udeleženec – regulativni opazovalec.

Pristojni organ da vse informacije, do katerih je dostopil v skladu s tem členom, brez nepotrebnega odlašanja na voljo ESMA.

4.   Kadar upravljavec DLT MTF zaprosi za izvzetje iz odstavka 2 ali 3, dokaže, da je zaprošeno izvzetje:

(a)

sorazmerno in upravičeno z uporabo tehnologije razpršene evidence ter

(b)

omejeno na DLT MTF in ne zajema nobenega drugega večstranskega sistema trgovanja, ki ga upravlja ta upravljavec.

5.   Odstavki 2, 3 in 4 tega člena se smiselno uporabljajo za CDD, ki upravlja DLT TSS v skladu s členom 6(2).

6.   ESMA pripravi smernice o izravnalnih ukrepih iz odstavka 1, drugi pododstavek, točka (c).

Člen 5

Zahteve in izvzetja v zvezi z DLT SS

1.   Za CDD, ki upravlja DLT SS, veljajo zahteve, ki se uporabljajo za CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014.

Prvi pododstavek se ne uporablja za tiste zahteve, iz katerih je CDD, ki upravlja DLT SS, izvzet, kot je določeno v odstavkih 2 do 9 tega člena, če CDD izpolnjuje:

(a)

člen 7;

(b)

odstavke 2 do 10 tega člena in

(c)

vse izravnalne ukrepe, za katere pristojni organ meni, da so primerni za doseganje ciljev določb, iz katerih se je zahtevalo izvzetje, ali za zagotovitev zaščite vlagateljev, celovitosti trga ali finančne stabilnosti.

2.   Pristojni organ lahko CDD, ki upravlja DLT SS, na njeno zaprosilo izvzame iz člena 2(1), točke 4, 9 ali 28, ali člena 3, 37 ali 38 Uredbe (EU) št. 909/2014, če ta CDD:

(a)

dokaže, da uporaba „računa vrednostnih papirjev“, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 28, navedene uredbe, ali uporaba nematerializirane oblike iz člena 3 navedene uredbe ni združljiva z uporabo določene tehnologije razpršene evidence;

(b)

predlaga izravnalne ukrepe za doseganje ciljev določb, v zvezi s katerimi je bilo zaprošeno izvzetje, in zagotovi vsaj:

(i)

da so finančni instrumenti DLT evidentirani v razpršeni evidenci;

(ii)

da je število finančnih instrumentov DLT v izdaji ali delu izdaje, ki jih evidentira CDD, ki upravlja DLT SS, v katerem koli trenutku enako skupnemu številu finančnih instrumentov DLT, ki sestavljajo to izdajo ali del izdaje in so evidentirani v razpršeni evidenci;

(iii)

vodi evidence, ki CDD, ki upravlja DLT SS, omogočajo, da finančne instrumente DLT člana, udeleženca, izdajatelja ali stranke v katerem koli trenutku brez odlašanja loči od tovrstnih vrednostnih papirjev katerega koli drugega člana, udeleženca, izdajatelja ali stranke, in

(iv)

ne dovoljuje prekoračitev stanj na računih vrednostnih papirjev, negativnih stanj ali nepravilnega ustvarjanja ali izbrisa vrednostnih papirjev.

3.   Pristojni organ lahko CDD, ki upravlja DLT SS, na njeno zaprosilo izvzame iz člena 6 ali 7 Uredbe (EU) št. 909/2014, če navedena CDD z zanesljivimi postopki in ureditvijo zagotovi vsaj, da DLT SS:

(a)

omogoča jasno, natančno in pravočasno potrditev podrobnosti o poslih s finančnimi instrumenti DLT, vključno z vsemi plačili, izvedenimi v zvezi s finančnimi instrumenti DLT, pa tudi o poravnavi v zvezi z navedenimi instrumenti ali pozivu k zavarovanju s premoženjem v zvezi s finančnimi instrumenti DLT in

(b)

prepreči neuspešne poravnave ali jih obravnava, če jih ni mogoče preprečiti.

4.   Pristojni organ lahko CDD, ki upravlja DLT SS, na njeno zaprosilo izvzame iz člena 19 Uredbe (EU) št. 909/2014 samo v zvezi z oddajo osnovne storitve v zunanje izvajanje tretji strani, če je uporaba navedenega člena nezdružljiva z uporabo tehnologije razpršene evidence, na kateri je zasnovan DLT SS, ki ga ta CDD upravlja.

5.   Pristojni organ lahko CDD, ki upravlja DLT SS, na njeno zaprosilo dovoli, da kot udeležence uvrsti fizične in pravne osebe, poleg tistih, ki so navedene v členu 2, točka (f), Direktive 98/26/ES, če imajo te osebe:

(a)

zadosten ugled;;

(b)

zadostno raven sposobnosti, kompetenc, izkušenj in znanja v zvezi s poravnavo, delovanjem tehnologije razpršene evidence in oceno tveganja ter

(c)

so dale informirano privolitev za vključitev v pilotno ureditev iz te uredbe ter so ustrezno seznanjene z njeno eksperimentalno naravo in potencialnimi tveganji, ki so z njo povezana.

6.   Pristojni organ lahko CDD, ki upravlja DLT SS, na njeno zaprosilo izvzame iz člena 33, 34 ali 35 Uredbe (EU) št. 909/2014, če ta CDD predlaga izravnalne ukrepe za doseganje ciljev iz teh členov in zagotovi vsaj:

(a)

da DLT SS javno razkrije merila za udeležbo, ki omogočajo pravičen in odprt dostop za vse osebe, ki nameravajo postati udeleženci, ter da so ta merila pregledna, objektivna in nediskriminatorna, ter

(b)

da DLT SS javno razkrije cene in pristojbine za svoje storitve poravnave.

7.   Pristojni organ lahko CDD, ki upravlja DLT SS, na njeno zaprosilo izvzame iz člena 39 Uredbe (EU) št. 909/2014, če ta CDD predlaga izravnalne ukrepe za doseganje ciljev iz tega člena in z zanesljivimi postopki in ureditvijo zagotovi vsaj, da:

(a)

DLT SS poravna posle s finančnimi instrumenti DLT v času, ki je blizu realnemu, ali znotraj dneva, v vsakem primeru pa najpozneje drugi delovni dan po zaključku trgovanja,

(b)

DLT SS javno razkrije pravila, ki urejajo sistem poravnave, in

(c)

DLT SS zmanjša vsa tveganja, ki izhajajo iz neimenovanja DLT SS kot sistema za namene Direktive 98/26/ES, zlasti v zvezi s postopki v primeru insolventnosti.

Za namene upravljanja DLT SS opredelitev CDD v Uredbi (EU) št. 909/2014 kot pravne osebe, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev, ne pomeni, da morajo države članice določiti in priglasiti DLT SS kot sistem poravnave vrednostnih papirjev v skladu z Direktivo 98/26/ES. Ne glede na to lahko države članice določijo in priglasijo DLT SS kot sistem poravnave vrednostnih papirjev v skladu z Direktivo 98/26/ES, kadar DLT SS izpolnjuje zahteve iz navedene direktive.

Kadar DLT SS ni določen in priglašen kot sistem poravnave vrednostnih papirjev v skladu z Direktivo 98/26/ES, CDD, ki upravlja ta DLT SS, predlaga izravnalne ukrepe za zmanjšanje tveganj v zvezi z insolventnostjo.

8.   Pristojni organ lahko CDD, ki upravlja DLT SS, na njeno zaprosilo izvzame iz člena 40 Uredbe (EU) št. 909/2014, če se ta CDD poravna na podlagi dostave proti plačilu.

Poravnava plačil se izvede s centralnobančnim denarjem, tudi v obliki žetonov, kadar je to praktično in na voljo, ali, kadar to ni praktično in na voljo, prek računa CDD v skladu z naslovom IV Uredbe (EU) št. 909/2014 ali z denarjem komercialnih bank, tudi v obliki žetonov, v skladu z navedenim naslovom, ali z uporabo „e-denarnih žetonov“.

Z odstopanjem od drugega pododstavka tega odstavka se naslov IV Uredbe (EU) št. 909/2014 ne uporablja za kreditno institucijo, kadar opravlja poravnavo plačil z uporabo denarja komercialnih bank v tržni infrastrukturi DLT, ki evidentira finančne instrumente DLT, katerih skupna tržna vrednost ob začetnem evidentiranju novega finančnega instrumenta DLT ne presega 6 milijard EUR, kar je izračunano v skladu s členom 3(4) te uredbe.

Kadar se poravnava izvede z uporabo denarja komercialnih bank, ki ga zagotovi kreditna institucija, za katero se na podlagi tretjega pododstavka tega odstavka naslov IV Uredbe (EU) št. 909/2014 ne uporablja, ali kadar se poravnava plačil izvede z uporabo „e-denarnih žetonov“, CDD, ki upravlja DLT SS, ugotovi, izmeri, spremlja, upravlja in čim bolj zmanjša vsa tveganja, ki izhajajo iz uporabe teh sredstev.

Storitve, povezane z „e-denarnimi žetoni“, ki so enakovredne storitvam iz oddelka C, točki (b) in (c), Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014, opravlja CDD, ki upravlja DLT SS, v skladu z naslovom IV Uredbe (EU) št. 909/2014 ali kreditna institucija.

9.   Pristojni organ lahko CDD, ki upravlja DLT SS, na njeno zaprosilo izvzame iz uporabe člena 50, 51 ali 53 Uredbe (EU) št. 909/2014, če ta CDD dokaže, da uporaba tehnologije razpršene evidence ni združljiva s tradicionalnimi sistemi drugih CDD ali drugimi tržnimi infrastrukturami ali da bi zagotovitev dostopa do druge CDD ali dostopa do druge tržne infrastrukture, ki uporablja tradicionalne sisteme, povzročila nesorazmerne stroške glede na obseg dejavnosti DLT SS.

Kadar za CDD, ki upravlja DLT SS, velja izvzetje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, drugim upravljavcem DLT SS ali DLT TSS omogoči dostop do svojega DLT SS. CDD, ki upravlja DLT SS, pristojni organ obvesti o svoji nameri, da vzpostavi ta dostop. Pristojni organ lahko ta dostop prepove, če bi dostop škodoval stabilnosti finančnega sistema Unije ali zadevne države članice.

10.   Kadar CDD, ki upravlja DLT SS, zaprosi za izvzetje iz odstavkov 2 do 9, dokaže, da je zaprošeno izvzetje:

(a)

sorazmerno in upravičeno z uporabo tehnologije razpršene evidence ter

(b)

omejeno na DLT SS in ne zajema sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja ta CDD.

11.   Odstavki 2 do 10 tega člena se smiselno uporabljajo za investicijsko podjetje ali upravljavca trga, ki upravlja DLT TSS, v skladu s členom 6(1).

12.   ESMA pripravi smernice o izravnalnih ukrepih iz odstavka 1, drugi pododstavek, točka (c), tega člena.

Člen 6

Zahteve in izvzetja v zvezi z DLT TSS

1.   Za investicijsko podjetje ali upravljavca trga, ki upravlja DLT TSS, veljajo:

(a)

zahteve, ki se uporabljajo za večstranski sistem trgovanja v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 in Direktivo 2014/65/EU, ter

(b)

smiselno, zahteve, ki se uporabljajo za CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, z izjemo členov 9, 16, 17, 18, 20, 26, 27, 28, 31, 42, 43, 44, 46 in 47 navedene uredbe.

Prvi pododstavek se ne uporablja za tiste zahteve, iz katerih je investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja DLT TSS, izvzet v skladu s členom 4(2) in (3) ter členom 5(2) do (9), če to investicijsko podjetje ali upravljavec trga izpolnjuje:

(a)

člen 7;

(b)

člen 4(2), (3) in (4) ter člen 5(2) do (10) ter

(c)

vse izravnalne ukrepe, za katere pristojni organ meni, da so primerni za doseganje ciljev določb, iz katerih je bilo zahtevano izvzetje, ali za zagotovitev zaščite vlagateljev, celovitosti trga ali finančne stabilnosti.

2.   CDD, ki upravlja DLT TSS, veljajo:

(a)

zahteve, ki se uporabljajo za CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, in

(b)

smiselno, zahteve, ki se uporabljajo za večstranski sistem trgovanja v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 in Direktivo 2014/65/EU, z izjemo členov 5 do 13 navedene direktive.

Prvi pododstavek se ne uporablja za tiste zahteve, iz katerih je CDD, ki upravlja DLT TSS, izvzeta v skladu s členom 4(2) in (3) ter členom 5(2) do (9), če ta CDD izpolnjuje:

(a)

člen 7;

(b)

člen 4(2), (3) in (4) ter člen 5(2) do (10) ter

(c)

vse izravnalne ukrepe, za katere pristojni organ meni, da so primerni za doseganje ciljev določb, v zvezi s katerimi je bilo zaprošeno izvzetje, ali za zagotovitev zaščite vlagateljev, celovitosti trga ali finančne stabilnosti.

Člen 7

Dodatne zahteve za tržno infrastrukturo DLT

1.   Upravljavci tržnih infrastruktur DLT pripravijo jasne in podrobne poslovne načrte, v katerih opišejo, kako nameravajo izvajati svoje storitve in dejavnosti, vključno z opisom kritičnega osebja, tehničnimi vidiki, uporabo tehnologije razpršene evidence in informacijami, zahtevanimi v skladu z odstavkom 3.

Upravljavci tržnih infrastruktur DLT prav tako javno objavijo posodobljeno, jasno in podrobno pisno dokumentacijo, ki določa pravila, v skladu s katerimi naj bi delovale tržne infrastrukture DLT in njihovi upravljavci, vključno s pravnimi pogoji, ki določajo pravice, obveznosti, odgovornosti in obveznosti upravljavcev tržnih infrastruktur DLT ter članov, udeležencev, izdajateljev in strank, ki uporabljajo njihove tržne infrastrukture DLT. Ti pravni pogoji določajo pravo, ki se uporablja, morebitne mehanizme predhodnega reševanja sporov, morebitne zaščitne ukrepe v primeru insolventnosti v skladu z Direktivo 98/26/ES in jurisdikcije, v kateri se lahko sproži sodni postopek. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT lahko svojo pisno dokumentacijo objavijo v elektronski obliki.

2.   Upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT določijo oziroma dokumentirajo, kakor je ustrezno, pravila o delovanju tehnologije razpršene evidence, ki jo uporabljajo, vključno s pravili za dostop do razpršene evidence, udeležbo validacijskih vozlišč, obravnavanje morebitnih nasprotij interesov in upravljanje tveganja, vključno z morebitnimi ukrepi za njegovo zmanjšanje, s katerimi bi zagotovili zaščito vlagateljev, celovitost trga in finančno stabilnost.

3.   Upravljavci tržnih infrastruktur DLT svojim članom, udeležencem, izdajateljem in strankam na svojem spletišču zagotovijo jasne in nedvoumne informacije o tem, kako opravljajo svoje funkcije, storitve in dejavnosti ter kako njihovo izvajanje funkcij, storitev in dejavnosti odstopa od tistih, ki jih izvajata večstranski sistem trgovanja ali sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ne temelji na tehnologiji razpršene evidence. To vključuje tudi informacije o vrsti tehnologije razpršene evidence, ki jo uporabljajo.

4.   Upravljavci tržnih infrastruktur DLT zagotovijo, da so splošne ureditve IT in kibernetske ureditve, povezane z uporabo njihove tehnologije razpršene evidence, sorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo njihovega poslovanja. Te ureditve zagotavljajo neprekinjenost, stalno preglednost, razpoložljivost, zanesljivost in varnost njihovih storitev in dejavnosti, vključno z zanesljivostjo pametnih pogodb, ki se uporabljajo na tržni infrastrukturi DLT. Te ureditve zagotavljajo tudi celovitost, varnost in zaupnost vseh podatkov, ki jih ti upravljavci hranijo, ter razpoložljivost in dostopnost teh podatkov.

Upravljavci tržnih infrastruktur DLT morajo imeti vzpostavljene posebne postopke za upravljanje operativnega tveganja, namenjene tveganjem, ki jih predstavlja uporaba tehnologije razpršene evidence in kriptosredstev, ter temu, kako bi se ta tveganja obravnavala, če bi se pojavila.

Pristojni organ lahko za oceno zanesljivosti splošne ureditve IT in kibernetske ureditve tržne infrastrukture DLT zahteva revizijo te ureditve. Če pristojni organ zahteva revizijo, za njeno izvedbo imenuje neodvisnega revizorja. Stroške revizije krije tržna infrastruktura DLT.

5.   Kadar upravljavec tržne infrastrukture DLT zagotovi hrambo denarnih sredstev članov, udeležencev, izdajateljev ali strank, zavarovanja s premoženjem ali finančnih instrumentov DLT ter zagotovi načine za dostop do teh sredstev, tudi v obliki kriptografskih ključev, ima ta upravljavec vzpostavljene ustrezne ureditve, ki preprečujejo uporabo teh sredstev na lastnem računu upravljavca, razen s predhodnim izrecnim pisnim soglasjem zadevnega člana, udeleženca, izdajatelja ali stranke, ki je lahko podano z elektronskimi sredstvi.

Upravljavec tržne infrastrukture DLT vodi varne, natančne, zanesljive in dostopne evidence o denarnih sredstvih, zavarovanju s premoženjem in finančnih instrumentih DLT, ki jih hrani njegova tržna infrastruktura DLT za svoje člane, udeležence, izdajatelje ali stranke, ter o načinih za dostop do teh denarnih sredstvih, zavarovanja s premoženjem in finančnih instrumentov DLT.

Upravljavec tržne infrastrukture DLT denarna sredstva, zavarovanje s premoženjem in finančne instrumente, ki so last članov, udeležencev, izdajateljev ali strank, ki uporabljajo tržno infrastrukturo DLT, ter načine za dostop do teh sredstev, loči od svojih lastnih sredstev in od sredstev drugih članov, udeležencev, izdajateljev in strank.

Splošne ureditve IT in kibernetske ureditve iz odstavka 4 zagotavljajo, da so ta denarna sredstva, zavarovanje s premoženjem in finančni instrumenti DLT ter načini za dostop do njih zaščiteni pred tveganji nedovoljenega dostopa, vdora v računalniški sistem, razvrednotenja, izgube, kibernetskega napada kraje, goljufije, malomarnosti in drugih resnih operativnih nepravilnosti.

6.   Če tržna infrastruktura DLT izgubi sredstva, zavarovanje s premoženjem ali finančni instrument DLT, je upravljavec tržne infrastrukture DLT, ki je izgubila sredstva, zavarovanje s premoženjem ali finančni instrument DLT, za izgubo odgovoren do tržne vrednosti izgubljenih sredstev. Upravljavec tržne infrastrukture DLT ni odgovoren za izgubo, kadar dokaže, da je izguba nastala zaradi zunanjega dogodka, na katerega razumno ni mogel vplivati in katerega posledice so bile kljub vsem razumnim prizadevanjem neizogibne.

Upravljavci tržne infrastrukture DLT vzpostavijo pregledne in ustrezne ureditve za zaščito vlagateljev ter mehanizme za obravnavanje pritožb strank in postopke za odškodnino ali pravno varstvo, če so vlagatelji utrpeli izgubo zaradi katere od okoliščin iz prvega pododstavka tega odstavka ali zaradi prenehanja poslovanja, ki je posledica katere od okoliščin iz členov 8(13), 9(11) in 10(10).

Da bi zagotovili zaščito vlagateljev, lahko pristojni organ za vsak primer posebej odloči, da od upravljavca tržne infrastrukture DLT zahteva dodatno bonitetno zaščito v obliki kapitala ali zavarovalne police, če pristojni organ ugotovi, da odgovornost za morebitno škodo, povzročeno strankam upravljavca tržne infrastrukture DLT zaradi katere od okoliščin iz prvega pododstavka tega odstavka, ni ustrezno krita z bonitetnimi zahtevami iz Uredbe (EU) št. 909/2014, Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (18), Direktive 2014/65/EU ali Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

7.   Upravljavec tržne infrastrukture DLT vzpostavi in javno objavi jasno in podrobno strategijo za zmanjšanje dejavnosti določene tržne infrastrukture DLT, za prehod iz nje ali za njeno prenehanje (v nadaljnjem besedilu: strategija prehoda), kar vključuje prehod ali vrnitev njegovih operacij s tehnologije razpršene evidence na tradicionalne tržne infrastrukture, v primeru da:

(a)

je bila presežena mejna vrednost iz člena 3(3);

(b)

se posebno dovoljenje ali izvzetje, izdano oziroma odobreno v skladu s to uredbo, odvzame oziroma prekliče ali kako drugače prekine, tudi kadar se posebno dovoljenje ali izvzetje prekine zaradi dogodkov, predvidenih v členu 14(2), ali

(c)

pride do prostovoljnega ali neprostovoljnega prenehanja poslovanja tržne infrastrukture DLT.

Strategija prehoda se pripravi tako, da se lahko pravočasno uporabi.

Strategija prehoda določi, kako se v primeru odvzema ali prekinitve posebnega dovoljenja ali prenehanja poslovanja obravnavajo člani, udeleženci, izdajatelji in stranke, kakor je določeno v prvem pododstavku tega odstavka. Strategija prehoda določi, kako je treba stranke, zlasti male vlagatelje, zaščititi pred vsakim nesorazmernim učinkom odvzema ali prekinitve posebnega dovoljenja ali prenehanja poslovanja. Strategija prehoda se redno posodablja po predhodni odobritvi pristojnega organa.

Strategija prehoda podrobno določi, kaj je treba storiti v primeru prekoračitve mejne vrednosti iz člena 3(3).

8.   Investicijska podjetja ali upravljavci trga, ki smejo DLT MTF upravljati le na podlagi člena 8(2) te uredbe in ki v svojih strategijah prehoda ne navedejo, da nameravajo pridobiti dovoljenje za upravljanje večstranskega sistema trgovanja na podlagi Direktive 2014/65/EU, ter CDD, ki upravljajo DLT TSS, si po najboljših močeh prizadevajo za sklenitev dogovorov z investicijskimi podjetji ali upravljavci trga, ki upravljajo večstranski sistem trgovanja v skladu z Direktivo 2014/65/EU, da prevzamejo njihove dejavnosti, in te dogovore opišejo v svojih strategijah prehoda.

9.   CDD, ki upravljajo DLT SS, ki smejo DLT SS upravljati le na podlagi člena 9(2) te uredbe ter ki v svojih strategijah prehoda ne navedejo, da nameravajo pridobiti dovoljenje za upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi Uredbe (EU) št. 909/2014, ter investicijska podjetja ali upravljavci trga, ki upravljajo DLT TSS, si po najboljših močeh prizadevajo skleniti dogovore s CDD, ki upravljajo sistem poravnave vrednostnih papirjev, da prevzamejo njihove dejavnosti, in te dogovore opišejo v svojih strategijah prehoda.

CDD, ki upravljajo sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki prejmejo zahtevo za sklenitev dogovora iz prvega pododstavka tega odstavka, odgovorijo v treh mesecih od datuma prejema zahteve. CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev, sklepa dogovore na nediskriminatoren način in sme zaračunati razumno komercialno pristojbino na podlagi dejanskih stroškov. Zahtevo zavrne le, kadar meni, da bi dogovor vplival na nemoteno in urejeno delovanje finančnih trgov ali predstavljal sistemsko tveganje. Zahteve ne sme zavrniti na podlagi izgube tržnega deleža. Če zahtevo zavrne, upravljavca tržne infrastrukture DLT, ki jo je vložil, pisno obvesti o svojih razlogih za to.

10.   Dogovori iz odstavkov 8 in 9 se sklenejo najpozneje pet let po datumu izdaje posebnega dovoljenja ali prej, če to zahteva pristojni organ, da bi se izognili tveganjem v zvezi s predčasno prekinitvijo posebnega dovoljenja.

Člen 8

Posebno dovoljenje za upravljanje DLT MTF

1.   Pravna oseba, ki ima v skladu z Direktivo 2014/65/EU dovoljenje kot investicijsko podjetje ali dovoljenje, da upravlja regulirani trg, lahko zaprosi za posebno dovoljenje za upravljanje DLT MTF v skladu s to uredbo.

2.   Kadar pravna oseba zaprosi za dovoljenje kot investicijsko podjetje ali za dovoljenje za upravljanje regulativnega trga v skladu z Direktivo 2014/65/EU in istočasno zaprosi za posebno dovoljenje v skladu s tem členom izključno za namene upravljanja DLT MTF, pristojni organ ne oceni, ali prosilec izpolnjuje zahteve iz Direktive 2014/65/EU, v zvezi s katerimi je prosilec zaprosil za izvzetje v skladu s členom 4 te uredbe.

3.   Kadar, kakor je določeno v odstavku 2 tega člena, pravna oseba istočasno zaprosi za dovoljenje kot investicijsko podjetje ali za dovoljenje za upravljanje reguliranega trga ter za posebno dovoljenje, v svoji vlogi predloži informacije, zahtevane v skladu s členom 7 Direktive 2014/65/EU, razen informacij, ki bi bile potrebne, da bi dokazale skladnost z zahtevami, glede katerih je prosilec zaprosil za izvzetje v skladu s členom 4 te uredbe.

4.   Vloga za posebno dovoljenje za upravljanje DLT MTF v skladu s to uredbo vsebuje naslednje informacije:

(a)

poslovni načrt prosilca, pravila DLT MTF in vse pravne pogoje iz člena 7(1) ter informacije o delovanju, storitvah in dejavnostih DLT MTF iz člena 7(3);

(b)

opis delovanja tehnologije razpršene evidence, ki se uporablja, iz člena 7(2);

(c)

opis prosilčeve splošne ureditve IT in kibernetske ureditve iz člena 7(4);

(d)

dokazilo, da ima prosilec vzpostavljeno zadostno bonitetno zaščito za izpolnitev svojih obveznosti in povračilo strankam, kakor je določeno v členu 7(6), tretji pododstavek;

(e)

po potrebi, opis ureditev hrambe finančnih instrumentov DLT, ki so v lasti strank, iz člena 7(5);

(f)

opis ureditev za zagotavljanje zaščite vlagateljev ter opis mehanizmov za obravnavanje pritožb strank in pravno varstvo iz člena 7(6), drugi pododstavek;

(g)

prosilčevo strategijo prehoda ter

(h)

izvzetja, za katera prosilec zaprosi v skladu s členom 4, utemeljitev za vsako zaprošeno izvzetje ter vse predlagane izravnalne ukrepe in načine, s katerimi namerava izpolnjevati pogoje, povezane s temi izvzetji.

5.   ESMA do 23. marca 2023 pripravi smernice za oblikovanje standardnih obrazcev, oblik in predlog za namene odstavka 4.

6.   Pristojni organ v 30 delovnih dneh od datuma prejema vloge za posebno dovoljenje za upravljanje DLT MTF oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, pristojni organ določi rok, v katerem mora prosilec predložiti manjkajoče ali morebitne dodatne informacije. Ko pristojni organ oceni, da je vloga popolna, o tem obvesti prosilca.

Kakor hitro pristojni organ oceni, da je vloga popolna, pošlje kopijo te vloge ESMA.

7.   Kadar je potrebno za spodbujanje doslednosti in sorazmernosti izvzetij ali za zagotovitev zaščite vlagateljev, celovitosti trga in finančne stabilnosti, ESMA v 30 koledarskih dneh od prejema kopije vloge pristojnemu organu predloži nezavezujoče mnenje o zaprošenih izvzetjih ali o ustreznosti tehnologije razpršene evidence, ki se uporablja za namene te uredbe.

Preden ESMA izda nezavezujoče mnenje, se posvetuje s pristojnimi organi drugih držav članic in v svojem mnenju v največji možni meri upošteva njihova stališča.

Kadar ESMA izda nezavezujoče mnenje, ga pristojni organ ustrezno upošteva in organu ESMA na zahtevo predloži izjavo o vseh bistvenih odstopanjih od njega. Mnenje ESMA in izjava pristojnega organa se ne objavita.

8.   ESMA do 24. marca 2025 pripravi smernice za spodbujanje doslednosti in sorazmernosti:

(a)

izvzetij, ki se odobrijo upravljavcem DLT MTF po Uniji, tudi pri ocenjevanju ustreznosti različnih vrst tehnologije razpršene evidence, ki jih uporabljajo upravljavci DLT MTF za namene te uredbe in

(b)

uporabe možnosti iz člena 3(6).

Te smernice zagotovijo zaščito vlagateljev, celovitost trga in finančno stabilnost.

ESMA te smernice redno posodablja.

9.   Pristojni organ v 90 delovnih dneh od datuma prejema popolne vloge za posebno dovoljenje za upravljanje DLT MTF oceni vlogo in odloči, ali bo izdal posebno dovoljenje. Kadar prosilec istočasno zaprosi za dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU in za posebno dovoljenje v skladu s to uredbo, se lahko obdobje ocenjevanja podaljša za čas, ki je določen v členu 7(3) Direktive 2014/65/EU.

10.   Brez poseganja v člena 7 in 44 Direktive 2014/65/EU pristojni organ zavrne izdajo posebnega dovoljenja za upravljanje DLT MTF, če obstajajo razlogi za domnevo, da:

(a)

prosilec ne obravnava ustrezno znatnih tveganj za zaščito vlagateljev, celovitost trga ali finančno stabilnost in jih ne blaži;

(b)

je namen posebnega dovoljenja za upravljanje DLT MTF in zaprošenih izvzetij izogibanje pravnim ali regulativnim zahtevam ali

(c)

upravljavec DLT MTF ne bo mogel izpolnjevati veljavnih določb prava Unije ali določb nacionalnega prava, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije, ali pa tega ne bo dovolil svojim uporabnikom.

11.   Posebno dovoljenje velja po vsej Uniji za obdobje največ šest let od datuma njegove izdaje. V posebnem dovoljenju so navedena izvzetja, ki se odobrijo v skladu s členom 4, vsi izravnalni ukrepi in vse nižje mejne vrednosti, ki jih je določil pristojni organ v skladu s členom 3(6).

Pristojni organ brez odlašanja obvesti ESMA o izdaji, zavrnitvi ali odvzemu posebnega dovoljenja na podlagi tega člena, vključno z vsemi informacijami, določenimi v prvem pododstavku tega odstavka.

ESMA na svojem spletišču objavi:

(a)

seznam DLT MTF, datum začetka in konca veljavnosti njihovih posebnih dovoljenj, seznam izvzetij, odobrenih vsakemu od njih, ter vse nižje mejne vrednosti, ki jih je za vsakega od njih določil pristojni organ, in

(b)

skupno število prošenj za izvzetje, ki so bile vložene v skladu s členom 4, z navedbo števila in vrst izvzetij, ki so bila odobrena ali zavrnjena, skupaj z utemeljitvami za morebitne zavrnitve.

Informacije iz tretjega pododstavka, točka (b), se objavijo na anonimni podlagi.

12.   Brez poseganja v člena 8 in 44 Direktive 2014/65/EU pristojni organ odvzame posebno dovoljenje ali prekliče katero koli povezano izvzetje, kadar je:

(a)

bila odkrita pomanjkljivost v delovanju tehnologije razpršene evidence, ki se uporablja, ali pri storitvah in dejavnostih, ki jih zagotavlja upravljavec DLT MTF, in pomeni tveganje za zaščito vlagateljev, celovitost trga ali finančno stabilnost ter tveganje prevlada nad koristmi storitev in dejavnosti, ki se preizkušajo;

(b)

upravljavec DLT MTF kršil pogoje, povezane z izvzetji;

(c)

upravljavec DLT MTF uvrstil v trgovanje finančne instrumente, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 3(1);

(d)

upravljavec DLT MTF presegel mejno vrednost iz člena 3(2);

(e)

upravljavec DLT MTF presegel mejno vrednost iz člena 3(3) in ni aktiviral strategije prehoda ali

(f)

upravljavec DLT MTF pridobil posebno dovoljenje ali so mu bila odobrena s tem povezana izvzetja na podlagi zavajajočih informacij ali pomembne opustitve.

13.   Kadar namerava upravljavec DLT MTF uvesti bistveno spremembo delovanja vrste tehnologije razpršene evidence, ki se uporablja, ali svojih storitev ali dejavnosti, in je za to bistveno spremembo potrebno novo posebno dovoljenje, novo izvzetje ali sprememba enega ali več upravljavčevih obstoječih izvzetij ali pogojev, povezanih z izvzetjem, upravljavec DLT MTF zaprosi za novo posebno dovoljenje, izvzetje ali spremembo.

Kadar upravljavec DLT MTF zaprosi za novo posebno dovoljenje, izvzetje ali spremembo, se uporabi postopek iz člena 4. To prošnjo obravnava pristojni organ v skladu s tem členom.

Člen 9

Posebno dovoljenje za upravljanje DLT SS

1.   Pravna oseba, ki ima dovoljenje kot CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, lahko zaprosi za posebno dovoljenje za upravljanje DLT SS v skladu s to uredbo.

2.   Kadar pravna oseba zaprosi za dovoljenje kot CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 in istočasno zaprosi za posebno dovoljenje v skladu s tem členom izključno za namene upravljanja DLT SS, pristojni organ ne oceni, ali prosilec izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 909/2014, v zvezi s katerimi je prosilec zaprosil za izvzetje v skladu s členom 5 te uredbe.

3.   Kadar, kakor je določeno v odstavku 2 tega člena, pravna oseba istočasno zaprosi za dovoljenje kot CDD in za posebno dovoljenje, v svoji vlogi predloži informacije iz člena 17(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, razen informacij, ki bi bile potrebne, da bi dokazale skladnost z zahtevami, v zvezi s katerimi je prosilec zaprosil za izvzetje v skladu s členom 5 te uredbe.

4.   Vloga za posebno dovoljenje za upravljanje DLT SS v skladu s to uredbo vsebuje naslednje informacije:

(a)

poslovni načrt prosilca, pravila DLT SS in vse pravne pogoje iz člena 7(1) ter informacije o delovanju, storitvah in dejavnostih DLT SS iz člena 7(3),

(b)

opis delovanja tehnologije razpršene evidence, ki se uporablja, iz člena 7(2),

(c)

opis prosilčeve splošne ureditve IT in kibernetske ureditve iz člena 7(4),

(d)

dokazilo, da ima prosilec vzpostavljeno zadostno bonitetno zaščito za izpolnitev svojih obveznosti in povračilo strankam, kakor je določeno v členu 7(6), tretji pododstavek,

(e)

po potrebi, opis ureditev hrambe finančnih instrumentov DLT, ki so v lasti strank, iz člena 7(5),

(f)

opis ureditev za zagotavljanje zaščite vlagateljev ter opis mehanizmov za obravnavanje pritožb strank in pravno varstvo iz člena 7(6), drugi pododstavek,

(g)

prosilčevo strategijo prehoda, in

(h)

izvzetja, za katera prosilec zaprosi v skladu s členom 5, utemeljitve za vsako zaprošeno izvzetje ter vse predlagane izravnalne ukrepe in načine, s katerimi namerava izpolnjevati pogoje, povezane s temi izvzetji.

5.   ESMA do 23. marca 2023 pripravi smernice za oblikovanje standardnih obrazcev, oblik in predlog za namene iz odstavka 4.

6.   Pristojni organ v 30 delovnih dneh od datuma prejema vloge za posebno dovoljenje za upravljanje DLT SS oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, pristojni organ določi rok, v katerem mora prosilec predložiti manjkajoče ali morebitne dodatne informacije. Ko pristojni organ oceni, da je vloga popolna, o tem obvesti prosilca.

Kakor hitro pristojni organ oceni, da je vloga popolna, pošlje kopijo te vloge:

(a)

ESMA in

(b)

ustreznim organom iz člena 12 Uredbe (EU) št. 909/2014.

7.   Kadar je to potrebno za spodbujanje doslednosti in sorazmernosti izvzetij ali za zagotovitev zaščite vlagateljev, celovitosti trga in finančne stabilnosti, ESMA v 30 koledarskih dneh od prejema kopije vloge pristojnemu organu predloži nezavezujoče mnenje o zaprošenih izvzetjih ali o ustreznosti tehnologije razpršene evidence, ki se uporablja za namene te uredbe.

Preden ESMA izda nezavezujoče mnenje, se posvetuje s pristojnimi organi drugih držav članic in v svojem mnenju v največji možni meri upošteva njihova stališča.

Kadar ESMA izda nezavezujoče mnenje, ga pristojni organ ustrezno upošteva in organu ESMA na zahtevo predloži izjavo o vseh bistvenih odstopanjih od njega. Mnenje ESMA in izjava pristojnega organa se ne objavita.

Ustrezni organi, določeni v členu 12 Uredbe (EU) št. 909/2014, v 30 koledarskih dneh od prejema kopije vloge pristojnemu organu predložijo nezavezujoče mnenje o značilnostih DLT SS, ki ga upravlja prosilec.

8.   ESMA do 24. marca 2025 pripravi smernice za spodbujanje doslednosti in sorazmernosti:

(a)

izvzetij, ki se odobrijo CDD, ki upravljajo DLT SS po Uniji, tudi pri ocenjevanju ustreznosti različnih vrst tehnologije razpršene evidence, ki jih uporabljajo upravljavci trga za namene te uredbe, in

(b)

uporabe možnosti iz člena 3(6).

Te smernice zagotovijo zaščito vlagateljev, celovitost trga in finančno stabilnost.

ESMA te smernice redno posodablja.

9.   Pristojni organ v 90 delovnih dneh od datuma prejema popolne vloge za posebno dovoljenje za upravljanje DLT SS oceni vlogo in odloči, ali bo izdal posebno dovoljenje. Kadar prosilec istočasno zaprosi za dovoljenje kot CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 in za posebno dovoljenje v skladu s to uredbo, se lahko obdobje ocenjevanja podaljša za čas, ki je določen v členu 17(8) Uredbe (EU) št. 909/2014.

10.   Brez poseganja v člen 17 Uredbe (EU) št. 909/2014 pristojni organ zavrne izdajo posebnega dovoljenja za upravljanje DLT SS, če obstajajo razlogi za domnevo, da:

(a)

prosilec ne obravnava ustrezno znatnih tveganj za zaščito vlagateljev, celovitost trga ali finančno stabilnost in jih ne blaži,

(b)

je namen posebnega dovoljenja za upravljanje DLT SS in zaprošenih izvzetij izogibanje pravnim ali regulativnim zahtevam ali

(c)

CDD ne bo mogla izpolnjevati veljavnih določb prava Unije ali določb nacionalnega prava, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije, ali pa tega ne bo dovolila svojim uporabnikom.

11.   Posebno dovoljenje velja po vsej Uniji za obdobje največ šest let od datuma njegove izdaje. V posebnem dovoljenje so navedena izvzetja, ki se odobrijo v skladu s členom 5, vsi izravnalni ukrepi in vse nižje mejne vrednosti, ki jih je določil pristojni organ v skladu s členom 3(6).

Pristojni organ brez odlašanja obvesti ESMA in ustrezne organe, določene v odstavku 7 tega člena, o izdaji, zavrnitvi ali odvzemu posebnega dovoljenja na podlagi tega člena, vključno z vsemi informacijami, določenimi v prvem pododstavku tega odstavka.

ESMA na svojem spletišču objavi:

(a)

seznam DLT SS, datum začetka in konca veljavnosti njihovih posebnih dovoljenj, seznam izvzetij, odobrenih vsakemu od njih, ter vse nižje mejne vrednosti, ki jih je za vsakega od njih določil pristojni organ, in

(b)

skupno število prošenj za izvzetje, ki so bile vložene v skladu s členom 5, z navedbo števila in vrst izvzetij, ki so bila odobrena ali zavrnjena, skupaj z utemeljitvami za morebitne zavrnitve.

Informacije iz tretjega pododstavka, točka (b), se objavijo na anonimni podlagi.

12.   Brez poseganja v člen 20 Uredbe (EU) št. 909/2014 pristojni organ odvzame posebno dovoljenje ali prekliče katero koli povezano izvzetje, kadar je:

(a)

bila odkrita pomanjkljivost v delovanju tehnologije razpršene evidence, ki se uporablja, ali pri storitvah in dejavnostih, ki jih zagotavlja CDD, ki upravlja DLT SS, in pomeni tveganje za zaščito vlagateljev, celovitost trga ali finančno stabilnost ter tveganje prevlada nad koristmi storitev in dejavnosti, ki se preizkušajo,

(b)

CDD, ki upravlja DLT SS, kršila pogoje, povezane z izvzetji,

(c)

CDD, ki upravlja DLT SS, evidentirala finančne instrumente, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 3(1),

(d)

CDD, ki upravlja DLT SS, presegla mejne vrednosti iz člena 3(2),

(e)

CDD, ki upravlja DLT SS, presegla mejno vrednost iz člena 3(3) in ni aktivirala strategije prehoda ali

(f)

CDD, ki upravlja DLT SS, pridobila posebno dovoljenje ali so ji bila odobrena s tem povezana izvzetja na podlagi zavajajočih informacij ali pomembne opustitve.

13.   Kadar namerava CDD, ki upravlja DLT SS, uvesti bistveno spremembo delovanja tehnologije razpršene evidence, ki se uporablja, ali svojih storitev ali dejavnosti, in je za to bistveno spremembo potrebno novo posebno dovoljenje, novo izvzetje ali sprememba enega ali več njenih obstoječih izvzetij ali pogojev, povezanih z izvzetjem, CDD, ki upravlja DLT SS, zaprosi za novo posebno dovoljenje, izvzetje ali spremembo.

Kadar CDD, ki upravlja DLT SS, zaprosi za novo posebno dovoljenje, izvzetje ali spremembo, se uporabi postopek iz člena 5. To prošnjo obravnava pristojni organ v skladu s tem členom.

Člen 10

Posebno dovoljenje za upravljanje DLT TSS

1.   Pravna oseba, ki ima dovoljenje kot investicijsko podjetje ali dovoljenje za upravljanje reguliranega trga v skladu z Direktivo 2014/65/EU ali dovoljenje kot CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, lahko zaprosi za posebno dovoljenje za upravljanje DLT TSS v skladu s to uredbo.

2.   Kadar pravna oseba zaprosi za dovoljenje kot investicijsko podjetje ali za dovoljenje za upravljanje reguliranega trga v skladu z Direktivo 2014/65/EU ali kot CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 in istočasno zaprosi za posebno dovoljenje v skladu s tem členom izključno za namene upravljanja DLT TSS, pristojni organ ne oceni, ali prosilec izpolnjuje zahteve iz Direktive 2014/65/EU oziroma iz Uredbe (EU) št. 909/2014, v zvezi s katerimi je prosilec zaprosil za izvzetje v skladu s členom 6 te uredbe.

3.   Kadar, kakor je določeno v odstavku 2 tega člena, pravna oseba istočasno zaprosi za dovoljenje kot investicijsko podjetje ali za dovoljenje za upravljanje reguliranega trga ali za dovoljenje kot CDD in za posebno dovoljenje, v svoji vlogi predloži informacije, zahtevane v skladu s členom 7 Direktive 2014/65/EU oziroma členom 17 Uredbe (EU) št. 909/2014, razen informacij, ki bi bile potrebne, da bi se dokazala skladnost z zahtevami, v zvezi s katerimi je prosilec zaprosil za izvzetje v skladu s členom 6 te uredbe.

4.   Vloga za posebno dovoljenje za upravljanje DLT TSS v skladu s to uredbo vsebuje naslednje informacije:

(a)

poslovni načrt prosilca, pravila DLT TSS in vse pravne pogoje iz člena 7(1) ter informacije o delovanju, storitvah in dejavnostih DLT TSS iz člena 7(3),

(b)

opis delovanja tehnologije razpršene evidence, ki se uporablja, iz člena 7(2),

(c)

opis prosilčeve splošne ureditve IT in kibernetske ureditve iz člena 7(4),

(d)

dokazilo, da ima prosilec vzpostavljeno zadostno bonitetno zaščito za izpolnitev svojih obveznosti in povračilo strankam, kakor je določeno v členu 7(6), tretji pododstavek,

(e)

po potrebi, opis ureditev hrambe finančnih instrumentov strank na podlagi DLT iz člena 7(5),

(f)

opis ureditev za zagotavljanje zaščite vlagateljev ter opis mehanizmov za obravnavanje pritožb strank in pravno varstvo iz člena 7(6), drugi pododstavek,

(g)

prosilčevo strategijo prehoda ter

(h)

izvzetja, za katera prosilec zaprosi v skladu s členom 6, utemeljitve za vsako zaprošeno izvzetje ter vse predlagane izravnalne ukrepe in načine, s katerimi namerava izpolnjevati pogoje, povezane s temi izvzetji.

5.   Prosilec, ki namerava upravljati DLT TSS kot investicijsko podjetje ali upravljavec trga, poleg informacij iz odstavka 4 tega člena predloži informacije o tem, kako namerava izpolnjevati veljavne zahteve iz Uredbe (EU) št. 909/2014, kakor je določeno v členu 6(1) te uredbe, razen informacij, ki bi bile potrebne, da bi se dokazala skladnost z zahtevami, v zvezi s katerimi je prosilec zaprosil za izvzetje v skladu z navedenim členom.

Prosilec, ki namerava upravljati DLT TSS kot CDD poleg informacij iz odstavka 4 tega člena predloži informacije o tem, kako namerava izpolnjevati veljavne zahteve iz Direktive 2014/65/EU, kakor je določeno v členu 6(2) te uredbe, razen informacij, ki bi bile potrebne, da bi se dokazala skladnost z zahtevami, v zvezi s katerimi je prosilec zaprosil za izvzetje v skladu z navedenim členom.

6.   ESMA do 23. marca 2023 pripravi smernice za oblikovanje standardnih obrazcev, oblik in predlog za namene odstavka 4.

7.   Pristojni organ v 30 delovnih dneh od datuma prejema vloge za posebno dovoljenje za upravljanje DLT TSS oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, pristojni organ določi rok, v katerem mora prosilec predložiti manjkajoče ali morebitne dodatne informacije. Ko pristojni organ oceni, da je vloga popolna, o tem obvesti prosilca.

Kakor hitro pristojni organ matične države članice oceni, da je vloga popolna, pošlje kopijo te vloge:

(a)

ESMA in

(b)

ustreznim organom iz člena 12 Uredbe (EU) št. 909/2014.

8.   Kadar je potrebno za spodbujanje doslednosti in sorazmernosti izvzetij ali za zagotovitev zaščite vlagateljev, celovitosti trga in finančne stabilnosti, ESMA v 30 koledarskih dneh od prejema kopije vloge pristojnemu organu predloži nezavezujoče mnenje o zaprošenih izvzetjih ali o ustreznosti tehnologije razpršene evidence, ki se uporablja za namene te uredbe.

Preden ESMA izda nezavezujoče mnenje, se posvetuje s pristojnimi organi drugih držav članic in v svojem mnenju v največji možni meri upošteva njihova stališča.

Kadar ESMA izda nezavezujoče mnenje, ga pristojni organ ustrezno upošteva in organu ESMA na zahtevo predloži izjavo o vseh bistvenih odstopanjih od njega. Mnenje ESMA in izjava pristojnega organa se ne objavita.

Ustrezni organi, določeni v členu 12 Uredbe (EU) št. 909/2014, v 30 koledarskih dneh od prejema kopije vloge pristojnemu organu predložijo nezavezujoče mnenje o značilnostih DLT TSS, ki ga upravlja prosilec.

9.   Pristojni organ v 90 delovnih dneh od datuma prejema popolne vloge za posebno dovoljenje za upravljanje DLT TSS oceni vlogo in odloči, ali bo izdal posebno dovoljenje. Kadar prosilec istočasno zaprosi za dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU ali Uredbo (EU) št. 909/2014 in za posebno dovoljenje v skladu s tem členom, se lahko obdobje ocenjevanja podaljša za čas, ki je določen v členu 7(3) Direktive 2014/65/EU oziroma členu 17(8) Uredbe (EU) št. 909/2014.

10.   Brez poseganja v člena 7 in 44 Direktive 2014/65/EU in člen 17 Uredbe (EU) št. 909/2014 pristojni organ zavrne izdajo posebnega dovoljenja za upravljanje DLT SS, če obstajajo razlogi za domnevo, da:

(a)

prosilec ne obravnava ustrezno znatnih tveganj za zaščito vlagateljev, celovitost trga ali finančno stabilnost in jih ne blaži,

(b)

je namen posebnega dovoljenja za upravljanje DLT TSS in zaprošenih izvzetij izogibanje pravnim ali regulativnim zahtevam ali

(c)

upravljavec DLT TSS ne bo mogel izpolnjevati veljavnih določb prava Unije ali določb nacionalnega prava, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije, ali pa tega ne bo dovolil svojim uporabnikom.

11.   Posebno dovoljenje velja po vsej Uniji za obdobje največ šest let od datuma njegove izdaje. V posebnem dovoljenju so navedena izvzetja, ki se odobrijo v skladu s členom 6, vsi izravnalni ukrepi in vse nižje mejne vrednosti, ki jih je določil pristojni organ v skladu s členom 3(6).

Pristojni organ brez odlašanja obvesti ESMA in ustrezne organe, določene v členu 12 Uredbe (EU) št. 909/2014, o izdaji, zavrnitvi ali odvzemu posebnega dovoljenja na podlagi tega člena, vključno z vsemi informacijami, določenimi v prvem pododstavku tega odstavka.

ESMA na svojem spletišču objavi:

(a)

seznam DLT TSS, datum začetka in konca veljavnosti njihovih posebnih dovoljenj, seznam izvzetij, odobrenih vsakemu od njih ter vse nižje mejne vrednosti, ki jih je za vsakega od njih določil pristojni organ, in

(b)

skupno število prošenj za izvzetje, ki so bile predložene v skladu s členom 6, z navedbo števila in vrst izvzetij, ki so bila odobrena ali zavrnjena, skupaj z ustreznimi utemeljitvami za morebitne zavrnitve.

Informacije iz tretjega pododstavka, točka (b), se objavijo na anonimni podlagi.

12.   Brez poseganja v člena 8 in 44 Direktive 2014/65/EU in člen 20 Uredbe (EU) št. 909/2014 pristojni organ odvzame posebno dovoljenje ali prekliče katero koli povezano izvzetje, kadar je:

(a)

bila odkrita pomanjkljivost v delovanju tehnologije razpršene evidence, ki se uporablja, ali pri storitvah in dejavnostih, ki jih zagotavlja upravljavec DLT TSS, in pomeni tveganje za zaščito vlagateljev, celovitost trga ali finančno stabilnost ter tveganje prevlada nad koristmi storitev in dejavnosti, ki se preizkušajo,

(b)

upravljavec DLT TSS kršil pogoje, povezane z izvzetji,

(c)

upravljavec DLT TSS uvrstil v trgovanje ali evidentiral finančne instrumente, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 3(1),

(d)

upravljavec DLT TSS presegel mejno vrednost iz člena 3(2),

(e)

upravljavec DLT TSS presegel mejno vrednost iz člena 3(3) in ni aktiviral strategije prehoda ali

(f)

je upravljavec DLT TSS pridobil posebno dovoljenje ali so mu bila odobrena s tem povezana izvzetja na podlagi zavajajočih informacij ali pomembne opustitve.

13.   Kadar namerava upravljavec DLT TSS uvesti bistveno spremembo delovanja tehnologije razpršene evidence, ki se uporablja, ali svojih storitev ali dejavnosti, in je za to bistveno spremembo potrebno novo posebno dovoljenje, novo izvzetje ali sprememba enega ali več upravljavčevih obstoječih izvzetij ali pogojev, povezanih z izvzetjem, upravljavec DLT TSS zaprosi za novo posebno dovoljenje, izvzetje ali spremembo.

Kadar upravljavec DLT TSS zaprosi za novo posebno dovoljenje, izvzetje ali spremembo, se uporabi postopek iz člena 6. To prošnjo obravnava pristojni organ v skladu s tem členom.

Člen 11

Sodelovanje med upravljavci tržnih infrastruktur DLT, pristojnimi organi in ESMA

1.   Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 909/2014 in Direktivo 2014/65/EU upravljavci tržnih infrastruktur DLT sodelujejo s pristojnimi organi.

Upravljavci tržnih infrastruktur DLT zlasti, takoj ko izvejo za katero od naslednjih zadev, o tem brez odlašanja obvestijo svoje pristojne organe:

(a)

vsako predlagano bistveno spremembo njihovega poslovnega načrta, vključno v zvezi s kritičnim osebjem, pravili tržne infrastrukture DLT in pravnimi pogoji,

(b)

vse dokaze o nedovoljenem dostopu, pomembnem nepravilnem delovanju, izgubi, kibernetskih napadih ali drugih kibernetskih grožnjah, goljufijah, kraji ali drugih resnih zlorabah, ki jih je utrpel upravljavec tržne infrastrukture DLT,

(c)

vse bistvene spremembe informacij, predloženih pristojnemu organu,

(d)

vse tehnične ali operativne težave pri opravljanju dejavnosti ali zagotavljanju storitev, za katere je potrebno posebno dovoljenje, vključno s težavami, povezanimi z razvojem ali uporabo tehnologije razpršene evidence in finančnimi instrumenti DLT, ali

(e)

vsa tveganja glede zaščite vlagateljev, celovitosti trga ali finančne stabilnosti, ki so nastala in niso bila predvidena v vlogi za posebno dovoljenje ali niso bila predvidena v času, ko je bilo izdano posebno dovoljenje.

Spremembe iz drugega pododstavka, točka (a), se priglasijo vsaj štiri mesece pred načrtovano spremembo, ne glede na to, ali predlagana bistvena sprememba zahteva spremembo posebnega dovoljenja ali z njim povezanih izvzetij ali pogojev v skladu s členom 8, 9 ali 10.

Kadar je pristojni organ obveščen o zadevah iz drugega pododstavka, točke (a) do (e), lahko od upravljavca tržne infrastrukture DLT zahteva, da predloži vlogo v skladu s členom 8(13), členom 9(13) ali členom 10(13), ali da sprejme kakršne koli potrebne korektivne ukrepe iz odstavka 3 tega člena.

2.   Upravljavec tržne infrastrukture DLT pristojnemu organu zagotovi vse ustrezne informacije, ki jih potrebuje.

3.   Pristojni organ lahko zahteva korektivne ukrepe v zvezi s poslovnim načrtom upravljavca tržne infrastrukture DLT, pravili tržne infrastrukture DLT in pravnimi pogoji, da se zagotovi zaščita vlagateljev, celovitost trga ali finančna stabilnost. Upravljavec tržne infrastrukture DLT v svojih poročilih iz odstavka 4 poroča o izvajanju korektivnih ukrepov, ki jih zahteva pristojni organ.

4.   Upravljavec tržne infrastrukture DLT vsakih šest mesecev od datuma posebnega dovoljenja pristojnemu organu predloži poročilo. To poročilo vključuje:

(a)

povzetek informacij iz odstavka 1, drugi pododstavek,

(b)

število in vrednost finančnih instrumentov DLT, uvrščenih v trgovanje v DLT MTF ali DLT TSS, ter število in vrednost finančnih instrumentov DLT, ki jih evidentira upravljavec DLT SS ali DLT TSS,

(c)

število in vrednost poslov, opravljenih v DLT MTF ali DLT TSS, ki jih poravna bodisi upravljavec DLT SSS ali upravljavec DLT TSS,

(d)

utemeljeno oceno morebitnih težav pri uporabi zakonodaje Unije o finančnih storitvah ali nacionalnega prava ter

(e)

vse ukrepe, sprejete za izvajanje pogojev, povezanih z izvzetji, ali za izvajanje kakršnih koli izravnalnih ali korektivnih ukrepov, ki jih zahteva pristojni organ.

5.   ESMA opravlja usklajevalno vlogo v zvezi s pristojnimi organi z namenom oblikovanja skupnega razumevanja tehnologije razpršene evidence in tržne infrastrukture DLT, pa tudi za vzpostavitev skupne kulture na področju nadzora in zbliževanja nadzornih praks, pri čemer zagotavlja usklajene pristope in konvergenco rezultatov pri nadzoru.

Pristojni organi organu ESMA pravočasno posredujejo informacije in poročila, ki jih prejmejo od upravljavcev tržnih infrastruktur DLT v skladu z odstavki 1, 2 in 4 tega člena ter ESMA obvestijo o vseh ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 3 tega člena.

ESMA redno obvešča vse pristojne organe o:

(a)

vseh poročilih, predloženih v skladu z odstavkom 4 tega člena,

(b)

vseh posebnih dovoljenjih in izvzetjih, ki so bili odobreni v skladu s to uredbo, ter pogojih, povezanih s temi izvzetji,

(c)

vsaki zavrnitvi pristojnega organa, da izda posebno dovoljenje ali odobri izvzetje, vsakem odvzemu posebnega dovoljenja ali preklicu izvzetja in vsakem prenehanju poslovanja tržne infrastrukture DLT.

6.   ESMA spremlja uporabo posebnih dovoljenj in vseh z njimi povezanih izvzetij in pogojev ter vse potrebne izravnalne ali korektivne ukrepe, ki jih zahtevajo pristojni organi. ESMA Komisiji predloži letno poročilo o tem, kako se posebna dovoljenja, izvzetja, pogoji in izravnalni ali korektivni ukrepi uporabljajo v praksi.

Člen 12

Imenovanje pristojnih organov

1.   Pristojni organ za investicijsko podjetje, ki upravlja DLT MTF ali DLT TSS, je pristojni organ, ki ga imenuje država članica, določena v skladu s členom 4(1), točki 55(a)(ii) in (iii), Direktive 2014/65/EU.

2.   Pristojni organ za investicijsko podjetje, ki upravlja DLT MTF ali DLT TSS, je pristojni organ, ki ga imenuje država članica, v kateri se nahaja registrirani sedež upravljavca trga DLT MTF ali DLT TSS, ali, če v skladu s pravom te države članice upravljavec trga nima registriranega sedeža, državo članico, v kateri se nahaja glavni sedež upravljavca trga, ki upravlja DLT MTF ali DLT TSS.

3.   Pristojni organ za investicijsko podjetje, ki upravlja DLT SS ali DLT TSS, je pristojni organ, ki ga imenuje država članica, določena v skladu s členom 2(1), točka 23, Uredbe (EU) št. 909/2014.

Člen 13

Obveščanje o pristojnih organih

Države članice vse pristojne organe v smislu člena 2, točka 21(c), priglasijo ESMA in Komisiji. ESMA objavi seznam teh pristojnih organov na svojem spletišču.

Člen 14

Poročilo in pregled

1.   ESMA do 24. marca 2026 Komisiji predloži poročilo o:

(a)

delovanju tržnih infrastruktur DLT po vsej Uniji,

(b)

številu tržnih infrastruktur DLT,

(c)

vrstah izvzetij, za katere zaprosijo tržne infrastrukture DLT, in vrstah odobrenih izvzetij,

(d)

številu in vrednosti finančnih instrumentov DLT, uvrščenih v trgovanje, ki so evidentirani v tržnih infrastrukturah DLT,

(e)

številu in vrednosti poslov, opravljenih ali poravnanih v tržnih infrastrukturah DLT,

(f)

vrstah uporabljene tehnologije razpršene evidence in tehničnih vprašanjih v zvezi z uporabo tehnologije razpršene evidence, vključno z zadevami iz člena 11(1), drugi pododstavek, točka (b), ter vplivu uporabe tehnologije razpršene evidence na cilje podnebne politike Unije,

(g)

postopkih, ki jih v skladu s členom 5(3), točka (b), vzpostavijo upravljavci DLT SS ali DLT TSS,

(h)

vseh tveganjih, ranljivostih ali neučinkovitostih, ki jih predstavlja uporaba tehnologije razpršene evidence za zaščito vlagateljev, celovitost trga ali finančno stabilnost, vključno z novimi vrstami pravnih, sistemskih in operativnih tveganj, ki niso zadostno obravnavana v zakonodaji Unije o finančnih storitvah, in vsemi drugimi nenamernimi učinki na likvidnost, volatilnost, zaščito vlagateljev, celovitost trga ali finančno stabilnost,

(i)

vseh tveganjih regulativne arbitraže ali vprašanjih, povezanih z enakimi konkurenčnimi pogoji, med tržnimi infrastrukturami DLT v okviru pilotne ureditve iz te uredbe na eni strani ter med tržnimi infrastrukturami DLT in drugimi tržnimi infrastrukturami, ki uporabljajo tradicionalne sisteme, na drugi strani,

(j)

vseh vprašanjih v zvezi z interoperabilnostjo med tržnimi infrastrukturami DLT in drugimi infrastrukturami, ki uporabljajo tradicionalne sisteme,

(k)

vseh koristih in stroških, ki izhajajo iz uporabe posamezne tehnologije razpršene evidence, v smislu dodatne likvidnosti in financiranja zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij, izboljšav glede varnosti in učinkovitosti, porabe energije in zmanjšanja tveganja v celotni trgovalni in potrgovalni verigi, vključno v zvezi z evidentiranjem in hrambo finančnih instrumentov DLT, sledljivostjo poslov in večjo skladnostjo s postopki poznavanja stranke in preprečevanja pranja denarja, korporacijskimi dejanji in neposrednim uresničevanjem pravic vlagateljev prek pametnih pogodb, ter poročanjem in funkcijami nadzora na ravni tržne infrastrukture DLT,

(l)

vsaki zavrnitvi, da se izda posebna dovoljenja ali odobri izvzetja, vseh spremembah ali odvzemih takih posebnih dovoljenj ali preklicih izvzetij ter vseh izravnalnih ali korektivnih ukrepih,

(m)

vsakem prenehanju poslovanja tržne infrastrukture DLT in razlogih za takšno prenehanje poslovanja,

(n)

ustreznosti mejnih vrednosti iz člena 3 in člena 5(8), vključno z morebitnimi posledicami zvišanja teh mejnih vrednosti, pri čemer se upoštevajo zlasti sistemski pomisleki in različne vrste tehnologij razpršene evidence, in

(o)

splošni oceni stroškov in koristi pilotne ureditve iz te uredbe ter priporočilu, ali in pod kakšnimi pogoji je treba to pilotno ureditev nadaljevati.

2.   Komisija na podlagi poročila iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu v treh mesecih od prejema tega poročila predloži poročilo. Poročilo vključuje analizo stroškov in koristi o tem, ali naj se pilotna ureditev v skladu s to uredbo:

(a)

podaljša za nadaljnje obdobje do treh let,

(b)

razširi na druge vrste finančnih instrumentov, ki se lahko izdajo, evidentirajo, prenesejo ali shranijo z uporabo tehnologije razpršene evidence,

(c)

spremeni,

(d)

trajno uvede z ustreznimi spremembami zadevne zakonodaje Unije o finančnih storitvah ali

(e)

zaključi, vključno z vsemi posebnimi dovoljenji, izdanimi v skladu s to uredbo.

Komisija lahko v svojem poročilu predlaga kakršno koli ustrezno spremembo zakonodaje Unije o finančnih storitvah ali harmonizacijo nacionalnega prava, ki bi olajšala uporabo tehnologije razpršene evidence v finančnem sektorju, ter vse ukrepe, potrebne za premostitev prehoda tržnih infrastruktur DLT iz pilotne ureditve iz te uredbe.

V primeru, da se ta pilotna ureditev podaljša za nadaljnje obdobje, kakor je določeno v prvem pododstavku, točka (a), tega odstavka, Komisija od ESMA zahteva, naj najpozneje tri mesece pred koncem podaljšanega obdobja predloži dodatno poročilo v skladu z odstavkom 1. Komisija po prejemu tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu predloži dodatno poročilo v skladu s tem odstavkom.

Člen 15

Vmesna poročila

ESMA objavi letna vmesna poročila, da bi udeležencem na trgu zagotovil informacije o delovanju trgov, obravnaval nepravilno ravnanje upravljavcev tržnih infrastruktur DLT, podal pojasnila o uporabi te uredbe in posodobil prejšnje navedbe na podlagi razvoja tehnologije razpršene evidence. Ta poročila vsebujejo tudi splošen opis uporabe pilotne ureditve iz te uredbe, osredotočen na trende in nastajajoča tveganja, ter se predložijo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Prvo tako poročilo se objavi do 24. marca 2024.

Člen 16

Sprememba Uredbe (EU) št. 600/2014

V členu 54(2) Uredbe (EU) št. 600/2014 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če Komisija sklene, da izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, v skladu s členom 52(12) ni treba izključiti iz področja uporabe členov 35 in 36, lahko CNS ali mesto trgovanja pred 22. junijem 2022 pri svojem pristojnem organu zaprosi za dovoljenje za uporabo prehodne ureditve. Pristojni organ lahko ob upoštevanju tveganj, ki jih uporaba pravic dostopa na podlagi člena 35 ali 36 v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, predstavlja za pravilno delovanje ustrezne CNS ali mesta trgovanja, v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, odloči, da se člen 35 ali 36 ne uporablja za ustrezno CNS oziroma mesto trgovanja v prehodnem obdobju do 3. julija 2023. Kadar pristojni organ odobri takšno prehodno obdobje, CNS ali mesto trgovanja v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, v prehodnem obdobju nima pravice dostopa na podlagi člena 35 ali 36. Pristojni organ o vsaki odobritvi prehodnega obdobja uradno obvesti ESMA, v zvezi s CNS pa kolegij organov, pristojnih za to CNS.“.

Člen 17

Sprememba Uredbe (EU) št. 909/2014

V členu 76(5) Uredbe (EU) št. 909/2014 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vsak izmed ukrepov discipline pri poravnavi iz člena 7(1) do (13) se uporablja od datuma začetka uporabe, ki je za vsak ukrep discipline pri poravnavi naveden v delegiranem aktu, ki ga sprejme Komisija na podlagi člena 7(15).“.

Člen 18

Spremembe Direktive 2014/65/EU

Direktiva 2014/65/EU se spremeni:

(1)

v členu 4(1) se točka 15 nadomesti z naslednjim:

„(15)

‚finančni instrument‘ pomeni instrumente iz oddelka C Priloge I, vključno z instrumenti, ki se izdajo na podlagi tehnologije razpršene evidence;“;

(2)

v členu 93 se vstavi naslednji odstavek:

„3a.   Države članice do 23. marca 2023 sprejmejo in objavijo predpise, potrebne za uskladitev s točko 15 člena 4(1), in jih sporočijo Komisiji. Te predpise uporabljajo od 23. marca 2023.

Z odstopanjem od prvega pododstavka so države članice, ki do 23. marca 2023 ne morejo sprejeti predpisov, potrebnih za izpolnjevanje točke 15 člena 4(1), ker njihovi zakonodajni postopki trajajo več kot devet mesecev, upravičene do največ šestmesečnega podaljšanja roka od 23. marca 2023, če Komisijo do 23. marca 2023 uradno obvestijo o tem, da želijo uporabiti možnost podaljšanja.“.

Člen 19

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 23. marca 2023, razen:

(a)

členov 8(5), 9(5), 10(6) in 17, ki se uporabljajo od 22. junija 2022, in

(b)

člena 16, ki se uporablja od 4. julija 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. maja 2022

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

B. LE MAIRE


(1)   UL C 244, 22.6.2021, str. 4.

(2)   UL C 155, 30.4.2021, str. 31.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 12. aprila 2022.

(4)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(5)  Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

(7)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(8)  Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

(9)  Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).

(10)  Direktiva 2013/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, ter Direktive Komisije 2007/14/ES o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/ES (UL L 294, 6.11.2013, str. 13).

(11)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(12)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(13)  Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

(14)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(15)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(16)  Uredba (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L 22, 22.1.2021, str. 1).

(17)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(18)  Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).

(19)  Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).


Top