(1)

Pandemija COVID-19 je povzročila močno zmanjšanje železniškega prometa zaradi znatnega upada povpraševanja in neposrednih ukrepov, ki so jih države članice sprejele za zajezitev pandemije.

(2)

Prevozniki v železniškem prometu nimajo nadzora nad temi okoliščinami ter se srečujejo s precejšnjimi likvidnostnimi težavami in velikimi izgubami, v nekaterih primerih pa jim grozi insolventnost.

(3)

Da bi se preprečile negativne gospodarske posledice pandemije COVID-19 in podprli prevozniki v železniškem prometu, Uredba (EU) 2020/1429 državam članicam omogoča, da upravljavcem infrastrukture dovolijo, da znižajo, oprostijo ali odložijo plačilo uporabnin za dostop do železniške infrastrukture. Ta možnost je bila odobrena od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020, z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2180 (2) pa je bila podaljšana do 30. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje).

(4)

Omejitve mobilnosti v obdobju pandemije so znatno vplivale na uporabo storitev železniškega potniškega prometa. V manjši meri pa so vplivale tudi na storitve železniškega tovornega prometa. Po podatkih upravljavcev železniške infrastrukture v Uniji je pandemija močneje prizadela segment potniških storitev, zlasti segment komercialnih storitev potniškega prometa, pri čemer se je ponudba znatno zmanjšala v vseh državah članicah in se še vedno ni vrnila na ravni iz leta 2019. Med marcem 2020 in februarjem 2021 so se storitve potniškega prometa, izražene v vlakovnih kilometrih, v primerjavi z enakim obdobjem 2019–2020 zmanjšale za 11,5 %, storitve tovornega prometa pa za 6,1 %. Med marcem 2020 in februarjem 2021 so se storitve potniškega prometa, ki se izvajajo v okviru obveznosti javne službe, izražene v vlakovnih kilometrih, v primerjavi z enakim obdobjem 2019–2020 zmanjšale za 5,9 %, komercialne storitve potniškega prometa pa za 33,1 %. V zadnjem četrtletju leta 2020 se je potniški promet v potniških kilometrih zmanjšal za 56 %, število potnikov pa se je v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019 prepolovilo. Ta trend lahko pomembno vpliva na konkurenco na trgih železniškega potniškega prometa, na vzpostavitev resnično enotnega evropskega železniškega območja in na premik k bolj trajnostnemu prometnemu sektorju, v katerem se več ljudi in blaga prevaža po železnici. Tovorni promet v tonskih kilometrih se je v zadnjem četrtletju leta 2020 povečal za 5 % v primerjavi z letom 2019, količina ton, prepeljanih z vlakom, pa se je povečala za 3 %.

(5)

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je število dnevno zabeleženih primerov COVID-19 v Evropi še vedno zelo veliko, saj so 9. maja 2021 samo za tisti dan poročali o 107 253 novih primerih.

(6)

Konec aprila 2021 je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni poudaril, da je „Evropa na kritični točki boja proti COVID-19. Številne države trenutno rahljajo omejitve, pri čemer se v nekaterih državah srečujejo z naraščanjem števila primerov in pojavom novih različic, obenem pa še vedno uvajajo vsedržavne programe cepljenja.“

(7)

Zmanjševanje obsega železniškega prometa v primerjavi z obsegom v ustreznem obdobju v prejšnjih letih ne pojema in se bo najverjetneje nadaljevalo še vsaj do konca cepljenja. Te razmere so posledica izbruha COVID-19.

(8)

Zato je treba referenčno obdobje iz člena 1 Uredbe (EU) 2020/1429 podaljšati do konca decembra 2021.

(9)

Če bi Evropski parlament in Svet pregledovala to uredbo v celotnem obdobju za nasprotovanje iz člena 6(6) Uredbe (EU) 2020/1429, bi ta Uredba začela veljati šele po koncu referenčnega obdobja, trenutno predvidenega v členu 1 Uredbe (EU) 2020/1429. Da bi se izognili pravni negotovosti, bi bilo treba to uredbo sprejeti po postopku v nujnih primerih iz člena 7 Uredbe (EU) 2020/1429 in bi morala nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –