EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021R1060

Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko

PE/47/2021/INIT

OJ L 231, 30.6.2021, p. 159–706 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 01/03/2024

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1060/oj

30.6.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 231/159


UREDBA (EU) 2021/1060 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. junija 2021

o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 177, točke (a) člena 322(1) in člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da si mora Unija za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prizadevati zmanjšati neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Kohezijska politika tem regijam še posebej koristi. Unija v skladu s členom 175 PDEU podpira uresničevanje teh ciljev z delovanjem v okviru Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropske investicijske banke in drugih instrumentov. Člen 322 PDEU je osnova za sprejetje finančnih pravil, v katerih se določi postopek v zvezi s pripravo in izvrševanjem proračuna ter predložitvijo in revizijo računov ter za nadzor odgovornosti finančnih akterjev.

(2)

Da bi nadalje razvili usklajeno in harmonizirano izvajanje skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, Sklada za pravični prehod (SPP) ter ukrepov, ki se financirajo v okviru deljenega upravljanja znotraj Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA), Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF), Sklada za notranjo varnost (SNV) ter Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (IUMV), bi bilo treba določiti finančna pravila na podlagi člena 322 PDEU za vse te sklade (v nadaljnjem besedilu skupaj: skladi) in jasno določiti področje uporabe ustreznih določb. Poleg tega bi bilo treba uvesti skupne določbe na podlagi člena 177 PDEU, da bi zajele posebna pravila politike za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, SPP in ESPRA.

(3)

Zaradi posebnosti vsakega sklada bi bilo treba posebna pravila, ki veljajo za vsak sklad in cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v okviru ESRR, določiti v ločenih uredbah (v nadaljnjem besedilu: uredbe za posamezne sklade), da se dopolni ta uredba.

(4)

Najbolj oddaljene regije bi morale biti upravičene do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja za protiutež njihovemu strukturnemu socialnemu in ekonomskemu položaju ter omejitvam, ki so posledica dejavnikov, navedenih v členu 349 PDEU.

(5)

Severna redko poseljena območja bi morala biti upravičena do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja za protiutež težkim in naravnim ali demografskim omejitvam iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.

(6)

Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, določene v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 navedene konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. V zvezi s tem bi bilo treba sklade izvrševati tako, da bi se spodbujal prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije ali izključevanja, in bi morali pri financiranju infrastrukture zagotoviti dostopnost za invalide. Cilji skladov bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“, ciljev ZN glede trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (5) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum). Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, morajo biti operacije v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU. Revščina je še posebej pomemben izziv v Uniji. Cilje skladov bi bilo zato treba uresničevati, da bi prispevali k izkoreninjenju revščine. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati, da bi zlasti lokalnim in regionalnim organom obalnih in mestnih območij zagotovili ustrezno podporo za reševanje socialno-ekonomskih izzivov, povezanih z vključevanjem državljanov tretjih držav, in zagotovili ustrezno podporo območjem in skupnostim v urbanem okolju z omejenimi možnostmi.

(7)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna Unije prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad, posrednega upravljanja, finančnih instrumentov, proračunskih jamstev, finančne pomoči in povračila zunanjim strokovnjakom ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(8)

Kadar je za Komisijo določen časovni rok glede sprejetja ukrepov za države članice, bi morala Komisija pravočasno in učinkovito upoštevati vse potrebne informacije in dokumente. Kadar so predložitve držav članic v kateri koli obliki na podlagi te uredbe nepopolne ali neskladne z zahtevami te uredbe in uredb za posamezne sklade, zaradi česar Komisija ne more sprejeti ukrepa na podlagi popolne obveščenosti, bi bilo treba zadevni rok začasno ustaviti, dokler države članice ne izpolnijo regulativnih zahtev. Ker torej Komisija ne more izvršiti plačil za izdatke, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij, povezanih s specifičnimi cilji, za katere niso izpolnjeni omogočitveni pogoji, ki so vključeni v zahtevke za plačilo, se rok, v katerem mora Komisija izvesti plačila, za take izdatke ne bi smel sprožiti.

(9)

Da bi prispevali k prednostnim nalogam Unije, bi morali skladi svojo podporo osredotočiti na omejeno število ciljev politike v skladu s svojimi poslanstvi v okviru posameznih skladov, določenimi na podlagi ciljev iz Pogodbe. Cilji politike za AMIF, SNV in IUMV bi morali biti določeni v ustreznih uredbah za posamezne sklade. SPP ter sredstva ESRR in ESS+, ki se kot dopolnilna podpora prostovoljno prerazporedijo v SPP, bi morali prispevati k enemu specifičnemu cilju.

(10)

Glede na pomen obvladovanja podnebnih sprememb skladno z zavezami, ki jih je Unija prevzela v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma in uresničevanjem ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja, bi morali skladi prispevati k širšemu upoštevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, tj. da se 30 % proračunskih izdatkov Unije nameni podnebnim ciljem. V zvezi s tem bi morali skladi podpirati dejavnosti, ki spoštujejo podnebne in okoljske standarde ter prednostne naloge Unije in ne škodujejo bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Ustrezni mehanizmi za zagotavljanje krepitve podnebne odpornosti podprtih naložb v infrastrukturo bi morali biti sestavni del načrtovanja in izvajanja skladov.

(11)

Glede na pomen boja proti izgubi biotske raznovrstnosti bi morali skladi prispevati k vključevanju ukrepov na področju biotske raznovrstnosti v politike Unije in doseganju splošnega cilja, da se za cilje biotske raznovrstnosti v letu 2024 nameni 7,5 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira, za cilje biotske raznovrstnosti v letih 2026 in 2027 pa 10 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira, pri čemer je treba upoštevati obstoječa prekrivanja med cilji na področju podnebja in biotske raznovrstnosti.

(12)

Del proračuna Unije, ki se dodeli skladom, bi morala izvrševati Komisija v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu finančne uredbe. Zato bi morale Komisija in države članice pri izvajanju skladov v okviru deljenega upravljanja upoštevati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, preglednost in nediskriminacija.

(13)

Za pripravo in izvajanje programov bi morale biti odgovorne države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom ter telesa, ki jih države članice določijo za ta namen. Unija in države članice ne bi smele uvajati nepotrebnih pravil, ki bi upravičencem povzročila pretirano upravno breme.

(14)

Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju skladov, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja udeležbo regionalnih, lokalnih, mestnih in drugih javnih organov, civilne družbe, ekonomskih in socialnih partnerjev ter po potrebi raziskovalnih organizacij in univerz. Da bi zagotovili kontinuiteto pri organizaciji partnerstva, bi se morala za sklade, še naprej uporabljati Evropski kodeks dobre prakse za partnerske sporazume in programe, ki se financirajo s sredstvi evropskih strukturnih in investicijskih skladov, določenim v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 240/2014 (8) (v nadaljnjem besedilu: Evropski kodeks dobre prakse za partnerstvo).

(15)

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik, vključno z načeli evropskega stebra socialnih pravic, tisti okvir, v katerem se opredelijo nacionalne prednostne reforme in se spremlja njihovo izvajanje. Države članice v podporo navedenim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Navedene strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem ali financiranjem Unije ali z obojima. Namen teh strategij je tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz skladov, mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (9), in programa InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: uredba o InvestEU).

(16)

Države članice bi morale upoštevati ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU, ter dopolnilna priporočila Komisije, izdana v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (11), za AMIF, SNV in IUMV pa druga ustrezna priporočila Unije, naslovljena na državo članico pri pripravi programskih dokumentov. V programskem obdobju 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: programsko obdobje) bi morale države članice odboru za spremljanje in Komisiji redno predstavljati napredek pri izvajanju programov v podporo priporočilom za posamezne države. Med vmesnim pregledom bi morale države članice med drugim upoštevati potrebo po spremembah programa, da se upoštevajo novi izzivi, opredeljeni v ustreznih priporočilih za posamezne države, ki so bila sprejeta ali spremenjena po začetku programskega obdobja.

(17)

Države članice bi morale upoštevati vsebino svojega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga je treba pripraviti na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999, in rezultate procesa, ki je privedel do priprave priporočil Unije v zvezi s temi načrti, pri svojih programih, tudi med vmesno oceno, ter pri svojih finančnih potrebah zaradi dodelitev nizkoogljičnim naložbam.

(18)

Sporazum o partnerstvu, ki ga pripravi vsaka država članica, bi moral biti natančen strateški dokument, ki je namenjen kot vodilo pri pogajanjih o oblikovanju programov v okviru ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada, SPP in ESPRA med Komisijo in zadevno državo članico. Za poenostavitev postopka odobritve bi morala Komisija pri svoji oceni upoštevati načelo sorazmernosti, zlasti v zvezi z dolžino sporazuma o partnerstvu in zahtevami po dodatnih informacijah. Da bi se zmanjšalo upravno breme, v programskem obdobju ne bi smelo biti potrebe po spremembi sporazumov o partnerstvu. Vendar bi moralo biti državi članic, ki tako želi, omogočeno, da Komisiji predloži en predlog spremembe sporazuma o partnerstvu, da se upošteva rezultat vmesnega pregleda. Da bi se olajšalo načrtovanje in preprečilo prekrivanje vsebin v programskih dokumentih, se lahko sporazum o partnerstvu vključi kot del programa.

(19)

Da bi državam članicam zagotovili zadostno prožnost pri izvajanju njihovih dodeljenih sredstev v okviru deljenega upravljanja, bi bilo treba omogočiti prerazporeditev nekaterih ravni financiranja med skladi ter med deljenim upravljanjem ter neposredno in posredno upravljanimi instrumenti. Ta stopnja prerazporeditve bi morala biti višja, kadar to upravičujejo posebne ekonomske in socialne okoliščine države članice.

(20)

Vsaka država članica bi morala imeti na voljo prožnost, da pod določenimi pogoji iz te uredbe prispeva v program InvestEU za zagotavljanje jamstva EU in v svetovalno vozlišče InvestEU za naložbe v tej državi članici.

(21)

Da se zagotovijo potrebni predpogoji za uspešno in učinkovito uporabo podpore Unije, dodeljene iz skladov, bi bilo treba vzpostaviti omejen seznam omogočitvenih pogojev ter strnjen in izčrpen niz objektivnih meril za njihovo oceno. Vsak omogočitveni pogoj bi moral biti povezan s specifičnim ciljem in bi se moral samodejno uporabljati, kadar se specifični cilj izbere za podporo. Brez poseganja v pravila o prenehanju obveznosti in kadar taki pogoji niso izpolnjeni, Komisija ne bi smela povrniti izdatkov v zvezi z operacijami v okviru povezanih specifičnih ciljev. Da se ohrani ugoden naložbeni okvir, bi bilo treba nadaljnje izpolnjevanje omogočitvenih pogojev redno spremljati. EIB bi moralo biti omogočeno, da na zahtevo države članice prispeva k oceni izpolnjevanja omogočitvenih pogojev. Pomembno je tudi zagotoviti, da se operacije, izbrane za podporo, izvajajo dosledno v skladu z veljavnimi strategijami in pripravljenimi dokumenti o načrtovanju, na katerih temeljijo izpolnjeni omogočitveni pogoji, s čimer se zagotovi, da so vse sofinancirane operacije v skladu z okvirom politike Unije.

(22)

Ob prizadevanju za doseganje ciljev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije bi morala biti podpora za mrežno povezljivost ESRR in Kohezijskega sklada namenjena dokončanju manjkajočih povezav do vseevropskega prometnega omrežja.

(23)

Države članice bi morale za vsak program vzpostaviti okvir smotrnosti, ki zajema vse kazalnike, mejnike in cilje, da bi se spremljala in vrednotila smotrnost programa in bi se o njej poročalo. To bi moralo omogočiti spremljanje in vrednotenje smotrnosti med izvajanjem ter poročanje o njej in prispevati k merjenju splošne smotrnosti skladov.

(24)

Država članica bi morala izvesti vmesni pregled vsakega programa, ki prejema podporo ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in SPP. Na podlagi tega pregleda bi morala biti pripravljena popolna prilagoditev programov, ki bi temeljila na smotrnosti programov, hkrati pa bi bila to priložnost, da se upoštevajo novi izzivi in ustrezna priporočila za posamezne države, izdana leta 2024, ter napredek pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter načel evropskega stebra socialnih pravic. Za namene vmesnega pregleda bi bilo treba tudi upoštevati socialno-ekonomske razmere v zadevni državi članici ali regiji, vključno z vsakim pomembnejšim negativnim razvojem dogodkov na finančnem, ekonomskem ali socialnem področju ali demografskimi izzivi, in napredek pri doseganju ciljev glede podnebnega prispevka na nacionalni ravni. Komisija bi morala pripraviti poročilo o rezultatih vmesnega pregleda, vključno s svojo oceno uporabe stroškov upravljanja in provizij za upravljanje v okviru finančnih instrumentov, ki jih upravljajo telesa, izbrana z neposredno dodelitvijo.

(25)

Mehanizmi, ki zagotavljajo povezavo med politikami Unije za financiranje in gospodarskim upravljanjem Unije, bi morali biti dodatno izpopolnjeni, kar bi Komisiji omogočilo, da Svetu predlaga, naj začasno ustavi vse ali nekatere zaveze ali plačila za enega ali več programov zadevne države članice, kadar se ta država članica ne odzove z učinkovitimi ukrepi v okviru postopka gospodarskega upravljanja. Obveznost Komisije, da predlaga začasno ustavitev, bi bilo treba začasno odložiti, kadar se sproži tako imenovana splošna odstopna klavzula v okviru Pakta za stabilnost in rast in za toliko časa, kot se ta klavzula uporablja. Za zagotovitev enotnega izvajanja ter glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na podlagi predloga Komisije. Za lažje sprejetje odločitev, ki so nujne za učinkovito ukrepanje v okviru postopka gospodarskega upravljanja, bi bilo treba uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine. Glede na vrsto operacij, ki potekajo s podporo ESS+ in v okviru programov Interreg, bi bilo treba ESS+ in navedene programe izključiti iz področja uporabe teh mehanizmov.

(26)

Da bi omogočili hiter odziv na izjemne ali neobičajne okoliščine, navedene v Paktu za stabilnost in rast, ki se lahko pojavijo v programskem obdobju, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje začasnih ukrepov za olajšanje uporabe skladov kot odziv na takšne okoliščine. Komisija bi morala sprejeti ukrepe, ki so najprimernejši glede na izjemne ali neobičajne okoliščine, s katerimi se sooča država članica, pri tem pa ohraniti cilje skladov. Komisija bi morala tudi spremljati izvajanje in oceniti ustreznost teh ukrepov.

(27)

Treba je določiti skupne zahteve glede vsebine programov ob upoštevanju posebnih značilnosti vsakega sklada. Te skupne zahteve se lahko dopolnijo s pravili za posamezne sklade. Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (12) (v nadaljnjem besedilu: uredba o Interreg) bi morala določiti posebne določbe o vsebini programov Interreg.

(28)

Da se omogoči prožnost pri izvajanju programov in zmanjša upravno breme, bi morale biti omogočene omejene finančne prerazporeditve med prednostnimi nalogami istega programa, brez da bi bil potreben sklep Komisije o spremembi programa. Revidirane finančne tabele bi bilo treba predložiti Komisiji, da se zagotovijo posodobljene informacije o finančnih dodelitvah za vsako prednostno nalogo.

(29)

Da bi povečali učinkovitost SPP, bi bilo treba omogočiti, da se navedenemu skladu prostovoljno dajo na voljo dodatna sredstva iz ESRR in ESS+. Ta dopolnilna sredstva bi bilo treba zagotoviti s posebno prostovoljno prerazporeditvijo iz navedenih skladov v SPP, pri čemer bi bilo treba upoštevati izzive pri prehodu, ki so opredeljeni v območnih načrtih za pravični prehod in ki jih je treba obravnavati. Zneske za prerazporeditev bi bilo treba zagotoviti iz sredstev kategorij regije, v katerih so območja, navedena v območnih načrtih za pravični prehod. Glede na to posebno ureditev za uporabo sredstev SPP bi se moral za sestavo teh sredstev uporabljati le posebni mehanizem za prerazporeditev. Poleg tega bi bilo treba pojasniti, da bi se morali za SPP ter sredstva ESRR in ESS+, ki se prerazporedijo v SPP in postanejo podpora SPP, uporabljati le ta uredba in Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (13) (v nadaljnjem besedilu: uredba o SPP). Za dopolnilno podporo se ne bi smela uporabljati niti Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (14) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESRR in Kohezijskem skladu) niti Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (15) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESS+). Zato bi bilo treba sredstva ESRR, ki bodo kot dopolnilna podpora prerazporejena v SPP, izključiti iz osnove za izračun zahtev glede tematske koncentracije iz uredbe o ESRR in Kohezijskem skladu in osnove za izračun minimalnih dodelitev za trajnostni razvoj mest, kot je določeno v uredbi o ESRR in Kohezijskem skladu. Enako velja za sredstva ESS+, prerazporejena kot dopolnilna podpora za SPP, kar zadeva zahteve glede tematske koncentracije iz uredbe o ESS+.

(30)

Da se okrepi celostni pristop k teritorialnemu razvoju, bi morale naložbe v obliki teritorialnih orodij, kot so celostne teritorialne naložbe, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (poimenovan „Leader“ v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)), ali katerega koli drugega teritorialnega orodja, ki podpira pobude, ki jih je zasnovala država članica, temeljiti na teritorialnih in lokalnih razvojnih strategijah. Enako bi moralo veljati za s tem povezane pobude, kot je pobuda za pametne vasi. Za namene celostnih teritorialnih naložb in teritorialnih orodij, ki so jih zasnovale države članice, bi bilo treba določiti minimalne zahteve za vsebino teritorialnih strategij. Te teritorialne strategije bi morali razviti in potrditi organi ali telesa, ki so zanje odgovorni. Da se zagotovi sodelovanje ustreznih organov ali teles pri izvajanju teritorialnih strategij, bi morali biti ti organi ali telesa odgovorni za izbor operacij, ki jih je treba podpreti, ali sodelovati pri tem izboru. Teritorialne strategije bi morale pri spodbujanju pobud za trajnostni turizem zagotoviti ustrezno ravnovesje med potrebami prebivalcev in turistov, kot je medsebojno povezovanje kolesarskih in železniških omrežij.

(31)

Za učinkovito reševanje razvojnih izzivov na podeželskih območjih bi bilo treba spodbujati usklajeno podporo iz skladov in EKSRP. Države članice in regije bi morale zagotoviti, da se ukrepi, ki se podpirajo iz skladov in EKSRP, dopolnjujejo in izvajajo usklajeno, da se ustvarijo sinergije ter s tem zmanjšajo administrativni stroški in breme za telesa upravljanja in upravičence.

(32)

Za boljšo mobilizacijo potenciala na lokalni ravni je treba okrepiti in olajšati lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Ta bi moral upoštevati lokalne potrebe in potenciale, pa tudi ustrezne družbeno-kulturne značilnosti, ter zagotoviti strukturne spremembe, vzpostaviti zmogljivosti skupnosti in spodbujati inovacije. Okrepiti bi bilo treba tesno sodelovanje in integrirano uporabo skladov in EKSRP za uresničitev lokalnih razvojnih strategij. Lokalne akcijske skupine, ki zastopajo interese skupnosti, bi morale biti v smislu osnovnega načela odgovorne za oblikovanje in izvajanje strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Da bi se usklajena podpora iz različnih skladov in EKSRP lažje zagotavljala za strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in olajšalo njihovo izvajanje, bi bilo treba olajšati uporabo pristopa „glavnega sklada“. Kadar je EKSRP izbran kot glavni sklad, bi moral upoštevati pravila, določena za pristop „glavnega sklada“.

(33)

Da bi zmanjšali upravno breme, bi moralo biti mogoče izvajati tehnično pomoč, povezano z izvajanjem programa, na pobudo države članice s pavšalno stopnjo na podlagi napredka pri izvajanju programa, kar lahko pokriva tudi horizontalne naloge. Vendar bi bilo treba, da bi poenostavili izvajanje za AMIF, SNV in IUMV ter za programe Interreg, uporabljati zgolj pristop pavšalne stopnje. Da bi države članice olajšale finančno upravljanje, bi morale imeti možnost, da navedejo eno ali več teles, katerim bi bilo treba izvesti povezana povračila. Ker ta povračila temeljijo na uporabi pavšalne stopnje, bi bilo treba preverjanja in revizije omejiti na preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji za povračilo prispevka Unije, vendar se povezani izdatki ne bi smeli preverjati ali revidirati. Kadar pa se daje prednost kontinuiteti z obdobjem 2014–2020, bi bilo treba državi članici zagotoviti tudi možnost, da še naprej prejema povračilo upravičenih stroškov, ki jih je upravičenec dejansko imel in so bili plačani pri izvajanju operacij za tehnično pomoč, ki se izvaja v okviru enega ali več ločenih programov ali ene ali več prednostnih nalog v okviru programov. Država članica bi morala v svojem sporazumu o partnerstvu navesti svojo izbiro oblike prispevka Unije za tehnično pomoč za celotno programsko obdobje. Ne glede na izbrano možnost bi moralo biti mogoče, da se ta tehnična pomoč dopolni s ciljno usmerjenimi ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti, pri čemer se uporabijo metode povračila, ki niso povezane s stroški. Prav tako bi moralo biti mogoče, da se o ukrepih in dosežkih ter ustreznih plačilih Unije dogovori v časovnem načrtu, in da to privede do plačil za rezultate na terenu.

(34)

Dogovorjene ukrepe, dosežke in pogoje bi bilo treba povezati z dejanskimi naložbami, opravljenimi znotraj programov v okviru deljenega upravljanja v državi članici ali regiji, kadar ta država članica predlaga Komisiji, da se prednostna naloga programa ali njegovega dela podpre s shemo financiranja, ki ni povezana s stroški. V zvezi s tem bi bilo treba zagotoviti spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja. Zlasti kar zadeva ustreznost zneskov, povezanih z izpolnjevanjem zadevnih pogojev ali doseganjem rezultatov, bi morali Komisija in država članica zagotoviti, da so uporabljeni viri primerni za izvedene naložbe. Kadar se v programu uporablja shema financiranja, ki ni povezana s stroški, osnovni stroški, povezani z izvajanjem te sheme, ne bi smeli biti predmet kakršnih koli preverjanj ali revizij, saj Komisija zagotovi predhodno soglasje v zvezi z zneski, povezanimi z izpolnjevanjem pogojev ali doseganjem rezultatov, v programu ali delegiranem aktu. Preverjanje in revizije bi se morali namesto tega omejevati na preskušanje, ali so izpolnjeni pogoji ali rezultati, na podlagi katerih se sproži povračilo prispevka Unije.

(35)

Za pregled smotrnosti programov bi morala država članica ustanoviti odbore za spremljanje, v katerih bi morali biti tudi predstavniki zadevnih partnerjev. Za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPRA bi moral letna poročila o izvajanju nadomestiti letni strukturiran dialog o politikah na podlagi najnovejših informacij in podatkov o izvajanju programa, ki jih da na voljo država članica. Pregledovalno sejo bi bilo treba organizirati tudi za programe, ki zajemajo SPP.

(36)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (16) bi bilo treba sklade vrednotiti na podlagi informacij v skladu s posebnimi zahtevami za spremljanje, hkrati pa se izogibati nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za vrednotenje učinkov skladov na terenu. Te zahteve bi morale tudi omogočiti spremljanje podpore enakosti spolov.

(37)

Za zagotovitev celovitih posodobljenih informacij o izvajanju programa bi bilo treba zahtevati učinkovito in pravočasno elektronsko poročanje o kvantitativnih podatkih.

(38)

Da se podpre priprava povezanih programov in dejavnosti za naslednje programsko obdobje, bi morala Komisija izvesti vmesno oceno skladov. Ob koncu programskega obdobja bi morala Komisija izvesti retrospektivno vrednotenje skladov, ki bi se moralo osredotočiti na vpliv skladov. Rezultate teh vrednotenj bi bilo treba objaviti.

(39)

Organi, pristojni za programe, upravičenci in deležniki v državah članicah bi morali ozaveščati o dosežkih financiranja Unije in ustrezno obveščati širšo javnost. Dejavnosti preglednosti, komuniciranja in prepoznavnosti so ključnega pomena pri spodbujanju prepoznavnosti ukrepanja Unije na terenu in bi morale temeljiti na resničnih, natančnih in posodobljenih informacijah. Da bi bile te zahteve izvršljive, bi morali organi, pristojni za programe, in v primeru neskladnosti Komisija imeti možnost, da uporabijo popravne ukrepe.

(40)

Organi upravljanja bi morali objaviti strukturirane informacije o izbranih operacijah in upravičencih na spletni strani programa, ki zagotavlja podporo operacijam, ob upoštevanju zahtev za varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(41)

Da bi se poenostavila uporaba skladov in zmanjšalo tveganje za napake, je ustrezno opredeliti oblike prispevkov Unije državam članicam in oblike podpore, ki jo države članice zagotavljajo upravičencem. Organi upravljanja bi morali imeti tudi možnost, da nepovratna sredstva zagotovijo v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, če se ta nepovratna sredstva krijejo s povračilom prispevka Unije na podlagi enake oblike, da bi povečali izkušnje s tako možnostjo poenostavitve.

(42)

Kar zadeva nepovratna sredstva, ki se zagotavljajo upravičencem, bi morale države članice pogosteje uporabljati možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Prag, povezan z obvezno uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi moral biti povezan s skupnimi stroški operacije, da bi se zagotovila enaka obravnava vseh operacij pod pragom, ne glede na to, ali je podpora javna ali zasebna. Kadar namerava organ upravljanja v razpisu za zbiranje predlogov predlagati uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi moralo biti mogoče, da se posvetuje z odborom za spremljanje. Zneski in stopnje, ki jih določijo države članice, morajo biti zanesljiv približek dejanskim stroškom. Redne prilagoditve so dobra praksa v okviru izvajanja večletnega programa, da bi upoštevali dejavnike, ki vplivajo na stopnje in zneske. Da bi olajšali uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi bilo treba v tej uredbi določiti tudi metode in stopnje, ki se lahko uporabljajo brez zahteve, da države članice opravijo izračun ali opredelijo metodologijo.

(43)

Da se omogoči takojšnje izvajanje pavšalnih stopenj, bi se morala katera koli pavšalna stopnja, ki jo določijo države članice v obdobju 2014–2020 in temelji na pošteni, pravični in preverljivi metodi izračuna, še naprej uporabljati za podobne operacije, ki jih podpira ta uredba, ne da bi bila potrebna nova metoda izračuna.

(44)

Da se čim bolje izkoristi uvedba sofinanciranih okoljskih naložb, bi bilo treba zagotoviti sinergije s programom LIFE za okoljske in podnebne ukrepe, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/783 Evropskega parlamenta in Sveta (18) zlasti prek strateških integriranih projektov LIFE in strateških naravovarstvenih projektov, ter s projekti, ki se financirajo v okviru Obzorja Evropa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (19) (v nadaljnjem besedilu: uredba o Obzorju Evropa), in drugih programov Unije.

(45)

Za zagotovitev pravne jasnosti je ustrezno podrobno določiti obdobje upravičenosti za izdatke ali stroške, povezane z operacijami, ki jih podpirajo skladi v okviru te uredbe, in omejiti podporo za zaključene operacije. Datum, s katerim izdatki postanejo upravičeni za podporo iz skladov v primeru sprejetja novih programov ali sprememb programov, bi moral biti prav tako razjasnjen, vključno z izjemno možnostjo, da se obdobje upravičenosti podaljša do začetka naravne nesreče, če obstaja nujna potreba po mobilizaciji sredstev za odziv na tako nesrečo. Obenem bi bilo treba pri izvajanju programov zagotoviti prožnost v zvezi z upravičenostjo izdatkov za operacije, ki prispevajo k ciljem programa, in sicer ne glede na to, ali se izvajajo zunaj države članice ali Unije ali v isti kategoriji regije v okviru države članice.

(46)

Da bi zagotovili potrebno prožnost za izvajanje javno-zasebnih partnerstev, bi bilo treba v sporazumu o javno-zasebnih partnerstvih določiti, kdaj se izdatki štejejo za upravičene, zlasti pod katerimi pogoji ti nastanejo pri upravičencu ali zasebnem partnerju v javno-zasebnem partnerstvu, ne glede na to, kdo opravlja plačila pri izvajanju operacije javno-zasebnega partnerstva.

(47)

Za zagotovitev uspešnosti, pravičnosti in trajnostnega učinka skladov bi bilo treba vključiti določbe, ki zagotavljajo dolgotrajnost naložb v infrastrukturo ali produktivnih naložb ter preprečujejo uporabo skladov za zagotavljanje neupravičene prednosti. Organi upravljanja bi morali namenjati posebno pozornost temu, da pri izbiri operacij ne podpirajo premestitev in da obravnavajo neupravičeno plačane zneske za operacije, ki ne izpolnjujejo zahteve za trajnost, kot nepravilnosti.

(48)

Za izboljšanje dopolnjevanja in poenostavitev izvajanja bi moralo biti mogoče združiti podporo iz ESRR, Kohezijskega sklada in SPP s podporo iz ESS+ v skupnih programih v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“.

(49)

Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo prek proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med skladi in drugimi relevantnimi instrumenti, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost ter rezervo za prilagoditev na brexit. Te sinergije bi bilo treba doseči z uporabnikom prijaznima ključnima mehanizmoma, in sicer s priznavanjem pavšalnih stopenj za upravičene stroške iz Obzorja Evropa za podobne operacije ter z možnostjo kombiniranja financiranja iz različnih instrumentov Unije pri isti operaciji pod pogojem, da se prepreči dvojno financiranje. Zato bi morala ta uredba določiti pravila za dopolnilno financiranje iz skladov.

(50)

Finančni instrumenti se ne bi smeli uporabljati za podpiranje dejavnosti refinanciranja, kot je na primer nadomestitev obstoječih sporazumov o posojilu ali drugih oblik financiranja naložb, ki so bile fizično že zaključene ali popolnoma izvedene na datum odločitve o naložbah, temveč za podpiranje katere koli vrste novih naložb v skladu s temeljnimi cilji politike.

(51)

Odločitev organov upravljanja o financiranju podpornih ukrepov s finančnimi instrumenti bi bilo treba sprejeti na podlagi predhodne ocene. Ta uredba bi morala določiti obvezne elemente predhodnih ocen, za katere bi bilo treba zagotoviti okvirne informacije, ki so na voljo na datum njihovega zaključka, in državam članicam omogočiti, da uporabijo predhodne ocene, ki se opravijo za obdobje 2014–2020, po potrebi posodobljene, da se preprečijo upravno breme in zamude pri vzpostavitvi finančnih instrumentov.

(52)

Da bi se olajšalo izvajanje nekaterih vrst finančnih instrumentov, pri katerih je predvidena programska podpora v obliki nepovratnih sredstev, tudi v obliki kapitalskih znižanj, je mogoče uporabiti pravila o finančnih instrumentih za tako kombinacijo v eni operaciji, izvedeni prek finančnega instrumenta. Vendar bi bilo treba določiti pogoje za takšno programsko podporo in posebne pogoje, s katerimi bi preprečili dvojno financiranje.

(53)

Ob polnem spoštovanju veljavnih pravil o državni pomoči in javnih naročilih, ki so bila pojasnjena v programskem obdobju 2014–2020, bi morali organi upravljanja imeti možnost, da se odločijo o najustreznejših možnostih izvajanja finančnih instrumentov, da se obravnavajo posebne potrebe ciljnih regij. Poleg tega bi morali imeti organi upravljanja za zagotavljanje kontinuitete s programskim obdobjem 2014–2020 možnost izvajanja finančnih instrumentov z neposredno oddajo naročila EIB in mednarodnim finančnim institucijam, v katerih je država članica delničar. Prav tako bi morali organi upravljanja imeti možnost, da naročila oddajo neposredno bankam ali institucijam v javni lasti, ki izpolnjujejo enake stroge pogoje, kot so določeni v finančni uredbi za programsko obdobje 2014–2020. V tej uredbi bi morali biti določeni jasni pogoji za zagotovitev, da možnost neposredne oddaje ostane skladna z načeli notranjega trga. V tem okviru bi morala Komisija revizorjem, organom upravljanja in upravičencem zagotoviti podporo pri zagotavljanju skladnosti s pravili o državni pomoči.

(54)

Glede na dolgotrajno okolje z nizkimi obrestnimi merami in da ne bi neupravičeno kaznovali teles, ki izvajajo finančne instrumente, bi bilo treba ob dejavnem upravljanju zakladnice s strani teh teles omogočiti, da se negativne obresti, ki nastanejo zaradi naložb skladov, financirajo iz sredstev, vrnjenih v finančni instrument. Z dejavnim upravljanjem zakladnice bi si morala telesa, ki izvajajo finančne instrumente, prizadevati za optimizacijo donosov in zmanjšanje stroškov na sprejemljivo raven tveganja.

(55)

V skladu z načelom in pravili deljenega upravljanja bi morale biti države članice in Komisija odgovorne za upravljanje in nadzor programov ter zagotoviti zakonito in redno uporabo skladov. Ker bi morale imeti države članice primarno odgovornost za tako upravljanje in nadzor ter bi morale zagotoviti, da so operacije, ki jih podpirajo skladi, v skladu z veljavnim pravom, bi bilo treba njihove obveznosti v zvezi s tem podrobneje določiti. Prav tako bi bilo treba v tem okviru določiti pooblastila in odgovornosti Komisije.

(56)

Da bi se pospešil začetek izvajanja programa, bi bilo treba olajšati nadaljnjo uporabo ureditev za izvajanje iz prejšnjega programskega obdobja. Uporabo računalniškega sistema, ki je že bila vzpostavljena v prejšnjem programskem obdobju, bi bilo treba po potrebi prilagoditi in ohraniti, razen če bi bila potrebna nova tehnologija.

(57)

Da bi podprli učinkovito rabo skladov, bi morala biti vsem državam članicam na njihovo zahtevo zagotovljena podpora EIB. Taka podpora bi lahko vključevala razvoj zmogljivosti, podporo za opredelitev, pripravo in izvajanje projektov ter svetovanje o finančnih instrumentih in naložbenih platformah.

(58)

Država članica bi morala imeti možnost na lastno pobudo določiti usklajevalno telo, ki bi se povezalo s Komisijo in ji zagotavljalo informacije ter usklajevalo dejavnosti organov, pristojnih za programe, v tej državi članici.

(59)

Da se racionalizirajo naloge upravljanja programov, bi bilo treba ohraniti združitev računovodskih funkcij z nalogami organa upravljanja pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, ta možnost pa bi morala biti na voljo tudi za druge sklade.

(60)

Ker organ upravljanja nosi glavno odgovornost za uspešno in učinkovito izvajanje skladov in tako izpolnjuje širok nabor nalog, bi morale biti njegove naloge v zvezi z izborom operacij, upravljanjem programov in podpiranjem odbora za spremljanje podrobno določene. Postopki za izbiro operacij so lahko konkurenčni ali nekonkurenčni, pod pogojem, da so uporabljena merila in postopki nediskriminatorni, vključujoči in pregledni ter da izbrane operacije čim bolj povečajo prispevek, ki ga ima lahko financiranje Unije in da so skladne s horizontalnimi načeli, opredeljenimi v tej uredbi. Da bi si prizadevali za uresničitev cilja podnebno nevtralne Unije do leta 2050, bi morale države članice pri izbiri takšnih naložb zagotoviti odpornost infrastrukturnih naložb na podnebne spremembe in dati prednost operacijam, pri katerih se upošteva načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“.

(61)

Sinergije med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti bi bilo treba čim bolje izkoristiti. Olajšati bi bilo treba zagotavljanje podpore za operacije, ki so že prejele pečat odličnosti ali so bile sofinancirane iz Obzorja Evropa s prispevkom iz skladov. Na ravni Unije že ocenjeni pogoji pred podelitvijo znaka kakovosti „pečat odličnosti“ ali pred sofinanciranjem iz Obzorja Evropa ne bi smeli biti ponovno ocenjeni, če operacije izpolnjujejo omejen sklop zahtev, določenih v tej uredbi. To bi moralo tudi olajšati upoštevanje ustreznih pravil, določenih v Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 (20) .

(62)

Za zagotovitev ustreznega ravnovesja med uspešnim in učinkovitim izvajanjem skladov ter s tem povezanimi administrativnimi stroški in bremeni bi morali pogostost, obseg in pokritost upravljalnih preverjanj temeljiti na oceni tveganja, ki upošteva dejavnike, kot so število, vrsta, obseg in vsebina izvedenih operacij, upravičenci in stopnja tveganja, ki so jo ugotovili s prejšnjimi upravljalnimi preverjanji in revizijami. Upravljalna preverjanja bi morala biti sorazmerna s tveganji, ki izhajajo iz navedene ocene tveganja, revizije pa bi morale biti sorazmerne s stopnjo tveganja za proračun Unije.

(63)

Revizijski organ bi moral izvajati revizije in zagotoviti, da je revizijsko mnenje, ki se predloži Komisiji, zanesljivo. Revizijsko mnenje bi moralo Komisiji dati zagotovila o treh točkah, in sicer o zakonitosti in pravilnosti prijavljenih izdatkov, učinkovitem delovanju sistemov upravljanja in nadzora ter popolnosti, natančnosti in verodostojnosti obračunov. Kadar je revizijo, ki temelji na mednarodno sprejetih revizijskih standardih, ki zagotavljajo razumno zagotovilo, izvedel neodvisen revizor v zvezi z računovodskimi izkazi in poročili, v katerih je opredeljena uporaba prispevka Unije, bi morala biti ta revizija osnova za splošno zagotovilo, ki ga revizijski organ zagotovi Komisiji, če sta neodvisnost in kompetentnost revizorja zadostno dokazani v skladu s členom 127 finančne uredbe.

(64)

Zmanjšanje števila preverjanj in zahtev glede revizije bi moralo biti mogoče, kadar obstaja zagotovilo, da je program deloval učinkovito v zadnjih dveh zaporednih letih, saj to kaže, da se skladi izvajajo učinkovito in uspešno skozi daljše časovno obdobje.

(65)

Da bi zmanjšali upravno breme za upravičence in administrativne stroške ter se izognili podvajanju revizij in upravljalnih preverjanj istih izdatkov, prijavljenih Komisiji, bi bilo treba za sklade podrobno določiti konkretno uporabo načela enotne revizije.

(66)

Da bi okrepili preventivno vlogo revizije, zagotovili pravno preglednost in delili dobre prakse, bi morala Komisija imeti možnost na zahtevo držav članic razširjati poročila o reviziji, in sicer s soglasjem revidiranih držav članic.

(67)

Da se izboljša finančno upravljanje, bi bilo treba določiti poenostavljeno shemo predfinanciranja. Shema predfinanciranja bi morala zagotoviti, da ima država članica na voljo sredstva za zagotovitev podpore upravičencem od začetka izvajanja programa.

(68)

Za zmanjšanje upravnega bremena za države članice in za Komisijo bi bilo treba določiti časovni načrt zahtevkov za plačila. Za plačila Komisije bi moralo veljati petodstotno zadržanje do plačila letnih neporavnanih zneskov, ko Komisija lahko ugotovi, da so obračuni popolni, natančni in verodostojni.

(69)

Da se zmanjša upravno breme, bi bilo treba postopek za letno sprejetje obračunov poenostaviti z določitvijo preprostejših načinov za plačila in izterjave, kadar med Komisijo in državami članicami ni nesoglasij.

(70)

Da se zaščitijo finančni interesi in proračun Unije, bi bilo treba na ravni držav članic in Komisije določiti in izvajati sorazmerne ukrepe. Komisija bi morala imeti možnost, da začasno ustavi roke za plačila, začasno ustavi vmesna plačila in uporabi finančne popravke, kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji. Komisija bi morala spoštovati načelo sorazmernosti z upoštevanjem narave, resnosti in pogostosti nepravilnosti in njihovih finančnih posledic za proračun Unije. Kadar Komisija ne more natančno določiti zneska nepravilnih izdatkov, da bi uporabila finančne popravke, povezane s posameznimi primeri, bi morala uporabiti pavšalni ali statistično ekstrapolirani finančni popravek. Začasna ustavitev vmesnih plačil na podlagi obrazloženega mnenja, ki ga poda Komisija v skladu s členom 258 PDEU, bi morala biti mogoča, če obstaja dovolj neposredna povezava med zadevo, obravnavano v obrazloženem mnenju, in zadevnimi izdatki, da je ogrožena njihova zakonitost in pravilnost.

(71)

Države članice bi morale preprečevati, odkrivati in učinkovito obravnavati vsako nepravilnost, vključno z goljufijo, ki jo storijo gospodarski subjekti. Zlasti je v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (21) ter uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (22) in (ES, Euratom) št. 2185/96 (23) Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 (24) pooblaščeno za preiskovanje in pregon goljufije ter drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (25). Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodeluje pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale Komisiji hitro poročati o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijo, in o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z njimi ter o ukrepanju v zvezi s preiskavami OLAF.

(72)

Za boljšo zaščito proračuna Unije bi Komisija morala dati na voljo integriran in interoperabilen informacijski in nadzorni sistem, ki bi vključeval enotno orodje za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja; z njim bi dostopali do zadevnih podatkov in jih tudi analizirali, Komisija pa bi morala spodbujati njegovo vsesplošno uporabo v državah članicah.

(73)

V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (26), bi bilo treba za namene nadzora in revizije uvesti standardizirane ukrepe za zbiranje, primerjavo in združevanje informacij in številčnih podatkov o prejemnikih financiranja Unije, da se okrepi zaščita proračuna Unije in instrumenta Next Generation EU pred nepravilnostmi, vključno z goljufijami. Zbiranje podatkov o tistih, ki v okviru deljenega upravljanja navsezadnje neposredno ali posredno prejmejo financiranje Unije, tudi podatkov o dejanskih lastnikih prejemnikov financiranja Unije, je potrebno, da se zagotovita učinkovit nadzor in revizija.

(74)

Za boljšo zaščito proračuna Unije pred nepravilnostmi, vključno z goljufijami, je treba obdelovati osebne podatke dejanskih lastnikov, ki so fizične osebe. Za učinkovito odkrivanje, preiskovanje in pregon takih goljufij ali odpravo nepravilnosti je treba zlasti identificirati dejanske lastnike, ki so fizične osebe, ki imajo končno korist od nepravilnosti, vključno z goljufijami. Za ta namen in da se poenostavi in zmanjša upravno breme, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da izpolnijo svoje obveznosti glede informacij o dejanskih lastnikih z uporabo podatkov iz registrov, ki se že uporabljajo za namene Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (27). V tej zvezi so nameni obdelave osebnih podatkov dejanskih lastnikov na podlagi te uredbe, in sicer preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter poročanje o njih, združljivi z nameni obdelave osebnih podatkov v skladu z Direktivo (EU) 2015/849.

(75)

Za spodbujanje finančne discipline je ustrezno določiti ureditve za sprostitev proračunskih obveznosti na ravni programa.

(76)

Da bi imele države članice dovolj časa, da v primeru sprejetja novih pravil ali programov v okviru deljenega upravljanja po 1. januarju 2021 Komisiji prijavijo izdatke do razpoložljive ravni sredstev, bi bilo treba zneske, ki ustrezajo dodelitvam, ki niso bile porabljene v letu 2021, prerazporediti v enakih deležih letom 2022 do 2025, kot je predvideno v členu 7 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (28).

(77)

Za spodbujanje ciljev PDEU glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo treba sredstva iz ESRR in ESS+ za ta cilj dodeliti na podlagi razdelitvenega ključa, ki v glavnem temelji na bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca. Države članice z bruto nacionalnim dohodkom (BND) na prebivalca, ki ne dosega 90 % povprečja Unije, bi morale imeti koristi od Kohezijskega sklada v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“.

(78)

Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) bi bilo treba državam članicam dodeliti na podlagi metodologije dodeljevanja, ki upošteva zlasti gostoto prebivalstva na obmejnih območjih. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev kontinuitete obstoječih programov v ustrezno uredbo za posamezne sklade vključiti posebne določbe za opredelitev programskih območij in upravičenosti regij v okviru različnih sklopov Interreg.

(79)

Za opredelitev regij in območij, upravičenih do podpore iz skladov, bi bilo treba določiti objektivna merila. Zato bi moralo določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (29), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2016/2066 (30).

(80)

Za določitev ustreznega finančnega okvira za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in SPP bi morala Komisija določiti letno razdelitev razpoložljivih dodelitev po posamezni državi članici v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ skupaj s seznamom upravičenih regij ter dodelitve za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).

(81)

Projekti vseevropskega prometnega omrežja se bodo na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 (v nadaljnjem besedilu: uredba o IPE) še naprej financirali iz Kohezijskega sklada, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega izvajanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). Na podlagi uspešnega pristopa iz programskega obdobja 2014–2020 bi bilo treba v ta namen v IPE prerazporediti 10 000 000 000 EUR iz Kohezijskega sklada.

(82)

Določen znesek sredstev iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada bi bilo treba dodeliti evropski pobudi za mesta, ki bi jo morala Komisija neposredno ali posredno upravljati.

(83)

Da se zagotovijo ustrezne dodelitve kategorijam regije, se načeloma skupne dodelitve državam članicam glede na manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije ne bi smele prerazporejati med navedenimi kategorijami. Ne glede na to pa bi za upoštevanje potreb držav članic glede reševanja specifičnih izzivov države članice morale imeti možnost, da zaprosijo za prerazporeditev sredstev iz njim namenjenih dodelitev za bolj razvite regije ali regije v prehodu na manj razvite regije in od bolj razvitih regij na regije v prehodu ter bi morale v takem primeru utemeljiti svojo izbiro. Za zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za manj razvite regije bi bilo treba določiti zgornjo mejo za prerazporeditve na bolj razvite regije ali regije v prehodu. Prerazporejanje sredstev med cilji ne bi smelo biti mogoče, razen v strogo določenih primerih iz te uredbe.

(84)

Kadar je bila regija opredeljena kot bolj razvita regija za obdobje 2014–2020, ampak je opredeljena kot prehodna regija za obdobje 2021–2027 in bi na podlagi metodologije dodeljevanja zato prejela manj podpore za obdobje 2021–2027, je zadevna država članica pozvana, naj ta dejavnik upošteva pri odločanju glede notranje porazdelitve sredstev.

(85)

V okviru edinstvenih in posebnih okoliščin v zvezi z otokom Irska in glede na podporo sodelovanju severa in juga v skladu z Velikonočnim sporazumom se čezmejni program „Peace plus“ nadaljuje in gradi na delu prejšnjih programov, programov Peace in Interreg, ki so se izvajali v obmejnih grofijah Irske in Severne Irske. Glede na njegov pomen v praksi bi moral biti navedeni program podprt s posebnimi dodelitvami, da se nadaljuje podpora ukrepom za mir in spravo, dodeliti pa bi mu bilo treba tudi ustrezen delež irskih dodelitev v okviru Interreg.

(86)

Za zagotovitev spoštovanja načela sofinanciranja z ustreznim deležem javne ali zasebne nacionalne podpore je, kadar je ustrezno, treba določiti največje mogoče stopnje sofinanciranja na področju kohezijske politike po kategoriji regije. Te stopnje bi morale odražati raven gospodarskega razvoja regij glede na BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU-27, hkrati pa ohranjati enako ugodno obravnavo kljub spremembi njihove opredelitve.

(87)

V ustreznih pravilih v okviru Pakta za stabilnost in rast, kot je pojasnjeno v Evropskem kodeksu ravnanja za partnerstvo, lahko države članice ustrezno utemeljeno zahtevajo dodatno prožnost za javne ali enakovredne strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb.

(88)

Da se dopolnijo ali spremenijo nekateri nebistveni elementi te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo elementov iz nekaterih prilog k tej uredbi, in sicer glede razsežnosti in kod za vrste ukrepov, predlog za sporazume o partnerstvu in programe, predlog za prenos podatkov, predloge za napovedi zahtevkov za plačilo, naslovljene na Komisijo, uporabe emblema Unije, elementov sporazumov o financiranju in strateških dokumentov, sistema elektronske izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo, predlog za opis sistema upravljanja in nadzora, izjave o upravljanju, letnega revizijskega mnenja, letnega poročila o nadzoru, modela letnega revizijskega poročila za finančne instrumente, ki jih izvaja EIB ali druge mednarodne finančne institucije, strategije za revizijo, zahtevkov za plačilo, obračunov, podrobnih pravil in predloge za poročanje o nepravilnostih ter določitve stopnje finančnih popravkov.

(89)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo, da se ga prilagodi tej uredbi, opredelitvijo na ravni Unije stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in financiranja, ki niso povezani s stroški, ki se uporabljajo za vse države članice, ter uvedbo standardiziranih standardnih metodologij vzorčenja.

(90)

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno in na pregleden način posvetuje z vsemi deležniki, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(91)

Za zagotovitev enotnih pogojev za sprejetje sporazumov o partnerstvu, sprejetje ali spremembo programov ter uporabo finančnih popravkov bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo razdelitve finančnih dodelitev za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad bi bilo treba sprejeti brez postopkov v odboru, saj zgolj odražajo uporabo predhodno določene metodologije izračuna. Prav tako bi bilo treba izvedbena pooblastila v zvezi z začasnimi ukrepi za uporabo skladov kot odziv na izjemne okoliščine sprejeti brez postopkov v odboru, saj področje uporabe določa Pakt za stabilnost in rast in je omejeno na ukrepe iz te uredbe.

(92)

Izvedbena pooblastila glede predloge za končno poročilo o smotrnosti bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (31). Čeprav je izvedbeni akt splošne narave, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek za njegovo sprejetje, saj določa le tehnične vidike, obrazce in predloge.

(93)

Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (32) ali kateri koli akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, bi se moral še naprej uporabljati za programe in operacije, ki jih podpirajo skladi v programskem obdobju 2014–2020 ter ker se pričakuje, da se bo obdobje izvajanja navedene uredbe podaljšalo na programsko obdobje, ki ga zajema ta uredba, in da bi se zagotovilo kontinuirano izvajanje nekaterih operacij, odobrenih z navedeno uredbo, bi bilo treba uvesti določbe o fazah. Vsaka posamezna faza večfazne operacije, ki je usmerjena v isti splošni cilj, bi se morala izvajati v skladu s pravili za programsko obdobje, v katerem prejema financiranje, medtem ko lahko organ upravljanja drugo fazo izbere na podlagi postopka izbora, izvedenega v programskem obdobju 2014–2020 za zadevno operacijo, pod pogojem, da se prepriča o izpolnitvi pogojev iz te uredbe za večfazno izvajanje.

(94)

Ker ciljev te uredbe, in sicer okrepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter določitve skupnih finančnih pravil za del proračuna Unije, ki se izvršuje v okviru deljenega upravljanja, zaradi obsega razlik v stopnjah razvoja različnih regij in specifičnih izzivov, s katerimi se soočajo regije z najbolj omejenimi možnostmi, ter omejenih finančnih sredstev držav članic in regij, ter zaradi potrebe po usklajenem izvedbenem okviru, ki bi zajemal več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(95)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(96)

Glede na to, da je ta uredba sprejeta po začetku programskega obdobja in ob upoštevanju dejstva, da bi bilo treba sklade Unije, ki jih zajema ta uredba, izvajati na usklajen in harmoniziran način, ter da bi se omogočilo njeno takojšnje izvajanje, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

KAZALO

NASLOV I

CILJI IN SPLOŠNA PRAVILA O PODPORI

Poglavje I

Predmet urejanja, opredelitev pojmov in splošna pravila

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Člen 2

Opredelitev pojmov

Člen 3

Izračun rokov za ukrepanje Komisije

Člen 4

Obdelava in varstvo osebnih podatkov

Poglavje II

Cilji politike in načela za podporo iz skladov

Člen 5

Cilji politike

Člen 6

Podnebni cilji in mehanizem za prilagajanje podnebnim spremembam

Člen 7

Deljeno upravljanje

Člen 8

Partnerstvo in upravljanje na več ravneh

Člen 9

Horizontalna načela

NASLOV II

STRATEŠKI PRISTOP

Poglavje I

Sporazum o partnerstvu

Člen 10

Priprava in predložitev sporazuma o partnerstvu

Člen 11

Vsebina sporazuma o partnerstvu

Člen 12

Odobritev sporazuma o partnerstvu

Člen 13

Sprememba sporazuma o partnerstvu

Člen 14

Uporaba ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPRA, ki se izvajajo prek programa InvestEU

Poglavje II

Omogočitveni pogoji in okvir smotrnosti

Člen 15

Omogočitveni pogoji

Člen 16

Okvir smotrnosti

Člen 17

Metodologija za vzpostavitev okvira smotrnosti

Člen 18

Vmesni pregled in znesek prožnosti

Poglavje III

Ukrepi, povezani z dobrim gospodarskim upravljanjem ter izjemnimi ali neobičajnimi okoliščinami

Člen 19

Ukrepi za povezovanje uspešnosti skladov z dobrim gospodarskim upravljanjem

Člen 20

Začasni ukrepi za uporabo skladov v odziv na izjemne ali neobičajne okoliščine

NASLOV III

NAČRTOVANJE PROGRAMOV

Poglavje I

Splošne določbe o skladih

Člen 21

Priprava in predložitev programov

Člen 22

Vsebina programov

Člen 23

Odobritev programov

Člen 24

Sprememba programov

Člen 25

Skupna podpora iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in SPP

Člen 26

Prerazporeditev sredstev

Člen 27

Prerazporeditev sredstev iz ESRR in ESS+ v SPP

Poglavje II

Teritorialni razvoj

Člen 28

Celostni teritorialni razvoj

Člen 29

Teritorialne strategije

Člen 30

Celostne teritorialne naložbe

Člen 31

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

Člen 32

Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

Člen 33

Lokalne akcijske skupine

Člen 34

Podpora iz skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

Poglavje III

Tehnična pomoč

Člen 35

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

Člen 36

Tehnična pomoč držav članic

Člen 37

Financiranje, ki ni povezano s stroški za tehnično pomoč držav članic

NASLOV IV

SPREMLJANJE, VREDNOTENJE, KOMUNICIRANJE IN PREPOZNAVNOST

Poglavje I

Spremljanje

Člen 38

Odbor za spremljanje

Člen 39

Sestava odbora za spremljanje

Člen 40

Naloge odbora za spremljanje

Člen 41

Letni pregled smotrnosti

Člen 42

Posredovanje podatkov

Člen 43

Končno poročilo o smotrnosti

Poglavje II

Vrednotenje

Člen 44

Vrednotenja s strani države članice

Člen 45

Vrednotenja s strani Komisije

Poglavje III

Prepoznavnost, preglednost in komuniciranje

Oddelek I

Prepoznavnost podpore iz skladov

Člen 46

Prepoznavnost

Člen 47

Emblem Unije

Člen 48

Skrbniki in mreže za komuniciranje

Oddelek II

Preglednost izvajanja skladov in komuniciranje o programih

Člen 49

Naloge organa upravljanja

Člen 50

Odgovornosti upravičencev

NASLOV V

FINANČNA PODPORA IZ SKLADOV

Poglavje I

Oblike prispevkov Unije

Člen 51

Oblike prispevkov Unije za programe

Poglavje II

Oblike podpore s strani držav članic

Člen 52

Oblike podpore

Oddelek I

Oblike nepovratnih sredstev

Člen 53

Oblike nepovratnih sredstev

Člen 54

Financiranje po pavšalni stopnji za posredne stroške v zvezi z nepovratnimi sredstvi

Člen 55

Neposredni stroški osebja v zvezi z nepovratnimi sredstvi

Člen 56

Financiranje po pavšalni stopnji za upravičene stroške, ki niso neposredni stroški osebja, v zvezi z nepovratnimi sredstvi

Člen 57

Pogojena nepovratna sredstva

Oddelek II

Finančni instrumenti

Člen 58

Finančni instrumenti

Člen 59

Izvajanje finančnih instrumentov

Člen 60

Obresti in drugi dobički, ustvarjeni s podporo iz skladov, namenjeno finančnim instrumentom

Člen 61

Različna obravnava vlagateljev

Člen 62

Ponovna uporaba sredstev, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov

Poglavje III

Pravila o upravičenosti

Člen 63

Upravičenost

Člen 64

Neupravičeni stroški

Člen 65

Trajnost operacij

Člen 66

Premestitev

Člen 67

Posebna pravila o upravičenosti v zvezi z nepovratnimi sredstvi

Člen 68

Posebna pravila o upravičenosti v zvezi s finančnimi instrumenti

NASLOV VI

UPRAVLJANJE IN NADZOR

Poglavje I

Splošna pravila o upravljanju in nadzoru

Člen 69

Odgovornosti držav članic

Člen 70

Pooblastila in pristojnosti Komisije

Člen 71

Organi, pristojni za program

Poglavje II

Standardni sistemi upravljanja in nadzora

Člen 72

Naloge organa upravljanja

Člen 73

Izbor operacij s strani organa upravljanja

Člen 74

Upravljanje programa s strani organa upravljanja

Člen 75

Podpora delu odbora za spremljanje s strani organa upravljanja

Člen 76

Računovodska funkcija

Člen 77

Naloge revizijskega organa

Člen 78

Revizijska strategija

Člen 79

Revizije operacij

Člen 80

Ureditev enotne revizije

Člen 81

Upravljalna preverjanja in revizije finančnih instrumentov

Člen 82

Dostopnost dokumentov

Poglavje III

Zanašanje na nacionalne upravljavske sisteme

Člen 83

Sorazmernejše ureditve

Člen 84

Pogoji za uporabo sorazmernejših ureditev

Člen 85

Prilagoditev med programskim obdobjem

NASLOV VII

FINANČNO POSLOVODENJE, PREDLOŽITEV IN PREGLED OBRAČUNA TER FINANČNI POPRAVKI

Poglavje I

Finančno poslovodenje

Oddelek I

Splošna računovodska pravila

Člen 86

Proračunske obveznosti

Člen 87

Uporaba eura

Člen 88

Povračilo

Oddelek II

Pravila za plačila državam članicam

Člen 89

Vrste plačil

Člen 90

Predfinanciranje

Člen 91

Zahtevki za plačilo

Člen 92

Posebni elementi za finančne instrumente v zahtevkih za plačilo

Člen 93

Splošna pravila za plačila

Člen 94

Prispevek Unije na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj

Člen 95

Prispevek Unije, temelječ na financiranju, ki ni povezano s stroški

Oddelek III

Prekinitve in začasne ustavitve

Člen 96

Prekinitev roka plačila

Člen 97

Začasna ustavitev plačil

Poglavje II

Predložitev in pregled obračunov

Člen 98

Vsebina obračunov in njihova predložitev

Člen 99

Pregled obračunov

Člen 100

Izračun bilance

Člen 101

Postopek za pregled obračuna

Člen 102

Razčiščevalni postopek za pregled obračunov

Poglavje III

Finančni popravki

Člen 103

Finančni popravki držav članic

Člen 104

Finančni popravki Komisije

Poglavje IV

Prenehanje obveznosti

Člen 105

Načela in pravila o prenehanju obveznosti

Člen 106

Izjeme od pravil o sprostitvi obveznosti

Člen 107

Postopek sprostitve obveznosti

NASLOV VIII

FINANČNI OKVIR

Člen 108

Geografska pokritost podpore za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“

Člen 109

Sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo

Člen 110

Sredstva za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ ter cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)

Člen 111

Možnost prerazporejanja sredstev

Člen 112

Določitev stopenj sofinanciranja

NASLOV IX

PRENOS POOBLASTILA TER IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Poglavje I

Prenos pooblastila in izvedbene določbe

Člen 113

Prenos pooblastila glede nekaterih prilog

Člen 114

Izvajanje prenosa pooblastila

Člen 115

Postopek v odboru

Poglavje II

Prehodne in končne določbe

Člen 116

Pregled

Člen 117

Prehodne določbe

Člen 118

Pogoji za operacije, za katere se uporablja večfazno izvajanje

Člen 119

Začetek veljavnosti

PRILOGA I

RAZSEŽNOSTI IN KODE ZA VRSTE UKREPOV ZA ESRR, ESS+, KOHEZIJSKI SKLAD IN SPP – ČLEN 22(5)

PRILOGA II

PREDLOGA ZA SPORAZUM O PARTNERSTVU – ČLEN 10(6)

PRILOGA III

HORIZONTALNI OMOGOČITVENI POGOJI – ČLEN 15(1)

PRILOGA IV

TEMATSKI OMOGOČITVENI POGOJI, KI SE UPORABLJAJO ZA ESRR, ESS+ IN KOHEZIJSKI SKLAD – ČLEN 15(1)

PRILOGA V

PREDLOGA ZA PROGRAME, KI SE FINANCIRAJO IZ ESRR (CILJ „NALOŽBE ZA DELOVNA MESTA IN RAST“), ESS+, SPP, KOHEZIJSKEGA SKLADA IN ESPRA – ČLEN 21(3)

PRILOGA VI

PREDLOGA ZA PROGRAM V OKVIRU SKLADOV AMIF, SNV IN IUMV – ČLEN 21(3)

PRILOGA VII

PREDLOGA ZA PRENOS PODATKOV – ČLEN 42

PRILOGA VIII

PREDVIDENI ZNESEK, ZA KATEREGA NAMERAVAJO DRŽAVE ČLANICE PREDLOŽITI ZAHTEVKE ZA PLAČILO ZA TEKOČE IN NASLEDNJE KOLEDARSKO LETO (ČLEN 69(10))

PRILOGA IX

KOMUNICIRANJE IN PREPOZNAVNOST – ČLENI 47, 49 IN 50

PRILOGA X

ELEMENTI SPORAZUMOV O FINANCIRANJU IN STRATEŠKIH DOKUMENTOV – ČLEN 59(1) IN (5)

PRILOGA XI

KLJUČNE ZAHTEVE SISTEMOV UPRAVLJANJA IN NADZORA TER NJIHOVA KLASIFIKACIJA – ČLEN 69(1)

PRILOGA XII

PODROBNA PRAVILA IN PREDLOGA ZA POROČANJE O NEPRAVILNOSTIH – ČLEN 69(2)

PRILOGA XIII

ELEMENTI ZA REVIZIJSKO SLED – ČLEN 69(6)

PRILOGA XIV

SISTEMI ELEKTRONSKE IZMENJAVE PODATKOV MED ORGANI, PRISTOJNIMI ZA PROGRAM, IN UPRAVIČENCI PROGRAMA – ČLEN 69(8)

PRILOGA XV

SFC2021: SISTEM ELEKTRONSKE IZMENJAVE PODATKOV MED DRŽAVAMI ČLANICAMI IN KOMISIJO – ČLEN 69(9)

PRILOGA XVI

PREDLOGA ZA OPIS SISTEMA UPRAVLJANJA IN NADZORA – ČLEN 69(11)

PRILOGA XVII

PODATKI, KI SE ZA VSAKO OPERACIJO ELEKTRONSKO BELEŽIJO IN SHRANJUJEJO – TOČKA (E) ČLENA 72(1)

PRILOGA XVIII

PREDLOGA ZA IZJAVO O UPRAVLJANJU – TOČKA (F) ČLENA 74(1)

PRILOGA XIX

PREDLOGA ZA LETNO REVIZIJSKO MNENJE – TOČKA (A) ČLENA 77(3)

PRILOGA XX

PREDLOGA ZA LETNO POROČILO O NADZORU – TOČKA (B) ČLENA 77(3)

PRILOGA XXI

PREDLOGA ZA LETNO REVIZIJSKO POROČILO – ČLEN 81(5)

PRILOGA XXII

PREDLOGA ZA REVIZIJSKO STRATEGIJO – ČLEN 78

PRILOGA XXIII

PREDLOGA ZA ZAHTEVKE ZA PLAČILO – ČLEN 91(3)

PRILOGA XXIV

PREDLOGA ZA OBRAČUN – TOČKA (A) ČLENA 98(1)

PRILOGA XXV

DOLOČANJE STOPENJ FINANČNIH POPRAVKOV: PAVŠALNI IN EKSTRAPOLIRANI FINANČNI POPRAVKI – ČLEN 104(1)

PRILOGA XXVI

METODOLOGIJA ZA DODELITEV SKUPNIH SREDSTEV PO POSAMEZNI DRŽAVI ČLANICI – ČLEN 109(2)

NASLOV I

CILJI IN SPLOŠNA PRAVILA O PODPORI

POGLAVJE I

Predmet urejanja, opredelitev pojmov in splošna pravila

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa:

(a)

finančna pravila za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+), Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod (SPP), Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA), Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF), Sklad za notranjo varnost (SNV) in instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (IUMV) (v nadaljnjem besedilu skupaj: skladi);

(b)

skupne določbe, ki se uporabljajo za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, SPP in ESPRA.

2.   Ta uredba se ne uporablja za sklop zaposlovanja in socialnih inovacij znotraj ESS+ in za komponente neposrednega ali posrednega upravljanja ESPRA, AMIF, SNV in IUMV, razen za tehnično pomoč na pobudo Komisije.

3.   Členi 5, 14, 19, 28 do 34 in 108 do 112 se ne uporabljajo za AMIF, SNV ali IUMV.

4.   Členi 108 do 112 se ne uporabljajo za ESPRA.

5.   Členi 14, 15, 18, 19, 21 do 27, 37 do 42, člen 43(1) do (4), člena 44 in 50, člen 55(1) in členi 73, 77, 80 in 83 do 85 se ne uporabljajo za programe Interreg.

6.   Uredbe za posamezne sklade, navedene v nadaljevanju, lahko določajo pravila, ki dopolnjujejo to uredbo in ki ne smejo biti v nasprotju s to uredbo:

(a)

Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (33) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESRR in Kohezijskem skladu);

(b)

Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (34) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESS+);

(c)

Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (35) (v nadaljnjem besedilu: uredba o Interreg);

(d)

Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (36) (v nadaljnjem besedilu: uredba o SPP);

(e)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1004 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPRA);

(f)

Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje (v nadaljnjem besedilu: uredba o AMIF);

(g)

Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Sklada za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: uredba o SNV);

(h)

Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (v nadaljnjem besedilu: uredba o IUMV).

V primeru dvoma o uporabi te uredbe ali uredb za posamezne sklade prevlada ta uredba.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„ustrezna priporočila za posamezne države“ pomeni priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU v zvezi s strukturnimi izzivi, ter dopolnilna priporočila Komisije, izdana v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2018/1999, ki so ustrezna za obravnavo v okviru večletnih naložb, ki spadajo na področje uporabe skladov, kakor je določeno v uredbah za posamezne sklade;

(2)

„omogočitveni pogoj“ pomeni predpogoj za uspešno in učinkovito izvajanje specifičnih ciljev;

(3)

„veljavno pravo“ pomeni pravo Unije in nacionalno pravo v zvezi z njegovo uporabo;

(4)

„operacija“ pomeni:

(a)

projekt, pogodbo, ukrep ali skupino projektov, izbranih v okviru zadevnih programov;

(b)

v okviru finančnih instrumentov prispevek programa v finančni instrument in nadaljnjo finančno podporo, ki jo ta finančni instrument zagotavlja končnim prejemnikom;

(5)

„operacija strateškega pomena“ pomeni operacijo, ki znatno prispeva k doseganju ciljev programa in za katero veljajo posebni ukrepi za spremljanje in komuniciranje;

(6)

„prednostna naloga“ v okviru AMIF, SNV in IUMV pomeni specifični cilj;

(7)

„prednostna naloga“ v okviru ESPRA, le za namen naslova VII, pomeni specifični cilj;

(8)

„posredniško telo“ pomeni javno ali zasebno telo, ki deluje pod odgovornostjo organa upravljanja ali izvaja naloge v imenu tega organa;

(9)

„upravičenec“ pomeni:

(a)

javno ali zasebno telo, subjekt s pravno osebnostjo ali brez nje ali fizično osebo, odgovorno za začetek operacij ali za začetek in izvajanje operacij;

(b)

v okviru javno-zasebnih partnerstev javno telo, ki začne izvajati operacijo javno-zasebnega partnerstva, ali zasebnega partnerja, ki je bil izbran za njeno izvajanje;

(c)

v okviru shem državne pomoči podjetje, ki prejme pomoč;

(d)

v okviru pomoči de minimis, zagotovljene v skladu z uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 (37) ali (EU) št. 717/2014 (38), lahko država članica odloči, da je upravičenec za namene te uredbe telo, ki dodeli pomoč, kadar je odgovorno za začetek operacije ali za začetek in izvajanje operacije;

(e)

v okviru finančnih instrumentov telo, ki izvaja holdinški sklad, ali, kadar struktura holdinškega sklada ne obstaja, telo, ki izvaja posebni sklad, ali, kadar organ upravljanja upravlja finančni instrument, organ upravljanja;

(10)

„sklad za male projekte“ pomeni operacijo v okviru programa Interreg, katere cilj je izbor in izvajanje projektov, vključno z ukrepi povezovanja med ljudmi (people-to-people) z omejenim finančnim obsegom;

(11)

„cilj“ pomeni vnaprej dogovorjeno vrednost, ki jo je treba doseči do konca obdobja upravičenosti v zvezi s kazalnikom, vključenim v specifičen cilj;

(12)

„mejnik“ pomeni vmesno vrednost, ki jo je kadar koli v obdobju upravičenosti treba doseči v zvezi s kazalnikom učinka, vključenim v specifičen cilj;

(13)

„kazalnik učinka“ pomeni kazalnik za merjenje določenih dosežkov ukrepa;

(14)

„kazalnik rezultatov“ pomeni kazalnik za merjenje učinkov podprtih ukrepov, posebej na neposredne naslovnike, ciljno populacijo ali uporabnike infrastrukture;

(15)

„operacija javno-zasebnega partnerstva“ pomeni operacijo, ki se izvaja v okviru partnerstva med javnimi telesi in zasebnim sektorjem v skladu s sporazumom o javno-zasebnem partnerstvu, in katere cilj je zagotavljanje javnih storitev z izmenjavo tveganj na podlagi združevanja bodisi strokovnega znanja zasebnega sektorja bodisi dodatnih virov kapitala bodisi obeh;

(16)

„finančni instrument“ pomeni obliko podpore, ki jo omogoča struktura, s katero se končnim prejemnikom zagotavljajo finančni produkti;

(17)

„finančni produkt“ pomeni naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, posojila in jamstva, kot so opredeljena v členu 2 finančne uredbe.

(18)

„končni prejemnik“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki prejme podporo iz skladov prek upravičenca sklada za male projekte ali iz finančnega instrumenta;

(19)

„prispevek iz programa“ pomeni podporo za finančni instrument iz skladov in iz nacionalnega javnega in morebitnega zasebnega sofinanciranja;

(20)

„holdinški sklad“ pomeni sklad, ki je bil ustanovljen pod odgovornostjo organa upravljanja v okviru enega ali več programov z namenom izvajanja enega ali več posebnih skladov;

(21)

„posebni sklad“ pomeni sklad, s katerim organ upravljanja ali holdinški sklad zagotavlja finančne produkte končnim prejemnikom;

(22)

„telo, ki izvaja finančni instrument“ pomeni telo javnega ali zasebnega prava, ki izvaja naloge holdinškega sklada ali posebnega sklada;

(23)

„učinek vzvoda“ pomeni znesek vračljivega financiranja, zagotovljen končnim prejemnikom, deljen z zneskom prispevka iz skladov;

(24)

„množiteljsko razmerje“ v okviru jamstvenih instrumentov pomeni razmerje, določeno na podlagi preudarne predhodne ocene tveganj v zvezi z vsakim jamstvenim produktom, ki se zagotavlja, med vrednostjo osnovnih izplačanih novih posojil, naložb v lastniški kapital ali naložb v navidezni lastniški kapital ter zneskom prispevka iz programa, ki je bil rezerviran, za pogodbe o jamstvu za kritje pričakovanih in nepričakovanih izgub iz naslova teh novih posojil, naložb v lastniški kapital ali naložb v navidezni lastniški kapital;

(25)

„stroški upravljanja“ pomeni neposredne ali posredne stroške, povrnjene na podlagi dokazila o izdatkih, ki so nastali pri izvajanju finančnih instrumentov;

(26)

„provizije za upravljanje“ pomeni ceno za opravljene storitve, kakor je določeno v sporazumu o financiranju med organom upravljanja in telesom, ki izvaja holdinški ali posebni sklad, ter, kadar je ustrezno, med telesom, ki izvaja holdinški sklad, in telesom, ki izvaja posebni sklad;

(27)

„premestitev“ pomeni prenos enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela v smislu točke 61a člena 2 Uredbe (EU) št. 651/2014;

(28)

„javni prispevek“ pomeni kakršen koli prispevek za financiranje operacij iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih javnih organov ali evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ustanovljenega v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (39), proračuna Unije, ki je na voljo za sklade, proračuna subjektov javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali subjektov javnega prava in za namene določitve stopnje sofinanciranja programov ESS+ ali prednostnih nalog in lahko vključuje kakršna koli finančna sredstva, ki jih skupaj prispevajo delodajalci in delavci;

(29)

„obračunsko leto“ pomeni obdobje od 1. julija do 30. junija naslednjega leta, razen za prvo obračunsko leto programskega obdobja, za katero pomeni obdobje od datuma začetka upravičenosti izdatkov do 30. junija 2022; za zadnje obračunsko leto pa pomeni obdobje od 1. julija 2029 do 30. junija 2030;

(30)

„gospodarski subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali drug subjekt, ki sodeluje pri izvajanju pomoči iz skladov, razen države članice, ki izvršuje svoje pravice v vlogi javnega organa;

(31)

„nepravilnost“ pomeni vsako kršitev veljavnega prava, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki škoduje ali bi škodovala proračunu Unije zaradi neupravičenih izdatkov v breme tega proračuna;

(32)

„resna pomanjkljivost“ pomeni pomanjkljivost v uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora programa, pri katerem so potrebne bistvene izboljšave v sistemih upravljanja in nadzora ter pri katerem se katera koli od ključnih zahtev 2, 4, 5, 9, 12, 13 in 15 iz Priloge X ali dve ali več drugih ključnih zahtev glede na oceno uvrstijo v kategoriji 3 in 4 iz navedene priloge;

(33)

„sistemska nepravilnost“ pomeni vsako nepravilnost, ki se lahko ponavlja in ima visoko verjetnost pojava v podobnih vrstah operacij ter je posledica resne pomanjkljivosti, vključno z neuspešno vzpostavitvijo ustreznih postopkov v skladu s to uredbo in pravili za posamezne sklade;

(34)

„skupne napake“ pomeni vsoto napovedanih naključnih napak in, če je to ustrezno, razmejenih sistemskih napak in nepopravljenih izjemnih napak;

(35)

„stopnja skupnih napak“ pomeni skupne napake deljene z revizijsko populacijo;

(36)

„stopnja preostalih napak“ pomeni skupne napake, zmanjšane za finančne popravke, ki jih uporabi država članica, da bi zmanjšala tveganja, ki jih je opredelil revizijski organ, deljene z izdatki, ki jih je treba prijaviti v obračunih;

(37)

„končana operacija“ pomeni operacijo, ki je bila fizično zaključena ali popolnoma izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna izplačila, njim pa je bil izplačan ustrezen javni prispevek;

(38)

„vzorčna enota“ pomeni eno od enot, ki je lahko operacija, projekt znotraj operacije ali zahtevek upravičenca za plačilo, na katere se razdeli revizijska populacija za namene vzorčenja;

(39)

„depozitni račun“ v primeru operacije javno-zasebnega partnerstva pomeni bančni račun, ki ga ureja pisni sporazum med javnim telesom upravičencem in zasebnim partnerjem, ki ga odobri organ upravljanja ali posredniško telo, za plačila med obdobjem upravičenosti ali po njem;

(40)

„udeleženec“ pomeni fizično osebo, ki ima neposredne koristi od operacije, ne da bi bila odgovorna za začetek operacije ali za začetek in izvajanje operacije, ter ki v okviru ESPRA ne prejme finančne podpore;

(41)

„energetska učinkovitost na prvem mestu“ pomeni, da se pri energetskem načrtovanju in odločitvah glede politik in naložb čim bolj upoštevajo alternativni ukrepi za stroškovno učinkovito energetsko učinkovitost, da bi dosegli učinkovitejše povpraševanje po energiji in njeno ponudbo, zlasti s stroškovno učinkovitimi prihranki končne porabe energije, pobudami za prilagajanje na odjem ter učinkovitejšo pretvorbo, prenosom in distribucijo energije, pri čemer pa bi vseeno dosegli cilje teh odločitev;

(42)

„podnebna odpornost“ pomeni proces, s katerim se prepreči, da bi infrastrukturo prizadeli morebitni dolgoročni podnebni vplivi, hkrati pa se zagotovi, da se spoštuje načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ in da je raven emisij toplogrednih plinov, ki izhaja iz projekta, skladna s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050;

(43)

„pogojena nepovratna sredstva“ pomeni kategorijo nepovratnih sredstev, za katere veljajo pogoji, povezani s povračilom podpore;

(44)

„EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad ali katero koli podružnico Evropske investicijske banke;

(45)

„pečat odličnosti“ pomeni znak kakovosti, ki ga podeli Komisija v zvezi s predlogom, ki kaže, da se za predlog, ki je bil ocenjen na razpisu za zbiranje predlogov v okviru instrumenta Unije, šteje, da izpolnjuje minimalne zahteve glede kakovosti navedenega instrumenta Unije, vendar ga zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, ki so na voljo za ta razpis za zbiranje predlogov, ni bilo mogoče financirati in bi lahko prejel podporo iz drugih virov financiranja Unije ali nacionalnih virov financiranja.

Člen 3

Izračun rokov za ukrepanje Komisije

Kadar je rok za ukrepanje Komisije določen, se ta rok začne, ko država članica predloži vse informacije v skladu z zahtevami iz te uredbe ali uredb za posamezne sklade.

Ta rok se začasno ustavi z dnem, ki sledi dnevu, na katerega Komisija državi članici pošlje svoje pripombe ali zahtevo za popravljene dokumente, in ta ustavitev traja, dokler se država članica ne odzove.

Člen 4

Obdelava in varstvo osebnih podatkov

Države članice in Komisija lahko osebne podatke obdelujejo le, kadar je to potrebno za izpolnjevanje njihovih zadevnih obveznosti iz te uredbe, zlasti za spremljanje, poročanje, komuniciranje, objavljanje, vrednotenje, finančno poslovodenje, preverjanje in revizije ter po potrebi za določanje upravičenosti udeležencev. Osebni podatki se obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 oziroma Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (40).

POGLAVJE II

Cilji politike in načela za podporo iz skladov

Člen 5

Cilji politike

1.   ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPRA podpirajo naslednje cilje politike:

(a)

konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT;

(b)

bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti;

(c)

bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti;

(d)

bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

(e)

Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh vrst območij ter lokalnih pobud.

SPP podpira specifični cilj omogočanja regijam in ljudem, da obravnavajo socialne, zaposlitvene, gospodarske in okoljske učinke, ki jih ima prehod na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030 in na podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050 na podlagi Pariškega sporazuma.

Prvi pododstavek odstavka 1 tega člena se ne uporablja za sredstva ESRR in ESS+, ki se prerazporedijo v SPP v skladu s členom 27.

2.   ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in SPP prispevajo k ukrepom Unije, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU, z uresničevanjem naslednjih ciljev:

(a)

cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ v državah članicah in regijah, ki se podpira iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in SPP, ter

(b)

cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpira ESRR.

3.   Države članice in Komisija spodbujajo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost med skladi ter drugimi instrumenti in skladi Unije. Pri tem čim bolje izkoristijo zadevne mehanizme za usklajevanje, katerih namen je preprečevanje podvajanja med načrtovanjem in izvajanjem. Ustrezno države članice in Komisija pri načrtovanju programov in izvajanju skladov upoštevajo tudi zadevna priporočila za posamezne države.

Člen 6

Podnebni cilji in mehanizem za prilagajanje podnebnim spremembam

1.   Države članice zagotovijo informacije o podpori ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na vrstah ukrepov, za vsak sklad. Ta metodologija obsega določitev posebnega korekcijskega koeficienta za podporo na ravni, ki odraža obseg, v katerem taka podpora prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem. V primeru ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada se korekcijski koeficienti pripišejo razsežnostim in kodam za vrste ukrepov iz Priloge I. ESRR in Kohezijski sklad prispevata 30 % oziroma 37 % prispevka Unije za podprte izdatke za doseganje podnebnih ciljev, določenih za proračun Unije.

2.   Cilj glede podnebnega prispevka za vsako državo članico se določi kot odstotek skupnih dodeljenih sredstev iz ESRR in Kohezijskega sklada ter vključi v programe zaradi vrst ukrepov in okvirne finančne razdelitve v skladu s točko (d)(viii) člena 22(3). Kot je določeno v členu 11(1), se predhodni cilj glede podnebnega prispevka določi v sporazumu o partnerstvu.

3.   Država članica in Komisija redno spremljata spoštovanje ciljev glede prispevkov za podnebje na podlagi skupnih upravičenih izdatkov, ki jih upravičenci prijavijo organu upravljanja, razčlenjenih po vrstah ukrepov v skladu s členom 42, in na podlagi podatkov, ki jih predloži država članica. Kadar se pri spremljanju izkaže, da je napredek pri doseganju cilja glede podnebnega prispevka nezadosten, se država članica in Komisija na letni pregledovalni seji dogovorita o popravnih ukrepih.

4.   Kadar napredek pri doseganju cilja glede podnebnega prispevka na nacionalni ravni ni zadosten do 31. decembra 2024, država članica to upošteva pri vmesnem pregledu v skladu s členom 18(1).

Člen 7

Deljeno upravljanje

1.   Države članice in Komisija izvršujejo proračun Unije, dodeljen skladom v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 63 finančne uredbe. Države članice pripravijo in izvajajo programe na ustrezni teritorialni ravni v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom.

2.   Komisija izvršuje znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki je bil prerazporejen na instrument za povezovanje Evrope (CEF), evropsko pobudo za mesta in medregionalne inovativne naložbe, znesek podpore iz ESS+, ki je bil prerazporejen na transnacionalno sodelovanje, zneske, prispevane v program InvestEU, in tehnično pomoč na pobudo Komisije v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s točkama (a) in (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe.

3.   Komisija lahko s soglasjem države članice in regij, ki jih to zadeva, izvaja sodelovanje najbolj oddaljenih regij znotraj cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v okviru posrednega upravljanja.

Člen 8

Partnerstvo in upravljanje na več ravneh

1.   Vsaka država članica za sporazum o partnerstvu in za vsak program organizira in izvaja celovito partnerstvo v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom ter ob upoštevanju posebnosti skladov. To partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:

(a)

regionalne, lokalne, mestne in druge javne organe;

(b)

ekonomske in socialne partnerje;

(c)

ustrezna telesa, ki predstavljajo civilno družbo, kot so okoljski partnerji, nevladne organizacije in telesa, odgovorna za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije;

(d)

raziskovalne organizacije in univerze, kjer je to primerno.

2.   Partnerstvo, vzpostavljeno v skladu z odstavkom 1 tega člena, deluje v skladu z načelom upravljanja na več ravneh in pristopom od spodaj navzgor. Država članica vključi partnerje iz odstavka 1 v pripravo sporazuma o partnerstvu ter v pripravo, izvajanje in vrednotenje programov, vključno prek sodelovanja v odborih za spremljanje v skladu s členom 39.

Države članice v tem okviru po potrebi dodelijo ustrezen delež sredstev iz skladov za razvoj upravnih zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe.

3.   Partnerstvo v okviru programov Interreg vključuje partnerje iz vseh sodelujočih držav članic.

4.   Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu z Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo, določenim v Delegirani uredbi (EU) št. 240/2014.

5.   Komisija se vsaj enkrat na leto o izvajanju programov posvetuje z organizacijami, ki predstavljajo partnerje na ravni Unije, ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izidu.

Člen 9

Horizontalna načela

1.   Države članice in Komisija pri izvajanju skladov zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

2.   Države članice in Komisija zagotovijo, da se med celotno pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem programov upoštevajo in spodbujajo enakost moških in žensk, vključevanje načela enakosti spolov ter vključevanje vidika enakosti spolov.

3.   Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi med pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem programov preprečili diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Med celotno pripravo in izvajanjem programov se zlasti upošteva dostopnost za invalide.

4.   Cilji skladov se izpolnjujejo skladno s ciljem spodbujanja trajnostnega razvoja, kot je določen v členu 11 PDEU, ob upoštevanju ciljev ZN glede trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in načela, da se ne škoduje bistveno.

Cilji skladov se izpolnjujejo ob polnem spoštovanju pravnega reda Unije na področju okolja.

NASLOV II

STRATEŠKI PRISTOP

POGLAVJE I

Sporazum o partnerstvu

Člen 10

Priprava in predložitev sporazuma o partnerstvu

1.   Vsaka država članica pripravi sporazum o partnerstvu, ki določa strateške usmeritve za načrtovanje programov ter ureditve za učinkovito in uspešno uporabo ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada, SPP in ESPRA v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

2.   Sporazum o partnerstvu se pripravi v skladu z Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo. Kadar država članica že zagotavlja celovito partnerstvo med pripravo svojih programov, se šteje, da je ta zahteva izpolnjena.

3.   Država članica sporazum o partnerstvu predloži Komisiji pred predložitvijo prvega programa ali hkrati z njim.

4.   Sporazum o partnerstvu se lahko predloži skupaj z ustreznim letnim nacionalnim programom reform ter celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom.

5.   Sporazum o partnerstvu je strateški in jedrnat dokument. Vsebuje največ 35 strani, razen če se država članica sama odloči za daljši dokument.

6.   Država članica pripravi sporazum o partnerstvu v skladu s predlogo iz Priloge II. Država članica lahko sporazum o partnerstvu vključi v enega izmed svojih programov.

7.   Programi Interreg se lahko predložijo Komisiji pred predložitvijo sporazuma o partnerstvu.

8.   EIB lahko na zahtevo zadevne države članice sodeluje pri pripravi partnerskega sporazuma ter pri dejavnostih priprave operacij, finančnih instrumentov in javno-zasebnih partnerstev.

Člen 11

Vsebina sporazuma o partnerstvu

1.   Sporazum o partnerstvu vsebuje naslednje elemente:

(a)

izbrane cilje politike in specifični cilj SPP z navedbo, v okviru katerih skladov, ki jih zajema sporazum o partnerstvu, in katerih programov se bodo ti cilji izvajali, in zadevno utemeljitvijo, pri čemer se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države, celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt, načela evropskega stebra socialnih pravic ter, kjer je to ustrezno, regionalni izzivi;

(b)

za vsakega od izbranih ciljev politike in specifični cilj SPP:

(i)

povzetek izbir politike in glavnih rezultatov, ki se pričakujejo za vsakega od skladov, ki jih zajema sporazum o partnerstvu;

(ii)

usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje med skladi in, če je to ustrezno, usklajevanje med nacionalnimi in regionalnimi programi;

(iii)

dopolnjevanje in sinergije med skladi, zajetimi v sporazumu o partnerstvu, AMIF, SNV, IUMV ter drugimi instrumenti Unije, vključno s strateškimi integriranimi projekti LIFE in strateškimi naravovarstvenimi projekti ter, kadar je to ustrezno, projekti, financiranimi v okviru Obzorja Evropa;

(c)

predhodno finančno dodelitev iz vsakega od skladov, ki jih zajema sporazum o partnerstvu, glede na cilj politike na nacionalni in, kjer je to ustrezno, regionalni ravni, ki spoštujejo pravila za posamezne sklade v zvezi s tematsko koncentracijo, in predhodno finančno dodelitev za specifični cilj SPP, vključno s katerimi koli sredstvi ESRR in ESS+, ki se prerazporedijo v SPP v skladu s členom 27;

(d)

predhodni cilj glede podnebnega prispevka v skladu s členom 6(2);

(e)

kadar je ustrezno, razčlenitev finančnih sredstev glede na kategorijo regije, pripravljeno v skladu s členom 108(2), in zneske dodelitev, za katere se predlaga prerazporeditev v skladu s členoma 26 in 111, vključno z utemeljitvijo za take prerazporeditve;

(f)

za tehnično pomoč izbiro – s strani države članice – oblike prispevka Unije v skladu s členom 36(3) in, kadar je ustrezno, predhodno finančno dodelitev iz vsakega od skladov, ki so zajeti v sporazumu o partnerstvu, na nacionalni ravni ter razčlenitev finančnih sredstev glede na program in kategorijo regije;

(g)

zneske, ki jih je treba prispevati v program InvestEU, po skladu in po kategoriji regije, kadar je ustrezno;

(h)

seznam načrtovanih programov v okviru skladov, zajetih v partnerskem sporazumu, z ustreznimi predhodnimi finančnimi dodelitvami glede na sklad in ustreznim nacionalnim prispevkom glede na kategorijo regije, kadar je ustrezno;

(i)

povzetek ukrepov, ki jih zadevna država članica načrtuje sprejeti za okrepitev upravne zmogljivosti za izvajanje skladov, ki jih zajema sporazum o partnerstvu;

(j)

po potrebi tudi celostni pristop za obravnavanje demografskih izzivov ali posebnih potreb regij in območij.

Kar zadeva cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), sporazum o partnerstvu vsebuje le seznam načrtovanih programov.

2.   Sporazum o partnerstvu lahko vsebuje tudi povzetek ocene izpolnjevanja zadevnih omogočitvenih pogojev iz člena 15 ter prilog III in IV.

Člen 12

Odobritev sporazuma o partnerstvu

1.   Komisija oceni sporazum o partnerstvu in njegovo skladnost s to uredbo ter pravili za posamezne sklade, pri čemer spoštuje načelo sorazmernosti in upošteva strateško naravo dokumenta, število zajetih programov in skupen znesek sredstev, dodeljenih zadevni državi članici. Komisija v svoji oceni upošteva zlasti, kako se država članica namerava odzvati na ustrezna priporočila za posamezne države, njen celovit nacionalni energetski in podnebni načrt ter evropski steber socialnih pravic.

2.   Komisija lahko poda pripombe na sporazum o partnerstvu, ki ga predloži država članica, v treh mesecih po datumu njegove predložitve.

3.   Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda sporazum o partnerstvu.

4.   Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se sporazum o partnerstvu sprejme najpozneje v štirih mesecih od datuma prve predložitve tega sporazuma o partnerstvu s strani zadevne države članice.

5.   Kadar je v skladu s členom 10(6) sporazum o partnerstvu vključen v program, Komisija z izvedbenim aktom sprejme enotno odločitev o odobritvi tako sporazuma o partnerstvu kot programa najpozneje v šestih mesecih od datuma prve predložitve programa s strani zadevne države članice.

Člen 13

Sprememba sporazuma o partnerstvu

1.   Država članica lahko Komisiji do 31. marca 2025 predloži spremenjen sporazum o partnerstvu, pri čemer upošteva rezultat vmesnega pregleda.

2.   Komisija oceni spremembo in lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi spremenjenega sporazuma o partnerstvu.

3.   Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda spremenjeni sporazum o partnerstvu.

4.   Komisija spremembe sporazuma o partnerstvu odobri najpozneje šest mesecev po tem, ko država članica prvič predloži to spremembo.

Člen 14

Uporaba ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPRA, ki se izvajajo prek programa InvestEU

1.   Države članice lahko v sporazumu o partnerstvu dodelijo znesek v višini do 2 % začetne nacionalne dodelitve za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPRA, ki se prispeva v program InvestEU ter se zagotovi prek jamstva EU in svetovalnega vozlišča InvestEU v skladu s členom 10 uredbe o InvestEU. Države članice lahko s soglasjem zadevnega organa upravljanja za vsakega od teh skladov po 1. januarju 2023 z enim ali več zahtevki za spremembo programa nadalje dodelijo znesek v višini do 3 % začetne nacionalne dodelitve.

Taki zneski prispevajo k doseganju izbranih ciljev politike iz sporazuma o partnerstvu ali programa in podpirajo naložbe predvsem v kategoriji regij, ki prispevajo sredstva.

Taki prispevki se izvajajo v skladu s pravili iz uredbe o InvestEU in ne predstavljajo prerazporeditev sredstev v okviru člena 26.

2.   Države članice določijo skupni znesek prispevkov za vsako leto po skladu in po kategoriji regije, kadar je ustrezno. Za sporazum o partnerstvu se lahko dodelijo sredstva za tekoče in prihodnja koledarska leta. Kadar država članica zaprosi za spremembo programa se lahko dodelijo le sredstva za prihodnja koledarska leta.

3.   Zneski iz odstavka 1 tega člena se uporabijo za rezervacije dela jamstva EU v okviru razdelka države članice in za svetovalno vozlišče InvestEU po sklenitvi sporazuma o prispevku v skladu s členom 10(3) uredbe o InvestEU. Komisija lahko proračunske obveznosti Unije za vsak sporazum o prispevku prevzame v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

4.   Ne glede na člen 12 finančne uredbe se v primeru, da se sporazum o prispevku, kakor je določen v členu 10(2) uredbe o InvestEU, ne sklene v štirih mesecih po datumu sprejetja sklepa Komisije o sprejetju sporazuma o partnerstvu za znesek iz odstavka 1 tega člena, dodeljen v sporazumu o partnerstvu, ustrezni znesek dodeli programu ali programom v okviru sklada, ki prispeva sredstva, in kategorije regije, kadar je to ustrezno na podlagi zahteve države članice.

Sporazum o prispevku za zneske iz odstavka 1, dodeljene v zahtevi za spremembo programa, se sklene hkrati s sprejetjem sklepa o spremembi programa.

5.   Kadar sporazum o jamstvu v skladu z drugim pododstavkom člena 10(4) uredbe o InvestEU ni bil sklenjen v devetih mesecih po sklenitvi sporazuma o prispevku, se sporazum o prispevku sporazumno prekine ali podaljša.

Kadar država članica ne želi več sodelovati v skladu InvestEU, se zadevni zneski, vplačani kot rezervacije v skupni sklad za rezervacije, povrnejo kot notranji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe. Zadevna država članica predloži zahtevek za eno ali več sprememb programa, da se uporabijo povrnjeni zneski in zneski, dodeljeni za prihodnja koledarska leta v skladu z odstavkom 2 tega člena. Prekinitev ali sprememba sporazuma o prispevku se sklene hkrati s sprejetjem sklepov o spremembi zadevnega programa ali programov.

6.   Kadar se sporazum o jamstvu v skladu s tretjim pododstavkom člena 10(4) uredbe o InvestEU ne izvede v celoti v štirih letih od sklenitve sporazuma o jamstvu, se sporazum o prispevku spremeni. Država članica lahko zahteva, da se zneski, ki so prispevani v jamstvo EU iz odstavka 1 tega člena in dodeljeni v skladu s sporazumom o jamstvu, vendar ne zajemajo osnovnih posojil, naložb lastniškega kapitala ali drugih instrumentov, povezanih s tveganjem, obravnavajo v skladu z odstavkom 5 tega člena.

7.   Sredstva, ki se ustvarijo iz zneskov, prispevanih v jamstvo EU, ali ki jih je mogoče pripisati tem zneskom, se dajo na voljo državi članici v skladu s točko (a) člena 10(5) uredbe o InvestEU in se uporabijo za podporo v okviru istega cilja ali ciljev v obliki finančnih instrumentov ali proračunskih jamstev.

8.   Za zneske, ki se ponovno uporabijo v programu v skladu z odstavki 4, 5 in 6 tega člena, začne rok za sprostitev obveznosti iz člena 105(1) teči v letu, v katerem se prevzamejo ustrezne proračunske obveznosti.

POGLAVJE II

Omogočitveni pogoji in okvir smotrnosti

Člen 15

Omogočitveni pogoji

1.   V tej uredbi so za specifične cilje določeni omogočitveni pogoji.

Priloga III vsebuje horizontalne omogočitvene pogoje, ki se uporabljajo za vse specifične cilje in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.

Priloga IV vsebuje tematske omogočitvene pogoje za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad ter merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.

Omogočitveni pogoj v zvezi z orodji in zmogljivostmi za učinkovito uporabo pravil o državni pomoči se ne uporablja za programe, ki prejemajo podporo iz AMIF, SNV ali IUMV.

2.   Država članica pri pripravi programa ali uvedbi novega specifičnega cilja kot dela spremembe programa oceni, ali so omogočitveni pogoji, ki so povezani z izbranim specifičnim ciljem, izpolnjeni. Omogočitveni pogoj je izpolnjen, kadar so izpolnjena vsa povezana merila. Država članica v vsakem programu ali spremembi programa opredeli izpolnjene in neizpolnjene omogočitvene pogoje in utemelji, kadar meni, da je bil omogočitveni pogoj izpolnjen.

3.   Kadar omogočitveni pogoj ni izpolnjen v času odobritve programa ali spremembe programa, država članica obvesti Komisijo, takoj ko meni, da je bil omogočitveni pogoj izpolnjen, in izpolnitev utemelji.

4.   Komisija čim prej in najpozneje tri mesece po prejetju informacij iz odstavka 3 izvede oceno in obvesti državo članico, ali se strinja z državo članico o izpolnitvi omogočitvenega pogoja.

Kadar se Komisija ne strinja z državo članico o izpolnitvi omogočitvenega pogoja, o tem obvesti državo članico in navede svojo oceno.

Kadar se država članica ne strinja z oceno Komisije, v enem mesecu predloži svoje pripombe, Komisija pa nato ravna v skladu s prvim pododstavkom.

Kadar država članica sprejme oceno Komisije, ravna v skladu z odstavkom 3.

5.   Izdatki v zvezi z operacijami, povezanimi s specifičnim ciljem, so brez poseganja v člen 105 lahko vključeni v zahtevke za plačila, vendar jih Komisija ne povrne, dokler ne obvesti države članice o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4 tega člena.

Prvi pododstavek se ne uporablja za operacije, ki prispevajo k izpolnitvi ustreznega omogočitvenega pogoja.

6.   Država članica zagotovi, da omogočitveni pogoji ostajajo izpolnjeni in se upoštevajo v celotnem programskem obdobju. Komisijo obvesti o kakršni koli spremembi, ki vpliva na izpolnitev omogočitvenih pogojev.

Kadar Komisija meni, da omogočitveni pogoj ni več izpolnjen, o tem obvesti državo članico, pri čemer navede svojo oceno. Po tem se upošteva postopek iz drugega in tretjega pododstavka odstavka 4.

Kadar Komisija ugotovi, da omogočitveni pogoj še vedno ni izpolnjen, so izdatki v zvezi s specifičnim ciljem na podlagi pripomb države članice in brez poseganja v člen 105 lahko vključeni v zahtevke za plačila, vendar jih Komisija ne povrne, dokler ne obvesti države članice o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4 tega člena.

7.   Priloga IV se ne uporablja za prednostne naloge, ki se podpirajo iz SPP, ali za katera koli sredstva ESRR in ESS+, ki se prerazporedijo v SPP v skladu s členom 27.

Člen 16

Okvir smotrnosti

1.   Vsaka država članica vzpostavi okvir smotrnosti, da se med izvajanjem programa omogočijo spremljanje in vrednotenje smotrnosti programa, pa tudi poročanje o njegovi smotrnosti ter da se prispeva k merjenju splošne smotrnosti skladov.

Okvir smotrnosti sestavljajo:

(a)

kazalniki učinka in rezultatov, povezani s specifičnimi cilji iz uredb za posamezne sklade, izbranimi za program;

(b)

mejniki, ki jih je treba doseči do konca leta 2024 za kazalnike učinka, ter

(c)

cilji, ki jih je treba doseči do konca leta 2029 za kazalnike učinka in rezultatov.

2.   Mejniki in cilji se določijo za vsak specifični cilj znotraj programa, z izjemo tehnične pomoči in specifičnega cilja, ki obravnava materialno prikrajšanost iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+.

3.   Mejniki in cilji omogočajo Komisiji in državi članici, da merita napredek pri doseganju specifičnih ciljev. Izpolnjujejo zahteve iz člena 33(3) finančne uredbe.

Člen 17

Metodologija za vzpostavitev okvira smotrnosti

1.   Metodologija za vzpostavitev okvira smotrnosti vključuje:

(a)

merila, ki jih država članica uporablja pri izboru kazalnikov;

(b)

uporabljene podatke ali dokaze, zagotavljanje kakovosti podatkov in metodo izračuna;

(c)

dejavnike, ki lahko vplivajo na doseganje mejnikov in ciljev ter načine, kako so bili upoštevani.

2.   Država članica da na zahtevo metodologijo za vzpostavitev okvira smotrnosti na voljo Komisiji.

Člen 18

Vmesni pregled in znesek prožnosti

1.   Pri programih, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in SPP, država članica pregleda vsak program, pri čemer upošteva naslednje elemente:

(a)

nove izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, sprejetih v letu 2024;

(b)

napredek pri izvajanju celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, če je to ustrezno;

(c)

napredek pri izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic;

(d)

socialno-ekonomske razmere v zadevni državi članici ali regiji, s posebnim poudarkom na ozemeljskih potrebah, ob upoštevanju vseh večjih negativnih finančnih, gospodarskih ali socialnih sprememb;

(e)

glavne rezultate zadevnih vrednotenj;

(f)

napredek pri doseganju mejnikov, pri čemer se upoštevajo večje težave, do katerih je prišlo pri izvajanju programa;

(g)

za programe, ki se podpirajo iz SPP, oceno, ki jo je opravila Komisija v skladu s točko (b) člena 29(1) Uredbe (EU) 2018/1999.

2.   Država članica za vsak program Komisiji do 31. marca 2025 predloži oceno o izidu vmesnega pregleda, vključno s predlogom za dokončno dodelitev zneska prožnosti iz drugega pododstavka člena 86(1).

3.   Če se to šteje za potrebno po vmesnem pregledu programa ali v primeru, da so bili opredeljeni novi izzivi v skladu s točko (a) odstavka 1, država članica Komisiji predloži oceno iz odstavka 2 skupaj s spremenjenim programom.

Revizije vsebujejo:

(a)

dodelitve finančnih sredstev glede na prednostne naloge;

(b)

revidirane ali nove cilje;

(c)

zneske, ki se prispevajo v program InvestEU, po skladu in po kategoriji regije, kadar je ustrezno.

Komisija odobri revidiran program v skladu s členom 24, vključno z dokončno dodelitvijo zneska prožnosti.

4.   Kadar kot rezultat vmesnega pregleda država članica meni, da programa ni treba spremeniti, Komisija bodisi:

(a)

sprejme odločitev v treh mesecih po predložitvi ocene iz odstavka 2, v kateri potrdi dokončno dodelitev zneska prožnosti, bodisi

(b)

od države članice zahteva, naj v dveh mesecih po predložitvi ocene iz odstavka 2 tega člena predloži spremenjen program v skladu s členom 24.

5.   Do sprejetja odločitve, s katero Komisija potrdi dokončno dodelitev zneska prožnosti, ta znesek ni na voljo za izbor operacij.

6.   Komisija pripravi poročilo o izidu vmesnega pregleda ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do konca leta 2026.

POGLAVJE III

Ukrepi, povezani z dobrim gospodarskim upravljanjem ter izjemnimi ali neobičajnimi okoliščinami

Člen 19

Ukrepi za povezovanje uspešnosti skladov z dobrim gospodarskim upravljanjem

1.   Komisija lahko od države članice zahteva, da pregleda ustrezne programe in predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta.

To se lahko zahteva iz naslednjih razlogov:

(a)

za podporo izvajanju ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) PDEU, naslovljenih na zadevno državo članico;

(b)

za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta, naslovljenih na zadevno državo članico in sprejetih v skladu s členom 7(2) ali členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (41), pod pogojem, da se te spremembe štejejo za potrebne, da se pomaga popraviti makroekonomska neravnotežja.

2.   Zahteva Komisije, naslovljena na državo članico v skladu z odstavkom 1, je upravičena, kadar je potrebna podpora za izvajanje ustreznih priporočil, pri čemer Komisija navede programe ali prednostne naloge, ki jih po njenem mnenju to zadeva, ter naravo pričakovanih sprememb. Takšne zahteve ni mogoče nasloviti pred letom 2023 ali po letu 2026, v zvezi z istim programom pa ne v dveh zaporednih letih.

3.   Država članica v roku dveh mesecev po prejetju zahteve iz odstavka 1 nanjo odgovori, pri čemer navede spremembe ustreznih programov, ki so po njenem mnenju potrebne, in razloge za te spremembe ter opredeli zadevne programe ter naravo predlaganih sprememb, navede pa tudi njihove pričakovane učinke na izvajanje priporočil in skladov. Komisija po potrebi v roku enega meseca po prejetju tega odgovora da pripombe.

4.   Država članica v roku dveh mesecev po predložitvi odgovora iz odstavka 3 predloži predlog o spremembi ustreznih programov.

5.   Kadar Komisija ne predloži pripomb ali kadar se prepriča, da so vse njene pripombe ustrezno upoštevane, sprejme sklep o odobritvi sprememb ustreznih programov najpozneje štiri mesece po tem, ko država članica predloži to spremembo.

6.   Kadar država članica ne sprejme učinkovitih ukrepov v odziv na zahtevo v skladu z odstavkom 1 v rokih iz odstavkov 3 in 4, lahko Komisija v treh mesecih po svojih pripombah v skladu z odstavkom 3 ali po predložitvi predloga države članice v skladu z odstavkom 4 Svetu predlaga, da začasno ustavi del ali vsa plačila za zadevne programe ali prednostne naloge. Komisija v svojem predlogu navede razloge, na podlagi katerih sklepa, da država članica ni učinkovito ukrepala. Komisija pri pripravi svojega predloga upošteva vse zadevne informacije ter ustrezno upošteva vse elemente, ki izhajajo iz strukturiranega dialoga v skladu z odstavkom 14, in mnenja, izražena v njem.

Svet o tem predlogu odloči z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se uporablja le v zvezi z zahtevki za plačilo, ki so predloženi po datumu sprejetja tega izvedbenega akta.

7.   Komisija Svetu predlaga začasno ustavitev vseh ali dela obveznosti ali plačil za enega ali več programov države članice, kadar Svet v skladu s členom 126(8) ali (11) PDEU odloči, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, razen če ugotovi, da obstaja resen gospodarski upad v euroobmočju ali v Uniji kot celoti v smislu členov 3(5) in 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (42).

8.   Komisija lahko Svetu predlaga začasno ustavitev vseh ali dela obveznosti ali plačil za enega ali več programov države članice v naslednjih primerih:

(a)

kadar Svet v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta sprejme dve zaporedni priporočili v istem postopku v zvezi z čezmernim neravnotežjem, ker je država članica predložila načrt popravljalnih ukrepov, ki ni primeren;

(b)

kadar Svet v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. 1176/2011 v istem postopku v zvezi s čezmernim neravnotežjem sprejme dva zaporedna sklepa, s katerima ugotovi neupoštevanje s strani države članice, ker ta ni sprejela priporočenih popravljalnih ukrepov;

(c)

kadar Komisija sklene, da država članica ni sprejela ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002 (43), in posledično odloči, da ne bo odobrila izplačila finančne pomoči, odobrene tej državi članici;

(d)

kadar Svet sklene, da država članica ne ravna skladno s programom za makroekonomsko prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (44) ali z ukrepi, zahtevanimi v sklepu Sveta, sprejetem v skladu s členom 136(1) PDEU.

9.   Prednost se da začasni ustavitvi obveznosti. Plačila se začasno ustavijo le, kadar je treba takoj ukrepati in v primeru znatnega neupoštevanja. Začasna ustavitev plačil se uporablja za zahtevke za plačila, predložene za zadevne programe po datumu sklepa o začasni ustavitvi.

10.   Šteje se, da Svet sprejme predlog Komisije v zvezi s sklepom o začasni ustavitvi obveznosti, razen če Svet z izvedbenim aktom v enem mesecu od predložitve predloga Komisije s kvalificirano večino sklene, da se predlog zavrne.

Začasna ustavitev obveznosti velja za obveznosti iz skladov za zadevno državo članico od 1. januarja leta, ki sledi sprejetju sklepa o začasni ustavitvi.

Svet na predlog Komisije iz odstavkov 7 in 8 z izvedbenim aktom sprejme sklep v zvezi z začasno ustavitvijo plačil.

11.   Obseg in raven začasne ustavitve obveznosti ali plačil, ki se odredi, sta sorazmerna, spoštujeta enako obravnavanje držav članic ter upoštevata gospodarske in socialne razmere zadevne države članice, zlasti stopnjo brezposelnosti, stopnjo revščine ali socialne izključenosti v zadevni državi članici v primerjavi s povprečjem Unije in vpliv začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. Vpliv začasnih ustavitev na programe izjemnega pomena za obravnavanje neugodnih gospodarskih ali socialnih pogojev je poseben dejavnik, ki ga je treba upoštevati.

12.   Začasna ustavitev obveznosti je omejena na največ 25 % obveznosti v zvezi z naslednjim koledarskim letom za sklade ali 0,25 % nominalnega BDP, pri čemer se upošteva nižji znesek v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

v prvem primeru neupoštevanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz odstavka 7;

(b)

v prvem primeru neupoštevanja v zvezi z načrtom popravljalnih ukrepov v okviru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (a) odstavka 8;

(c)

v primeru neupoštevanja predlaganih popravnih ukrepov v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (b) odstavka 8;

(d)

v prvem primeru neupoštevanja iz točk (c) in (d) odstavka 8.

V primeru vztrajnega neupoštevanja lahko začasna ustavitev obveznosti preseže najvišje odstotke, določene v prvem pododstavku.

13.   Svet na predlog Komisije odpravi začasno ustavitev obveznosti v naslednjih primerih:

(a)

kadar postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem miruje v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1467/97 ali Svet v skladu s členom 126(12) PDEU sklene, da prekliče sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja;

(b)

kadar Svet potrdi načrt popravljalnih ukrepov, ki ga je zadevna država članica predložila v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011, ali je postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem začasno zadržan v skladu s členom 10(5) navedene uredbe ali je Svet končal postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem v skladu s členom 11 navedene uredbe;

(c)

kadar Komisija sklene, da je zadevna država članica sprejela ustrezne ukrepe iz Uredbe (ES) št. 332/2002;

(d)

kadar Komisija sklene, da je zadevna država članica sprejela ustrezne ukrepe za izvajanje programa za makroekonomsko prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 ali ukrepe, zahtevane na podlagi sklepa Sveta, sprejetega v skladu s členom 136(1) PDEU.

Ko Svet odpravi začasno ustavitev obveznosti, Komisija v proračun ponovno vključi začasno ustavljene obveznosti v skladu s členom 6 Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093.

Začasno ustavljene obveznosti se v obdobju po letu 2027 ne smejo ponovno vključiti v proračun.

Rok za sprostitev proračunskih obveznosti za znesek, ki se ponovno vključi v proračun, v skladu s členom 105 začne teči od leta, v katerem je bila začasno ustavljena obveznost ponovno vključena v proračun.

Kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji iz prvega pododstavka, Svet na predlog Komisije sprejme sklep o odpravi začasne ustavitve plačil. Šteje se, da Svet sprejme predlog Komisije v zvezi s sklepom o odpravi začasne ustavitve obveznosti, razen če Svet z izvedbenim aktom v enem mesecu od predložitve predloga Komisije s kvalificirano večino sklene, da se predlog zavrne.

14.   Komisija Evropski parlament obvešča o izvajanju tega člena. Zlasti Komisija Evropski parlament takoj obvesti o tem, da država članica izpolnjuje enega od pogojev iz odstavka 6, 7 ali 8, in navede podrobnosti o skladih in programih, ki bi lahko bili predmet začasne ustavitve.

Evropski parlament lahko Komisijo pozove k strukturiranemu dialogu o uporabi tega člena, ob upoštevanju posredovanja informacij iz prvega pododstavka.

Komisija predlog o začasni ustavitvi oziroma predlog o odpravi takšne začasne ustavitve brez odlašanja po njegovem sprejetju predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament lahko Komisijo pozove, naj utemelji razloge za njen predlog.

15.   Komisija do 31. decembra 2025 opravi pregled uporabe tega člena. V ta namen pripravi poročilo in ga po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

16.   Kadar pride do večjih sprememb socialnih in gospodarskih razmer v Uniji, lahko Komisija predloži predlog za pregled uporabe tega člena ali pa lahko Evropski parlament ali Svet v skladu s členom 225 oziroma členom 241 PDEU od Komisije zahteva, naj predloži tak predlog.

17.   Ta člen se ne uporablja za ESS+, AMIF, SNV, BMVI ali programe Interreg.

Člen 20

Začasni ukrepi za uporabo skladov v odziv na izjemne ali neobičajne okoliščine

1.   Kadar po 1. juliju 2021 Svet prizna pojav neobičajnega dogodka, na katerega ena ali več držav članic ne more vplivati in ki ima večji vpliv na položaj javnih financ ali povzroči resen gospodarski upad v euroobmočju ali Uniji kot celoti, kot je navedeno v desetem pododstavku člena 5(1), četrtem pododstavku člena 6(3), desetem pododstavku člena 9(1) in četrtem pododstavku člena 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 (45), ali pojav nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, kot je navedeno v členih 3(5) in 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97, lahko Komisija z izvedbenim sklepom in za obdobje največ 18 mesecev sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov, če so ti nujno potrebni za odziv na takšne izjemne ali neobičajne okoliščine:

(a)

na zahtevo ene ali več zadevnih držav članic zviša vmesna plačila za 10 odstotnih točk nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja, ne da bi ta presegla 100 %, z odstopanjem od člena 112(3) in (4) te uredbe, pa tudi od člena 40 [uredbe o ESPRA], člena 15 [uredbe o AMIF], člena 12 [uredbe o SNV] ter člena 12 [uredbe o IUMV];

(b)

dovoli organom države članice, da za podporo izberejo operacije, ki so bile fizično dokončane ali popolnoma izvedene, preden je bil pri organu upravljanja ustrezno vložen zahtevek za financiranje v okviru programa, z odstopanjem od člena 63(6), pod pogojem, da je operacija odziv na izjemne okoliščine;

(c)

zagotovi, da so lahko izdatki za operacije v odziv na takšne okoliščine upravičeni od dneva, na katerega je Svet potrdil pojav teh okoliščin, z odstopanjem od člena 63(7);

(d)

podaljša roke za predložitev dokumentov in podatkov Komisiji za do 3 mesece z odstopanjem od členov 41(6), 42(1), 44(2) in prvega pododstavka člena 49(3).

2.   Komisija Evropski parlament in Svet obvešča o izvajanju tega člena. Ko je izpolnjen en od pogojev iz odstavka 1, Komisija takoj obvesti Evropski parlament in Svet o svoji oceni razmer in predvidenih nadaljnjih ukrepih.

3.   Evropski parlament ali Svet lahko Komisijo pozoveta k strukturiranemu dialogu o uporabi tega člena. Komisija pri ocenjevanju razmer in načrtovanju nadaljnjih ukrepov ustrezno upošteva zavzeta stališča in mnenja, izražena v okviru strukturiranega dialoga.

4.   Če se po obdobju največ osemnajst mesecev, kot je določeno v odstavku 1, posebne okoliščine, ki so privedle do sprejetja teh začasnih ukrepov, nadaljujejo, Komisija ponovno oceni stanje in po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, pri čemer zagotovi potrebno prožnost za obravnavo teh okoliščin.

5.   Komisija brez odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet o izvedbenem sklepu, sprejetem na podlagi odstavka 1, najpozneje pa v dveh delovnih dneh po njegovem sprejetju.

NASLOV III

NAČRTOVANJE PROGRAMOV

POGLAVJE I

Splošne določbe o skladih

Člen 21

Priprava in predložitev programov

1.   Države članice v sodelovanju s partnerji iz člena 8(1) pripravijo programe za izvajanje skladov za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

2.   Države članice programe predložijo Komisiji najpozneje tri mesece po predložitvi sporazuma o partnerstvu. Države članice za AMIF, SNV in IUMV Komisiji programe predložijo najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe ali zadevne uredbe za posamezen sklad, kar od tega je pozneje.

3.   Države članice pripravijo programe v skladu s predlogo za programe iz Priloge V.

Države članice za AMIF, SNV in IUMV pripravijo programe v skladu s predlogo za programe iz Priloge VI.

4.   Kadar je okoljsko poročilo pripravljeno v skladu z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (46), se objavi na spletni strani programa iz člena 49(1) te uredbe.

Člen 22

Vsebina programov

1.   V vsakem programu je določena strategija za prispevek programa k ciljem politike ali specifičnemu cilju SPP in sporočanje njegovih rezultatov.

2.   Program je sestavljen iz ene ali več prednostnih nalog. Vsaka prednostna naloga ustreza enemu cilju politike, specifičnemu cilju SPP ali tehnični pomoči, ki se izvaja v skladu s členom 36(4) ali členom 37. Prednostna naloga lahko uporabi podporo iz enega ali več skladov, razen če prejme podporo iz SPP ali zadevne tehnične pomoči izvajane v skladu s členom 36(4) ali členom 37. Prednostna naloga, ki ustreza cilju politike, je sestavljena iz enega ali več specifičnih ciljev. Več kot ena prednostna naloga lahko ustreza istemu cilju politike ali specifičnemu cilju SPP.

Pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, program uporabi podporo iz enega sklada ter mora biti sestavljen iz specifičnih ciljev in specifičnih ciljev tehnične pomoči.

3.   Vsak program določa:

(a)

povzetek glavnih izzivov, pri čemer upošteva:

(i)

gospodarska, socialna in ozemeljska neskladja ter neenakosti, razen pri programih, ki jih podpira ESPRA;

(ii)

nedelovanje trga;

(iii)

naložbene potrebe ter dopolnjevanje in sinergije z drugimi oblikami podpore;

(iv)

izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, ustreznih nacionalnih ali regionalnih strategijah te države članice, vključno z njenim celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, v povezavi z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ter, za AMIF, SNV in IUMV, drugih ustreznih priporočilih Unije, naslovljenih na državo članico;

(v)

izzive v zvezi z upravno zmogljivostjo in upravljanjem ter ukrepe za poenostavitev;

(vi)

po potrebi celostni pristop za obravnavanje demografskih izzivov;

(vii)

spoznanja iz izkušenj v preteklosti;

(viii)

makroregionalne strategije in strategije za morske bazene, kadar države članice in regije sodelujejo pri takšnih strategijah;

(ix)

pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, napredek pri izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in akcijskih načrtov ter utemeljitev za izbiro specifičnih ciljev;

(x)

za programe, ki jih podpira SPP, izzive pri prehodu, opredeljene v območnih načrtih za pravični prehod;

Točke (i), (ii) in (viii) se ne uporabljajo za programe, ki jih podpirajo AMIF, SNV ali IUMV.

(b)

utemeljitev za izbrane cilje politike, ustrezne prednostne naloge, specifične cilje in oblike podpore;

(c)

za vsako prednostno nalogo, razen za tehnično pomoč, specifične cilje;

(d)

za vsak specifični cilj:

(i)

povezane vrste ukrepov in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem, makroregionalnim strategijam, strategijam za morske bazene in območnim načrtom za pravični prehod, ki jih podpira SPP, kadar je to ustrezno;

(ii)

kazalnike učinka in kazalnike rezultatov z ustreznimi mejniki in cilji;

(iii)

glavne ciljne skupine;

(iv)

ukrepe za zagotavljanje enakosti, vključenosti in nediskriminacije;

(v)

navedbo specifičnih ciljnih ozemelj, vključno z načrtovano uporabo celostnih teritorialnih naložb, lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, ali drugimi teritorialnimi orodji;

(vi)

medregionalne, čezmejne in transnacionalne ukrepe z upravičenci, ki so vsaj v eni od drugih držav članic ali zunaj Unije, kadar je to ustrezno;

(vii)

načrtovano uporabo finančnih instrumentov;

(viii)

vrste ukrepov in okvirno razčlenitev načrtovanih sredstev glede na vrsto ukrepa;

(ix)

za specifični cilj SPP, utemeljitev vseh zneskov, ki se prerazporedijo iz sredstev ESRR in ESS+ v skladu s členom 27, ter njihovo razčlenitev po kategoriji regije, pri čemer se upoštevajo vrste ukrepov, načrtovanih v skladu z območnimi načrti za pravični prehod;

(e)

za vsako prednostno nalogo v zvezi s tehnično pomočjo, izvedeno v skladu s členom 36(4):

(i)

povezane vrste ukrepov;

(ii)

kazalnike učinka z ustreznimi mejniki in cilji;

(iii)

glavne ciljne skupine;

(iv)

vrste ukrepov in okvirno razčlenitev načrtovanih sredstev glede na vrsto ukrepa;

(f)

načrtovano uporabo tehnične pomoči v skladu s členom 37, če je to ustrezno, in ustreznimi vrstami ukrepov;

(g)

finančni načrt, ki vsebuje:

(i)

razpredelnico, ki podrobno navaja skupne finančne dodelitve za vsak sklad in, kadar je ustrezno, za vsako kategorijo regije za celotno programsko obdobje in za vsako leto, vključno z vsemi zneski, ki so bili prerazporejeni v skladu s členom 26 ali 27;

(ii)

za programe, ki jih podpirajo ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in SPP, razpredelnico, ki podrobno navaja skupne finančne dodelitve za vsako prednostno nalogo glede na sklad in kategorijo regije, kadar je ustrezno, ter nacionalni prispevek z navedbo, ali je ta sestavljen iz javnega ali zasebnega prispevka ali obeh;

(iii)

za programe, ki jih podpira ESPRA, razpredelnico, ki za vsak specifični cilj podrobno navaja znesek skupnih finančnih dodelitev podpore iz sklada in nacionalnega prispevka;

(iv)

za programe, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, razpredelnico, ki podrobno navaja, glede na specifičen cilj, skupne finančne dodelitve glede na vrsto ukrepa in nacionalni prispevek, pri čemer navede, ali je sestavljen iz javnega ali zasebnega prispevka ali obeh;

(h)

ukrepe, sprejete za vključitev ustreznih partnerjev iz člena 8(1) v pripravo programa, ter vlogo teh partnerjev pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju programa;

(i)

za vsak omogočitveni pogoj, povezan z izbranim specifičnim ciljem, določen v skladu s členom 15, prilogama III in IV, oceno, ali je omogočitveni pogoj izpolnjen na datum predložitve programa;

(j)

pristop h komuniciranju in prepoznavnosti, predviden za program, prek opredelitve ciljev, ciljnega občinstva, komunikacijskih poti, vključno s pojavljanjem v družbenih medijih, kjer je to ustrezno, ter načrtovanega proračuna in ustreznih kazalnikov za spremljanje in vrednotenje;

(k)

organe, pristojne za program, in telo ali v primeru tehnične pomoči v skladu s členom 36(5), kadar je to ustrezno, telesa, ki prejmejo plačila od Komisije.

Točka (a)(i), (ii) in (viii) tega odstavka se ne uporablja za programe, ki se omejujejo na podporo specifičnega cilja iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+. Točka (d) tega odstavka se ne uporablja za specifični cilj iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+.

Za ESRR, Kohezijski sklad, ESS+, SPP in ESPRA se programu v informativne namene priloži seznam načrtovanih operacij strateškega pomena s časovnim načrtom.

Če je v skladu s točko (k) več kot eno telo opredeljeno za prejemanje plačil s strani Komisije, država članica določi delež povrnjenih zneskov med temi telesi.

4.   Z odstopanjem od točk (b) do (e) odstavka 3 se za vsak specifični cilj programov, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, predloži naslednje:

(a)

opis prvotnega stanja, izzivov in odzivov, ki jih podpira sklad;

(b)

navedba izvedbenih ukrepov;

(c)

okvirni seznam ukrepov in njihov pričakovani prispevek k specifičnim ciljem;

(d)

kadar je to ustrezno, utemeljitev za operativno podporo, specifične ukrepe, nujno pomoč in ukrepe, kakor je navedeno v členih 19 in 20 uredbe o AMIF;

(e)

kazalniki učinka in rezultatov z ustreznimi mejniki in cilji;

(f)

okvirna razčlenitev načrtovanih sredstev glede na vrsto ukrepa.

5.   Vrste ukrepov temeljijo na nomenklaturi iz Priloge I. Za programe, ki jih podpirajo ESPRA, AMIF, SNV in IUMV, vrste ukrepov temeljijo na nomenklaturi iz uredb za posamezne sklade.

6.   Za programe ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in SPP razpredelnica iz točke (g)(ii) odstavka 3 vključuje zneske za leta 2021 do 2027, vključno z zneskom prilagodljivosti.

7.   Država članica Komisiji sporoči vse spremembe informacij iz točke (k) prvega pododstavka odstavka 3, ne da bi bila potrebna sprememba programa.

8.   Za programe, ki jih podpira SPP, države članice Komisiji predložijo območne načrte za pravični prehod kot del programa ali programov ali zahteve za spremembo.

Člen 23

Odobritev programov

1.   Komisija oceni program in njegovo skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade ter, za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, SPP in ESPRA, skladnost programa z zadevnim sporazumom o partnerstvu. V svoji oceni upošteva zlasti ustrezna priporočila za posamezne države, ustrezne izzive, opredeljene v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, in načela evropskega stebra socialnih pravic ter način njihove obravnave.

2.   Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi programa s strani države članice.

3.   Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda program.

4.   Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se program odobri najpozneje v petih mesecih od datuma prve predložitve programa s strani države članice.

Člen 24

Sprememba programov

1.   Država članica lahko predloži obrazloženo zahtevo za spremembo programa skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na doseganje ciljev.

2.   Komisija oceni spremembo in njeno skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade, vključno z zahtevami na nacionalni ravni, ter lahko v dveh mesecih po predložitvi spremenjenega programa poda svoje pripombe.

3.   Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda spremenjeni program.

4.   Komisija sprejme odločitev, s katero se sprememba programa odobri najpozneje štiri mesece po tem, ko država članica predloži to spremembo.

5.   Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in SPP, lahko država članica v programskem obdobju prerazporedi do 8 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 4 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega sklada v okviru istega programa. Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+ in SPP, se prerazporeditev nanaša samo na dodelitve za isto kategorijo regije.

Pri programih, ki jih podpira ESPRA, lahko država članica v programskem obdobju prerazporedi do 8 % prvotne dodelitve za specifični cilj na drug specifični cilj, vključno s tehnično pomočjo, ki se izvaja v skladu s členom 36(4).

Pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, lahko država članica v programskem obdobju prerazporedi dodelitve med vrstami ukrepov v okviru iste prednostne naloge, dodatno pa do 15 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo na drugo prednostno nalogo istega sklada.

Take prerazporeditve ne smejo vplivati na prejšnja leta. Prerazporeditve in povezane spremembe se ne štejejo za bistvene in ne zahtevajo sklepa Komisije o odobritvi spremembe programa. Vendar izpolnjujejo vse regulativne zahteve in jih vnaprej odobri odbor za spremljanje v skladu s točko (d) člena 40(2). Država članica Komisiji predloži spremenjeno razpredelnico iz točke (g)(ii), (iii) ali (iv) člena 22(3), kot je ustrezno, skupaj z vsemi povezanimi spremembami v programu.

6.   Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehnične popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa. Države članice o takšnih popravkih obvestijo Komisijo.

7.   Pri programih, ki jih podpira ESPRA, spremembe programov, ki se nanašajo na uvedbo kazalnikov, ne zahtevajo odobritve Komisije.

Člen 25

Skupna podpora iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in SPP

1.   ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in SPP lahko skupaj zagotavljajo podporo za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.

2.   ESRR in ESS+ lahko, v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 15-odstotne omejitve podpore iz teh skladov za vsako prednostno nalogo programa, financirata celotno operacijo ali del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za ta sklad, pod pogojem, da so takšni stroški potrebni za izvajanje. Ta možnost se ne uporablja za nobena sredstva ESRR in ESS+, ki se prerazporedijo v SPP v skladu s členom 27.

Člen 26

Prerazporeditev sredstev

1.   Države članice lahko v sporazumu o partnerstvu ali v zahtevku za spremembo programa, če tako odobri odbor za spremljanje programa v skladu s točko (d) člena 40(2), zahtevajo prerazporeditev do 5 % začetnih nacionalnih dodelitev vsakega sklada v kateri koli drug instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, kadar je takšna možnost predvidena v temeljnem aktu takšnega instrumenta.

Vsota prerazporeditev iz prvega pododstavka tega odstavka in prispevkov v skladu s prvim pododstavkom člena 14(1) ne presega 5 % začetnih nacionalnih dodelitev za vsak sklad.

Države članice lahko v sporazumu o partnerstvu ali v zahtevku za spremembo programa zahtevajo tudi prerazporeditev do 5 % začetnih nacionalnih dodelitev vsakega sklada v drug sklad ali sklade, razen za prerazporeditve, ki so določene v četrtem pododstavku.

Države članice lahko v sporazumu o partnerstvu ali v zahtevku za spremembo programa zahtevajo tudi dodatno prerazporeditev v višini do 20 % začetnih nacionalnih dodelitev po skladih med ESRR, ESS+ ali Kohezijskim skladom v okviru skupnih sredstev države članice v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“. Države članice, katerih povprečna skupna stopnja brezposelnosti za obdobje 2017–2019 je nižja od 3 %, lahko zaprosijo za takšno dodatno prerazporeditev v višini do 25 % začetne nacionalne dodelitve.

2.   Prerazporejena sredstva se izvajajo v skladu s pravili sklada ali instrumenta, na katerega se sredstva prerazporedijo, in v primeru prerazporeditev na instrumente v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, v korist zadevne države članice.

3.   Zahtevki za spremembo programa določajo skupni znesek, prerazporejen za vsako leto po skladu in po kategoriji regije, kadar je to ustrezno, se ustrezno utemeljijo zaradi dopolnjevanja in učinka, ki ga je treba doseči, ter jim je priložen spremenjen program ali programi v skladu s členom 24.

4.   Komisija po posvetovanju z zadevno državo članico nasprotuje zahtevku za prerazporeditev v zadevni spremembi programa, kadar bi taka prerazporeditev ogrozila doseganje ciljev programa, iz katerega je treba sredstva prerazporediti.

Komisija prav tako nasprotuje zahtevku, kadar meni, da država članica ni predložila ustrezne utemeljitve za prerazporeditev v zvezi z rezultati, ki jih je treba doseči, ali prispevkom, ki ga je treba zagotoviti za cilje sklada ali instrumenta prejemnika v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja.

5.   Kadar se zahtevek za prerazporeditev nanaša na spremembo programa, se lahko prerazporedijo le sredstva za prihodnja koledarska leta.

6.   Sredstev iz SPP, vključno z vsemi sredstvi, ki se prerazporedijo iz ESRR in ESS+ v skladu s členom 27, ni mogoče prerazporediti v druge sklade ali instrumente na podlagi odstavkov 1 do 5 tega člena.

SPP ne prejema prerazporeditev v skladu z odstavki 1 do 5.

7.   Kadar Komisija ni prevzela pravne obveznosti v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja sredstev, prerazporejenih v skladu z odstavkom 1, se lahko ustrezna nedodeljena sredstva prerazporedijo nazaj v sklad, iz katerega so bila prvotno prerazporejena, in dodelijo enemu ali več programom.

V ta namen država članica predloži zahtevek za spremembo programa v skladu s členom 24(1) najpozneje štiri mesece pred rokom za prevzem obveznosti iz prvega pododstavka člena 114(2) finančne uredbe.

8.   Sredstva, ki so bila prerazporejena nazaj v sklad, iz katerega so bila prvotno prerazporejena, in dodeljena enemu ali več programom, se od datuma predložitve zahtevka za spremembo programa izvajajo v skladu s pravili iz te uredbe in uredb za posamezne sklade.

9.   Za sredstva, ki so bila prerazporejena nazaj v sklad, iz katerega so bila prvotno prerazporejena, in dodeljena programu v skladu z odstavkom 7 tega člena, rok za sprostitev obveznosti, kot je opredeljen v členu 105(1), začne teči v letu, v katerem se prevzamejo ustrezne proračunske obveznosti.

Člen 27

Prerazporeditev sredstev iz ESRR in ESS+ v SPP

1.   Države članice lahko prostovoljno zahtevajo, da se znesek sredstev, ki so na voljo za SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ v skladu s členom 3 uredbe o SPP, dopolni s sredstvi iz ESRR in ESS+ ali kombinacijo teh sredstev za kategorijo regije, v katerih je zadevno območje. Skupni znesek sredstev ESRR in ESS+, prerazporejen v SPP, ne presega trikratnega zneska dodelitve iz SPP iz točke (g) člena 110(1). Sredstva, prerazporejena iz ESRR ali ESS+, ne presegajo 15 % zadevne dodelitve iz ESRR in ESS+ zadevni državi članici. Države članice v teh zahtevkih določijo skupni znesek, prerazporejen za vsako leto, po kategoriji regije.

2.   Zadevne prerazporeditve iz ESRR in ESS+ v prednostne naloge, ki jih podpira SPP, odražajo vrste ukrepov glede na informacije iz programa v skladu s točko (d)(ix) člena 22(3). Takšne prerazporeditve se štejejo za dokončne.

3.   Sredstva iz SPP, vključno s sredstvi, prerazporejenimi iz ESRR in ESS+, se izvršujejo v skladu s pravili iz te uredbe in uredbe o SPP. Pravila iz uredbe o ESRR in Kohezijskem skladu in uredbe o ESS+ se ne uporabljajo za sredstva ESRR in ESS+, ki se prerazporedijo v skladu z odstavkom 1.

POGLAVJE II

Teritorialni razvoj

Člen 28

Celostni teritorialni razvoj

Kadar država članica podpira celostni teritorialni razvoj, to izvaja prek teritorialnih in lokalnih razvojnih strategij v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)

celostne teritorialne naložbe;

(b)

lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali

(c)

drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je zasnovala država članica.

Država članica pri izvajanju teritorialnih ali lokalnih razvojnih strategij iz več kot enega sklada zagotovi skladnost in usklajevanje med zadevnimi skladi.

Člen 29

Teritorialne strategije

1.   Teritorialne strategije, ki se izvajajo v skladu s točko (a) ali (c) člena 28, vsebujejo naslednje elemente:

(a)

geografsko območje, ki ga strategija zajema;

(b)

analizo razvojnih potreb in potenciala območja, vključno z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi medsebojnimi povezavami;

(c)

opis celostnega pristopa za obravnavo opredeljenih razvojnih potreb in potenciala območja;

(d)

opis sodelovanja partnerjev v skladu s členom 8 pri pripravi in izvajanju strategije.

Vsebujejo lahko tudi seznam operacij, ki jih je treba podpreti.

2.   Teritorialne strategije so pod odgovornostjo ustreznih teritorialnih organov ali teles. Obstoječi strateški dokumenti, ki se nanašajo na krita območja, se lahko uporabijo za teritorialne strategije.

3.   Kadar seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni teritorialni organi ali telesa izberejo operacije ali sodelujejo pri njihovem izboru.

4.   Pri pripravi teritorialnih strategij organi ali telesa iz odstavka 2 sodelujejo z ustreznimi organi upravljanja, da določijo, ali operacije, ki jih je treba podpreti, spadajo na področje uporabe ustreznega programa.

Izbrane operacije so v skladu s teritorialno strategijo.

5.   Kadar teritorialni organ ali telo opravlja naloge, za katere je odgovoren organ upravljanja, razen izbora operacij, organ upravljanja ta organ ali telo opredeli kot posredniško telo.

6.   Za pripravo in oblikovanje teritorialnih strategij se lahko zagotovi podpora.

Člen 30

Celostne teritorialne naložbe

Kadar teritorialna strategija iz člena 29 vključuje naložbe, ki prejemajo podporo iz enega ali več kot enega sklada, iz več kot enega programa ali iz več kot ene prednostne naloge istega programa, se lahko ukrepi izvajajo kot celostne teritorialne naložbe.

Člen 31

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

1.   Kadar država članica meni, da je to ustrezno v skladu s členom 28, ESRR, ESS+, SPP in ESPRA podpirajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.

2.   Država članica zagotovi, da je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost:

(a)

osredotočen na podregionalna območja;

(b)

pod vodstvom lokalnih akcijskih skupin, ki jih sestavljajo predstavniki javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih nobena posamezna interesna skupina ne nadzoruje odločanja;

(c)

izveden prek strategij v skladu s členom 32;

(d)

v podporo mreženju, dostopnosti, inovativnim značilnostim v lokalnem okolju in, po potrebi, sodelovanju z drugimi teritorialnimi akterji.

3.   Kadar je podpora strategijam iz točke (c) odstavka 2 na voljo iz več kot enega sklada, ustrezni organi upravljanja organizirajo skupni razpis za izbor teh strategij in ustanovijo skupni odbor za vse zadevne sklade z namenom spremljanja izvajanja teh strategij. Zadevni organi upravljanja lahko izberejo enega od zadevnih skladov, da se zagotovi podpora vsem pripravljalnim in upravljalnim stroškom ter stroškom animacije iz točk (a) in (c) člena 34(1) v zvezi s temi strategijami.

4.   Kadar izvajanje takšne strategije vključuje podporo iz več kot enega sklada, lahko zadevni organi upravljanja izberejo enega od zadevnih skladov kot glavni sklad.

5.   Za to strategijo se uporabljajo pravila glavnega sklada, pri čemer se upoštevajo področje uporabe in pravila o upravičenosti vsakega sklada, ki je vključen v podporo strategiji. Organi drugih skladov se opirajo na odločitve in upravljalna preverjanja, ki jih izvede pristojni organ glavnega sklada.

6.   Organ glavnega sklada organom drugih skladov zagotovi informacije, potrebne za spremljanje in izvrševanje plačil v skladu s pravili iz uredb za posamezne sklade.

Člen 32

Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

1.   Ustrezni organi upravljanja zagotovijo, da so v vsaki strategiji iz točke (c) člena 31(2) določeni naslednji elementi:

(a)

geografsko območje in prebivalstvo, zajeto v to strategijo;

(b)

postopek vključitve skupnosti v razvoj te strategije;

(c)

analiza razvojnih potreb in potenciala območja;

(d)

cilji te strategije, vključno z merljivimi cilji za rezultate, in povezani načrtovani ukrepi;

(e)

ureditve upravljanja, spremljanja in vrednotenja, ki dokazujejo zmogljivost lokalne akcijske skupine za izvajanje te strategije;

(f)

finančni načrt, vključno z načrtovano dodelitvijo iz vsakega sklada, po potrebi tudi z načrtovano dodelitvijo iz EKSRP, in vsakega zadevnega programa.

Vsebuje lahko tudi vrsto ukrepov in operacij, ki se financirajo iz vsakega zadevnega sklada.

2.   Ustrezni organi upravljanja opredelijo merila za izbor strategij, ustanovijo odbor za izbor strategij in odobrijo strategije, ki jih ta odbor izbere.

3.   Ustrezni organi upravljanja izvedejo prvi krog izbora strategij in zagotovijo, da izbrane lokalne akcijske skupine lahko opravijo svoje naloge iz člena 33(3) v 12 mesecih od datuma sklepa o odobritvi programa ali, v primeru strategij, ki jih podpira več kot en sklad, v 12 mesecih od datuma sklepa o odobritvi zadnjega zadevnega programa.

4.   Sklep o odobritvi strategije določa dodelitev vsakega zadevnega sklada in programa ter opredeljuje odgovornosti za naloge upravljanja in nadzora v okviru programa ali programov.

Člen 33

Lokalne akcijske skupine

1.   Lokalne akcijske skupine oblikujejo in izvajajo strategije iz točke (c) člena 31(2).

2.   Organi upravljanja zagotovijo, da so lokalne akcijske skupine vključujoče ter da bodisi izberejo enega partnerja iz skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah bodisi se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom.

3.   Naslednje naloge opravljajo izključno lokalne akcijske skupine:

(a)

krepitev zmogljivosti lokalnih akterjev za razvoj in izvajanje operacij;

(b)

priprava nediskriminatornega in preglednega izbirnega postopka in meril, ki preprečujejo navzkrižja interesov ter zagotavljajo, da nobena posamezna interesna skupina ne nadzoruje odločitev o izbiri;

(c)

priprava in objava razpisov za zbiranje predlogov;

(d)

izbor operacij in določitev zneska podpore ter predložitev predlogov telesu, odgovornemu za končno preverjanje upravičenosti pred odobritvijo;

(e)

spremljanje napredka pri doseganju ciljev strategije;

(f)

vrednotenje izvajanja strategije.

4.   Kadar lokalne akcijske skupine izvajajo naloge, ki niso zajete v odstavku 3 in za katere je odgovoren organ upravljanj ali – kadar je EKSPR izbran za glavni sklad – plačilna agencija, organ upravljanja te lokalne akcijske skupine v skladu s pravili za posamezne sklade imenuje za posredniška telesa.

5.   Lokalna akcijska skupina je lahko upravičenec in lahko izvaja operacije v skladu s strategijo, če lokalna akcijska skupina zagotavlja spoštovanje načela ločevanja funkcij.

Člen 34

Podpora iz skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

1.   Država članica zagotovi, da podpora iz skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zajema:

(a)

krepitev zmogljivosti in pripravljalne ukrepe v podporo oblikovanju in prihodnjemu izvajanju strategije;

(b)

izvajanje operacij, vključno z dejavnostmi sodelovanja in njihovo pripravo, izbranih v okviru strategije;

(c)

upravljanje, spremljanje in vrednotenje strategije ter njene animacije, vključno z olajševanjem izmenjav med deležniki.

2.   Podpora iz točke (a) odstavka 1 je upravičena ne glede na to, ali je strategija naknadno izbrana za financiranje.

Podpora iz točke (c) odstavka 1 ne presega 25 % skupnega javnega prispevka k strategiji.

POGLAVJE III

Tehnična pomoč

Člen 35

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

1.   Skladi lahko na pobudo Komisije podprejo pripravljalne ukrepe, ukrepe za spremljanje, nadzor, revizijo, vrednotenje, komuniciranje, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, prepoznavnost ter vse upravne ukrepe in ukrepe tehnične pomoči, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, in s tretjimi državami, kadar je to ustrezno.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 lahko vključujejo zlasti:

(a)

pomoč pri pripravi in oceni projektov;

(b)

podporo za institucionalno krepitev in izgradnjo upravnih zmogljivosti za učinkovito upravljanje skladov;

(c)

študije, povezane s poročanjem Komisije o skladih in poročilom o koheziji;

(d)

ukrepe v zvezi z analizo, upravljanjem, spremljanjem, izmenjavo informacij in izvajanjem skladov, pa tudi ukrepe za izvajanje sistemov nadzora ter tehnične in upravne pomoči;

(e)

vrednotenje, strokovna poročila, statistike in študije, vključno s splošnimi študijami o sedanjem in prihodnjem delovanju skladov;

(f)

ukrepe za razširjanje informacij, po potrebi podporo mreženja, izvajanje komunikacijskih dejavnosti s posebnim poudarkom na rezultatih in dodani vrednosti podpore iz skladov, ozaveščanje ter spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj, vključno s tretjimi državami;

(g)

vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, revizijo, nadzor in vrednotenje;

(h)

ukrepe za izboljšanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah vrednotenja;

(i)

ukrepe v zvezi z revizijo;

(j)

krepitev nacionalnih in regionalnih zmogljivosti glede načrtovanja naložb, potreb po financiranju, priprave, oblikovanja in izvajanja finančnih instrumentov, skupnih akcijskih načrtov in velikih projektov;

(k)

razširjanje primerov dobre prakse, ki pomaga državam članicam krepiti zmogljivosti ustreznih partnerjev iz člena 8(1) in njihovih krovnih organizacij.

3.   Komisija vsaj 15 % sredstev za tehnično pomoč na svojo pobudo nameni doseganju večje učinkovitosti pri komuniciranju z javnostjo in večjih sinergij med komunikacijskimi dejavnostmi, izvedenimi na njeno pobudo, in sicer z razširitvijo temeljnih znanj o rezultatih, zlasti prek učinkovitejšega zbiranja in razširjanja podatkov ter prek vrednotenja in poročanja, zlasti pa z izpostavljanjem prispevka skladov k izboljšanju življenja državljanov ter s povečanjem prepoznavnosti podpore iz skladov in ozaveščanjem o rezultatih in dodani vrednosti takšne podpore. Ukrepi na področju informiranja, komuniciranja in prepoznavnosti v zvezi z rezultati in dodano vrednostjo podpore iz skladov, s posebnim poudarkom na operacijah, se po zaključku programov nadaljujejo, kadar je to ustrezno. Takšni ukrepi med drugim prispevajo k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s splošnimi cilji te uredbe.

4.   Ukrepi iz odstavka 1 lahko zajemajo prejšnja in naslednja programska obdobja.

5.   Komisija svoje načrte določi, ko je prispevek iz skladov predviden v skladu s členom 110 finančne uredbe.

6.   Ukrepi iz tega člena se, odvisno od njihovega namena, lahko financirajo bodisi kot izdatki iz poslovanja bodisi kot upravni izdatki.

7.   V skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 193(2) finančne uredbe se lahko za omejeno obdobje v ustrezno utemeljenih primerih, opredeljenih v sklepu o financiranju, ukrepi za tehnično pomoč na pobudo Komisije, ki se podpirajo v sklopu te uredbe v okviru neposrednega upravljanja, in z njimi povezani stroški štejejo za upravičene od 1. januarja 2021, tudi če so bili ti ukrepi izvršeni in so stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

Člen 36

Tehnična pomoč držav članic

1.   Skladi lahko na pobudo države članice podprejo ukrepe, ki se lahko nanašajo na prejšnja in naslednja programska obdobja in ki so potrebni za učinkovito upravljanje in uporabo teh skladov, vključno za krepitev zmogljivosti partnerjev iz člena 8(1) ter za zagotavljanje financiranja za izvajanje med drugim nalog, kot so priprava, usposabljanje, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, prepoznavnost in komuniciranje.

Zneski za tehnično pomoč na podlagi tega člena in člena 37 se ne upoštevajo za namene tematske koncentracije v skladu s pravili za posamezne sklade.

2.   Vsak sklad lahko podpre ukrepe tehnične pomoči, ki so upravičeni v okviru katerega koli drugega sklada.

3.   Prispevek Unije za tehnično pomoč v državi članici se izvede bodisi v skladu s točkama (b) ali (e) člena 51.

Država članica navede svojo izbiro oblike prispevka Unije za tehnično pomoč v sporazumu o partnerstvu v skladu s Prilogo II. Ta izbira velja za vse programe v zadevni državi članici za celotno programsko obdobje in je naknadno ni mogoče spremeniti.

Pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, ter pri programih Interreg se prispevek Unije za tehnično pomoč izvede zgolj v skladu s točko (e) člena 51.

4.   Kadar se prispevek Unije za tehnično pomoč v državi članici povrne v skladu s točko (b) člena 51, se uporabljajo naslednji elementi:

(a)

tehnična pomoč ima obliko prednostne naloge, ki se nanaša na en sam sklad v enem ali več programih, ali specifičnega programa ali njune kombinacije;

(b)

znesek iz skladov, dodeljen za tehnično pomoč, je omejen na naslednje:

(i)

za podporo ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“: 3,5 %;

(ii)

za podporo iz Kohezijskega sklada: 2,5 %;

(iii)

za podporo iz ESS+: 4 % in za programe iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+: 5 %;

(iv)

za podporo iz SPP: 4 %;

(v)

za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad, kadar celotni znesek, dodeljen državi članici v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ne presega 1 milijarde EUR: 6 %;

(vi)

za podporo iz ESPRA: 6 %;

(vii)

za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki zadevajo le najbolj oddaljene regije, se odstotni delež poveča za eno odstotno točko.

5.   Kadar se prispevek Unije za tehnično pomoč povrne v skladu s točko (e) člena 51, se uporabljajo naslednji elementi:

(a)

znesek skladov, dodeljen za tehnično pomoč, se določi kot del finančnih dodelitev za vsako prednostno nalogo programa v skladu s točko (g)(ii) člena 22(3) in za ESPRA za vsak specifični cilj v skladu s točko (g)(iii) navedenega odstavka; ni v obliki ločene prednostne naloge ali specifičnega programa, razen za programe, ki jih podpirajo AMIF, SNV ali IUMV, za katere ima obliko specifičnega cilja;

(b)

povračilo se izvede z uporabo odstotkov iz točk (i) do (vii) za upravičene izdatke, vključene v vsak zahtevek za plačilo v skladu s točkama (a) ali (c) člena 91(3), kot je ustrezno, in iz istega sklada, v katerega se povrnejo upravičeni izdatki, enemu ali več telesom, ki prejemajo plačila od Komisije v skladu s točko (k) člena 22(3);

(i)

za podporo ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“: 3,5 %;

(ii)

za podporo iz Kohezijskega sklada: 2,5 %;

(iii)

za podporo iz ESS+: 4 % in za programe iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+: 5 %;

(iv)

za podporo iz SPP: 4 %;

(v)

za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad, kadar celotni znesek, dodeljen državi članici v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ne presega 1 milijarde EUR, je odstotek povračila za tehnično pomoč: 6 %;

(vi)

za podporo iz ESPRA, AMIF, SNV in IUMV: 6 %;

(vii)

za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki zadevajo le najbolj oddaljene regije, se odstotni delež poveča za eno odstotno točko;

(c)

zneski, dodeljeni za tehnično pomoč, določeni v programu, ustrezajo odstotkom iz točk (i) do (vi) točke (b) za vsako prednostno nalogo in sklad.

6.   Specifična pravila za tehnično pomoč za programe Interreg se določijo v uredbi o Interreg.

Člen 37

Financiranje, ki ni povezano s stroški za tehnično pomoč držav članic

Ne glede na člen 36 lahko država članica predlaga sprejetje dodatnih ukrepov tehnične pomoči za krepitev zmogljivosti in učinkovitosti javnih organov in teles, upravičencev in ustreznih partnerjev, ki so potrebne za učinkovito upravljanje in uporabo skladov.

Podpora za takšne ukrepe se izvaja s financiranjem, ki ni povezano s stroški v skladu s členom 95. Takšna podpora je lahko tudi v obliki specifičnega programa.

NASLOV IV

SPREMLJANJE, VREDNOTENJE, KOMUNICIRANJE IN PREPOZNAVNOST

POGLAVJE I

Spremljanje

Člen 38

Odbor za spremljanje

1.   Vsaka država članica po posvetovanju z organom upravljanja ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila zadevni državi članici o odločitvi o odobritvi programa.

Država članica lahko za več kot en program ustanovi en sam odbor za spremljanje.

2.   Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik, vključno z določbami o preprečevanju kakršnega koli nasprotja interesov in uporabi načela preglednosti.

3.   Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljev programa.

4.   Poslovnik odbora za spremljanje ter podatki in informacije, ki se izmenjajo s tem odborom, se objavijo na spletni strani iz člena 49(1), brez poseganja v člen 69(5).

5.   Odstavki 1 do 4 tega člena se ne uporabljajo za programe, ki se omejujejo na specifični cilj iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+ in povezano tehnično pomoč.

Člen 39

Sestava odbora za spremljanje

1.   Vsaka država članica določi sestavo odbora za spremljanje in s preglednim postopkom zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni organi države članice in posredniška telesa ter predstavniki partnerjev iz člena 8(1).

Vsak član odbora za spremljanje ima en glas. Poslovnik ureja uveljavljanje glasovalne pravice in podrobnosti o postopku v odboru za spremljanje v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevne države članice.

Poslovnik lahko omogoča nečlanom, vključno z EIB, da sodelujejo pri delu odbora za spremljanje.

Odboru za spremljanje predseduje predstavnik države članice ali organa upravljanja.

Seznam članov odbora za spremljanje se objavi na spletni strani iz člena 49(1).

2.   Predstavniki Komisije s svetovanjem in spremljanjem sodelujejo pri delu odbora za spremljanje.

3.   V zvezi z AMIF, SNV in IUMV lahko ustrezne decentralizirane agencije sodelujejo pri delu odbora za spremljanje.

Člen 40

Naloge odbora za spremljanje

1.   Odbor za spremljanje preverja:

(a)

napredek pri izvajanju programa ter doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti;

(b)

morebitna vprašanja, ki vplivajo na smotrnost programa, in ukrepe, sprejete za obravnavo teh vprašanj;

(c)

prispevek programa k reševanju izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne države, ki so povezana z izvajanjem programa;

(d)

elemente predhodne ocene, navedene v členu 58(3), in strateški dokument iz člena 59(1);

(e)

napredek, dosežen pri izvajanju vrednotenj, sintez vrednotenj in morebitnega nadaljnjega spremljanja ugotovitev;

(f)

izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(g)

napredek pri izvajanju operacij strateškega pomena, kadar je to ustrezno;

(h)

izpolnjevanje omogočitvenih pogojev in njihovo uporabo v celotnem programskem obdobju;

(i)

napredek pri krepitvi upravnih zmogljivosti za javne institucije, partnerje in upravičence, kadar je to ustrezno;

(j)

informacije v zvezi z izvajanjem prispevka programa k programu Invest EU v skladu s členom 14 ali sredstev, prerazporejenih v skladu s členom 26, kadar je to ustrezno.

Kar zadeva programe, ki jih podpira ESPRA, se opravi posvet z odborom za spremljanje, ki, če oceni, da je to ustrezno, izda mnenje o vseh spremembah programa, ki jih predlaga organ upravljanja.

2.   Odbor za spremljanje odobri:

(a)

metodologijo in merila, uporabljene za izbor operacij, vključno z vsemi spremembami, brez poseganja v točke (b), (c) in (d) člena 33(3); Na zahtevo Komisije se metodologija in merila, uporabljeni za izbor operacij, vključno z vsemi njihovimi spremembami, predložijo Komisiji najmanj 15 delovnih dni pred njihovo predložitvijo odboru za spremljanje.

(b)

letna poročila o smotrnosti za programe, ki jih podpirajo AMIF, SMV in IUMV, ter končno poročilo o smotrnosti za programe, ki jih podpirajo ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, SPP in ESPRA;

(c)

načrt vrednotenja in njegove morebitne spremembe;

(d)

morebitne predloge organa upravljanja za spremembo programa, vključno s prerazporeditvami v skladu s členom 24(5) in členom 26, z izjemo programov, ki jih podpira ESPRA.

3.   Odbor za spremljanje lahko daje priporočila organu upravljanja, vključno v zvezi z ukrepi za zmanjšanje upravnega bremena za upravičence.

Člen 41

Letni pregled smotrnosti

1.   Komisija in vsaka država članica enkrat letno organizirata pregledovalne seje za preučitev smotrnosti posameznih programov. Na pregledovalnih sejah sodelujejo ustrezni organi upravljanja.

Na pregledovalni seji se lahko obravnava več programov.

Pregledovalni seji predseduje Komisija ali, če to zahteva država članica, država članica in Komisija skupaj.

2.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se za programe, ki jih podpirajo AMIF, SMV in IUMV, pregledovalna seja organizira vsaj dvakrat v programskem obdobju.

3.   Za programe, ki jih podpirajo ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, SPP in ESPRA, država članica najpozneje en mesec pred pregledovalno sejo Komisiji predloži jedrnate informacije o elementih, navedenih v členu 40(1). Te informacije temeljijo na najnovejših podatkih, ki so na voljo državi članici.

Za programe, omejene na specifični cilj iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+, so informacije, ki jih je treba zagotoviti na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov, omejene na točke (a), (b), (e), (f) in (h) člena 40(1) te uredbe.

4.   Država članica in Komisija se lahko dogovorita, da se pregledovalna seja ne organizira. V takem primeru se pregled lahko izvede v pisni obliki.

5.   Rezultati pregledovalne seje se zabeležijo v potrjenem zapisniku.

6.   Država članica nadalje obravnava vprašanja, ki so se pojavila med pregledovalno sejo in vplivajo na izvajanje programa, ter Komisijo v treh mesecih obvesti o sprejetih ukrepih.

7.   Za programe, ki jih podpirajo AMIF, SMV in IUMV, država članica predloži letno poročilo o smotrnosti v skladu z uredbami za posamezne sklade.

Člen 42

Posredovanje podatkov

1.   Država članica ali organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje kumulativne podatke za posamezen program vsako leto do 31. januarja, 30. aprila, 31. julija, 30. septembra in 30. novembra, razen podatkov, ki se zahtevajo v točki (b) odstavka 2 in v odstavku 3 ter jih je treba elektronsko poslati vsako leto do 31. januarja in 31. julija, in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VII.

Podatki se prvič pošljejo do 31. januarja 2022, zadnjič pa do 31. januarja 2030.

Za prednostne naloge, ki podpirajo specifični cilj iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+, se podatki pošljejo vsako leto do 31. januarja.

V uredbi o ESS+ so lahko navedena posebna pravila za pogostost zbiranja in posredovanja dolgoročnejših kazalnikov rezultatov.

2.   Podatki so razčlenjeni za vsako prednostno nalogo po specifičnih ciljih in, kadar je to ustrezno, po kategoriji regije ter se nanašajo na:

(a)

število izbranih operacij, njihove skupne upravičene stroške, prispevek iz skladov in skupne upravičene izdatke, ki so jih upravičenci prijavili organu upravljanja, razčlenjene po vrsti ukrepa;

(b)

vrednosti kazalnikov učinka in rezultatov za izbrane operacije ter vrednosti, dosežene z operacijami.

3.   Za finančne instrumente se navedejo tudi podatki o naslednjem:

(a)

upravičenih izdatkih po vrstah finančnih produktov;

(b)

znesku stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, prijavljenih kot upravičeni izdatki;

(c)

znesku zasebnih in javnih sredstev, ki so bili uporabljeni ob skladih, razčlenjenem po vrsti finančnih produktov;

(d)

v členu 60 navedenih obrestih in drugih dobičkih, ustvarjenih s podporo iz skladov, namenjeno finančnim instrumentom, ter v členu 62 navedenih vrnjenih sredstvih, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov;

(e)

skupni vrednosti posojil, naložb lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala v končne prejemnike, zagotovljenih s sredstvi programa in dejansko izplačanih končnim prejemnikom.

4.   Podatki, posredovani v skladu s tem členom, so zanesljivi in prikazujejo podatke, ki so shranjeni elektronsko, iz točke (e) člena 72(1) konec meseca pred mesecem predložitve.

5.   Država članica ali organ upravljanja vse podatke, posredovane Komisiji, objavi na spletnem portalu iz točke (b) člena 46 ali na spletni strani iz člena 49(1) ali pa tam zagotovi povezavo do teh podatkov.

Člen 43

Končno poročilo o smotrnosti

1.   Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, SPP in ESPRA, vsak organ upravljanja Komisiji predloži končno poročilo o smotrnosti programa do 15. februarja 2031.

2.   V končnem poročilu o smotrnosti se oceni realizacija ciljev programa na osnovi elementov iz člena 40(1) z izjemo informacij, posredovanih v skladu s točko (d) navedenega odstavka.

3.   Komisija preuči končno poročilo o smotrnosti in organu upravljanja sporoči morebitne pripombe v petih mesecih po datumu prejema končnega poročila o smotrnosti. Kadar so podane take pripombe, organ upravljanja zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z navedenimi pripombami in po potrebi v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih. Komisija obvesti organ upravljanja o sprejetju poročila v dveh mesecih po prejemu vseh potrebnih informacij. Kadar Komisija v teh rokih ne obvesti organa upravljanja, se šteje, da je poročilo sprejeto.

4.   Organ upravljanja končno poročilo o smotrnosti objavi na spletni strani iz člena 49(1).

5.   Komisija za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tega člena sprejme izvedbeni akt, ki vzpostavlja predlogo za končno poročilo o smotrnosti. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 115(2).

POGLAVJE II

Vrednotenje

Člen 44

Vrednotenja s strani države članice

1.   Država članica ali organ upravljanja izvede vrednotenja programov v zvezi z enim ali več naslednjimi merili: uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost Unije, in sicer z namenom izboljšanja kakovosti zasnove in izvajanja programov. Vrednotenja lahko zajemajo tudi druga relevantna merila, na primer vključevanje, nediskriminacijo in prepoznavnost, in več kot en program.

2.   Poleg tega se do 30. junija 2029 za vsak program izvede vrednotenje, s katerim se oceni njegov učinek.

3.   Vrednotenja se zaupajo notranjim ali zunanjim funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.

4.   Država članica ali organ upravljanja zagotovi, da so vzpostavljeni potrebni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za vrednotenja.

5.   Država članica ali organ upravljanja pripravi načrt vrednotenja, ki lahko zajema več kot en program. Pri AMIF, SMV in IUMV ta načrt vsebuje vmesno vrednotenje, ki mora biti zaključeno do 31. marca 2024.

6.   Država članica ali organ upravljanja predloži načrt vrednotenja odboru za spremljanje najpozneje eno leto po sklepu o odobritvi programa.

7.   Vsa vrednotenja se objavijo na spletni strani iz člena 49(1).

Člen 45

Vrednotenje s strani Komisije

1.   Komisija izvede vmesno vrednotenje, da preuči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost Unije za vsak sklad do konca leta 2024. Komisija lahko v skladu s členom 128 finančne uredbe uporabi vse ustrezne že razpoložljive informacije.

2.   Komisija izvede naknadno vrednotenje, da preuči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost Unije za vsak sklad do 31. decembra 2031. V primeru ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPRA se to vrednotenje osredotoči zlasti na socialni, gospodarski in teritorialni učinek teh skladov v zvezi s cilji politike iz člena 5(1).

3.   Komisija rezultate naknadnega vrednotenja objavi na svoji spletni strani ter jih posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

POGLAVJE III

Prepoznavnost, preglednost in komuniciranje

Oddelek I

Prepoznavnost podpore iz skladov

Člen 46

Prepoznavnost

Vsaka država članica zagotovi:

(a)

prepoznavnost podpore v vseh dejavnostih, povezanih z operacijami, ki se podpirajo iz skladov, pri čemer je posebna pozornost namenjena operacijam strateškega pomena;

(b)

komuniciranje z državljani Unije o vlogi in dosežkih sklada prek enotnega spletnega portala, ki omogoča dostop do vseh programov, v katerih sodeluje zadevna država članica.

Člen 47

Emblem Unije

Države članice, organi upravljanja in upravičenci pri izvajanju dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja uporabljajo emblem Unije v skladu s Prilogo IX.

Člen 48

Skrbniki in mreže za komuniciranje

1.   Vsaka država članica določi koordinatorja za komuniciranje, ki skrbi za dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja v zvezi s podporo iz skladov, vključno s programi v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), kadar ta država članica gosti organ upravljanja. Koordinator za komuniciranje se lahko imenuje na ravni telesa, opredeljenega v okviru člena 71(6), in usklajuje ukrepe v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo v vseh programih.

Koordinator za komuniciranje v dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja vključi naslednja telesa:

(a)

predstavništva Evropske komisije in pisarne za stike Evropskega parlamenta v državah članicah, pa tudi informacijske centre Europe Direct in druge ustrezne mreže ter izobraževalne in raziskovalne organizacije;

(b)

druge ustrezne partnerje iz člena 8(1).

2.   Vsak organ upravljanja določi skrbnika za komuniciranje za vsak program. Skrbnik za komuniciranje je lahko odgovoren za več kot en program.

3.   Komisija vzdržuje mrežo, ki povezuje koordinatorje za komuniciranje, skrbnike za komuniciranje in predstavnike Komisije, da si izmenjujejo informacije o dejavnostih prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja.

Oddelek II

Preglednost izvajanja skladov in komuniciranje o programih

Člen 49

Naloge organa upravljanja

1.   Organ upravljanja zagotovi, da je najpozneje šest mesecev po sklepu o odobritvi programa vzpostavljena spletna stran z informacijami o programih, za katere je odgovoren, vključno s cilji, dejavnostmi, razpoložljivimi možnostmi financiranja in dosežki tega programa.

2.   Organ upravljanja poskrbi, da se objava časovnega razporeda načrtovanih razpisov za zbiranje predlogov na spletni strani iz odstavka 1 ali na enotnem spletnem portalu iz točke (b) člena 46 posodablja najmanj trikrat letno z naslednjimi okvirnimi podatki:

(a)

geografsko območje, ki ga pokriva razpis za zbiranje predlogov;

(b)

cilj politike ali zadevni specifični cilj;

(c)

vrsta upravičenih vložnikov;

(d)

skupni znesek podpore za razpis;

(e)

začetni in končni datum razpisa.

3.   Organ upravljanja na spletni strani v vsaj enem uradnem jeziku institucij Unije javno objavi seznam operacij, ki so bile izbrane za podporo iz skladov, in ta seznam posodablja vsaj vsake štiri mesece. Vsaka operacija ima svojo kodo. Seznam vsebuje naslednje podatke:

(a)

če je upravičenec pravna oseba: ime upravičenca in, v primeru javnega naročanja, pogodbenika;

(b)

kadar je upravičenec fizična oseba: ime in priimek;

(c)

če gre za operacije ESPRA, povezane z ribiškim plovilom: enotno identifikacijsko številko v registru ribiške flote Unije, navedeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/218 (47);

(d)

ime operacije;

(e)

namen operacije in njene pričakovane ali dejanske dosežke;

(f)

začetni datum operacije;

(g)

predvideni ali dejanski datum zaključka operacije;

(h)

skupne stroške operacije;

(i)

zadevni sklad;

(j)

zadevni specifični cilj;

(k)

stopnjo sofinanciranja Unije;

(l)

indikator lokacije ali geolokacijo za zadevno operacijo in zadevno državo;

(m)

če je upravičenec mobilni operater ali če gre za operacije, ki pokrivajo več lokacij, in je upravičenec pravna oseba: lokacijo upravičenca ali kadar je upravičenec fizična oseba: regijo na ravni NUTS 2;

(n)

vrsto ukrepa za operacijo v skladu s točko (g) člena 73(2).

Za podatke iz točk (b) in (c) prvega pododstavka se podatki umaknejo dve leti od datuma prvotne objave na spletni strani.

4.   Podatki iz odstavkov 2 in 3 tega člena se objavijo na spletni strani iz odstavka 1 ali na enotnem spletnem portalu iz točke (b) člena 46 te uredbe v formatu, ki je v skladu s členom 5(1) Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (48) odprt in strojno berljiv ter omogoča, da se podatki razvrščajo, iščejo, izpišejo, primerjajo in ponovno uporabijo.

5.   Pred objavo v skladu s tem členom organ upravljanja obvesti upravičence, da bodo podatki javno objavljeni.

6.   Organ upravljanja zagotovi, da se v skladu s Prilogo IX institucijam, telesom, uradom ali agencijam Unije na njihovo zahtevo predloži gradivo v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo, tudi na ravni upravičencev, ter da se Uniji podeli brezplačna, neizključna in nepreklicna licenca za rabo takšnega gradiva ter morebitne pripadajoče predhodno obstoječe pravice. Upravičenci ali organ upravljanja zaradi tega ne smejo imeti znatnih dodatnih stroškov ali znatnega upravnega bremena.

Člen 50

Odgovornosti upravičencev

1.   Upravičenci in telesa, ki izvajajo finančne instrumente, potrdijo, da so za operacijo prejeli podporo iz skladov, vključno s sredstvi, ki so ponovno uporabljena v skladu s členom 62, in v ta namen:

(a)

na uradni spletni strani upravičenca, kadar takšna stran obstaja, in na njegovih straneh družbenih medijev sorazmerno z ravnjo podpore zagotovijo kratek opis operacije, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer se izpostavi finančna podpora Unije;

(b)

v dokumente in komunikacijsko gradivo, ki zadevajo izvajanje operacije in so namenjeni javnosti ali udeležencem, vključijo izjavo, v kateri na prepoznaven način izpostavijo podporo iz Unije;

(c)

namestijo trajne table ali panoje, ki so jasno vidni javnosti in predstavljajo emblem Unije v skladu s tehničnimi značilnostmi iz Priloge IX, takoj ko se začne fizično izvajanje operacij, ki vključujejo fizične naložbe, ali ko se namesti kupljena oprema, in sicer v zvezi z:

(i)

operacijami, ki jih podpirata ESRR in Kohezijski sklad ter katerih skupni stroški presegajo 500 000 EUR;

(ii)

operacijami, ki jih podpirajo ESS+, SPP, ESPRA, AMIF, SNV ali IUMV ter katerih skupni stroški presegajo 100 000 EUR;

(d)

za operacije, ki ne spadajo pod točko (c), na dobro vidnem javnem mestu namestijo vsaj en plakat v velikosti najmanj A3 ali enakovreden elektronski prikazovalnik z informacijami o operaciji, pri čemer se izpostavi podpora iz skladov; kadar je upravičenec fizična oseba, upravičenec v največji možni meri zagotovi, da so na voljo ustrezne informacije, pri čemer izpostavi podporo iz skladov, na javnem mestu ali prek elektronskega prikazovalnika;

(e)

za operacije strateškega pomena in operacije, katerih skupni stroški presegajo 10 000 000 EUR, organizirajo komunikacijski dogodek ali dejavnost, kot je ustrezno, pri kateri sta pravočasno udeležena Komisija in odgovorni organ upravljanja.

Kadar je upravičenec iz ESS+ fizična oseba ali za operacije, ki se podpirajo v okviru specifičnega cilja iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+, se zahteva iz točke (d) prvega pododstavka ne uporablja.

Z odstopanjem od točk (c) in (d) prvega pododstavka se lahko za operacije, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, v dokumentu, ki določa pogoje za podporo, določijo posebne zahteve za javni prikaz informacij o podpori iz skladov, kadar je to upravičeno zaradi varnosti in javnega reda v skladu s členom 69(5).

2.   Kar zadeva sklade za male projekte, upravičenec izpolnjuje obveznosti iz člena 36(5) uredbe o Interreg.

Kar zadeva finančne instrumente, upravičenec s pogodbenimi pogoji zagotovi, da končni prejemniki izpolnjujejo zahteve iz točke (c) odstavka 1.

3.   Kadar upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti na podlagi člena 47 ali odstavkov 1 in 2 tega člena in kadar niso bili sprejeti nobeni popravni ukrepi, organ upravljanja ob upoštevanju načela sorazmernosti ukrepa, in sicer ukine do 3 % podpore iz skladov, namenjene zadevni operaciji.

NASLOV V

FINANČNA PODPORA IZ SKLADOV

POGLAVJE I

Oblike prispevkov Unije

Člen 51

Oblike prispevkov Unije za programe

Prispevki Unije so lahko v obliki:

(a)

financiranja, ki ni povezano s stroški zadevnih operacij v skladu s členom 95 in ki temelji na:

(i)

izpolnjevanju pogojev;

(ii)

doseganju rezultatov;

(b)

povračila podpore, zagotovljene upravičencem v skladu s poglavjema II in III tega naslova;

(c)

stroškov na enoto v skladu s členom 94, ki zajemajo vse, z navedbo zneska na enoto vnaprej jasno opredeljene specifične kategorije upravičenih stroškov ali samo nekatere takšne kategorije;

(d)

pavšalnih zneskov v skladu s členom 94, ki na splošno zajemajo vse vnaprej jasno opredeljene specifične kategorije upravičenih stroškov ali samo nekatere takšne kategorije;

(e)

financiranja po pavšalni stopnji v skladu s členom 94 ali členom 36(5), ki zajema specifične, z uporabo odstotnega deleža vnaprej jasno opredeljene kategorije upravičenih stroškov;

(f)

kombinacije oblik iz točk (a) do (e).

POGLAVJE II

Oblike podpore s strani držav članic

Člen 52

Oblike podpore

Države članice prispevek iz skladov uporabijo zato, da bi upravičencem zagotovile podporo v obliki nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov ali nagrad ali kot kombinacijo teh oblik.

Oddelek I

Oblike nepovratnih sredstev

Člen 53

Oblike nepovratnih sredstev

1.   Nepovratna sredstva, ki jih upravičencem zagotovijo države članice, so lahko v obliki:

(a)

povračila upravičenih stroškov, ki jih je upravičenec ali zasebni partner v operacijah javno-zasebnega partnerstva dejansko imel in so bili pri izvajanju operacij tudi plačani, ter prispevkov v naravi in amortizacije;

(b)

stroškov na enoto;

(c)

pavšalnih zneskov;

(d)

financiranja po pavšalni stopnji;

(e)

kombinacije oblik iz točk (a) do (d), če vsaka oblika zajema različne kategorije stroškov ali kadar so oblike uporabljene za različne projekte, ki so del operacije, ali za zaporedne faze operacije;

(f)

financiranja, ki ni povezano s stroški, če so takšna nepovratna sredstva zajeta v povračilu prispevka Unije na podlagi člena 95.

2.   Kadar skupni strošek operacije ne presega 200 000 EUR, se prispevek, ki ga upravičenec prejme iz ESRR, ESS+, SPP, AMIF, SMV in IUMV, dodeli v obliki stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj, razen za operacije, za katere podpora predstavlja državno pomoč. Pri uporabi financiranja po pavšalni stopnji se v skladu s točko (a) odstavka 1 lahko povrnejo le kategorije stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se organ upravljanja lahko strinja, da se nekatere operacije na področju raziskav in inovacij izvzamejo iz zahteve iz navedenega pododstavka, če je odbor za spremljanje predhodno odobril takšno izvzetje. Poleg tega se v skladu s točko (a) odstavka 1 lahko povrnejo nadomestila in plače, izplačani udeležencem.

3.   Pri določanju zneskov za oblike nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 se uporabi ena od naslednjih možnosti:

(a)

poštena, pravična in preverljiva metoda izračuna, ki temelji na:

(i)

statističnih podatkih, drugih objektivnih informacijah ali strokovni presoji;

(ii)

preverjenih obstoječih podatkih posameznih upravičencev;

(iii)

uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva posameznih upravičencev;

(b)

predlog proračuna, ki se določi za posamezen primer in ki ga predhodno odobri telo, ki je pristojno za izbiro operacije, kadar skupni stroški zadevne operacije ne presegajo 200 000 EUR;

(c)

skladno s pravili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij;

(d)

skladno s pravili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih država članica v celoti financira za podobno vrsto operacije;

(e)

pavšalne stopnje in specifične metode, določene v tej uredbi ali uredbah za posamezne sklade oziroma na njihovi podlagi.

Člen 54

Financiranje po pavšalni stopnji za posredne stroške v zvezi z nepovratnimi sredstvi

Kadar se pavšalna stopnja uporabi za kritje posrednih stroškov operacije, lahko temelji na:

(a)

v višini do 7 % upravičenih neposrednih stroškov – v tem primeru zadevni državi članici ni treba z izračunom določiti stopnje, ki se uporabi;

(b)

v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov osebja – v tem primeru zadevni državi članici ni treba z izračunom določiti stopnje, ki se uporabi;

(c)

v višini do 25 % upravičenih neposrednih stroškov, pod pogojem, da se stopnja izračuna v skladu s točko (a) člena 53(3).

Poleg tega se pavšalna stopnja v primeru, da jo je država članica izračunala v skladu s točko (a) člena 67(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013, lahko uporabi za podobno operacijo za namene točke (c) tega člena.

Člen 55

Neposredni stroški osebja v zvezi z nepovratnimi sredstvi

1.   Neposredni stroški osebja pri operaciji se lahko izračunajo po pavšalni stopnji v višini do 20 % neposrednih stroškov, ki niso neposredni stroški osebja pri tej operaciji, ne da bi morala država članica z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi, pri čemer velja, da neposredni stroški te operacije ne vključujejo javnih naročil gradenj ali javnih naročil blaga ali storitev, katerih vrednost presega mejno vrednost iz člena 4 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (49) ali člena 15 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (50).

Kadar se uporabi pavšalna stopnja v skladu s prvim pododstavkom za AMIF, SNV in IUMV, se ta pavšalna stopnja uporabi samo za neposredne stroške operacije, ki niso predmet javnega naročanja.

2.   Za namene določanja neposrednih stroškov osebja se urna postavka lahko izračuna na enega od naslednjih načinov:

(a)

zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene se delijo s 1 720 urami za osebe s polnim delovnim časom oziroma z ustreznim sorazmernim številom ur od 1 720 za osebe, ki delajo s krajšim delovnim časom;

(b)

zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene se delijo s povprečnim mesečnim delovnim časom zadevne osebe v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili, navedenimi v pogodbi o zaposlitvi ali odločbi o imenovanju (oboje imenovano „dokument o zaposlitvi“).

3.   Ob uporabi urne postavke, izračunane v skladu z odstavkom 2, skupno število ur, prijavljenih na osebo za določeno leto ali mesec, ne presega števila ur, ki se uporabijo za izračun te urne postavke.

4.   Kadar letni bruto stroški za zaposlene niso na voljo, se lahko izračunajo iz razpoložljivih evidentiranih bruto stroškov za zaposlene ali iz dokumenta o zaposlitvi, ustrezno prilagojenih za 12-mesečno obdobje.

5.   Stroški osebja za posameznike, ki za krajši delovni čas delajo v sklopu operacije, se lahko izračunajo kot fiksen odstotek bruto stroškov za zaposlene, v skladu s fiksnim odstotkom delovnega časa, ki se na mesec porabi za operacijo, brez obveznosti vzpostavitve ločenega sistema za evidentiranje delovnega časa. Delodajalec izda za zaposlene dokument, v katerem je naveden ta fiksni odstotek.

Člen 56

Financiranje po pavšalni stopnji za upravičene stroške, ki niso neposredni stroški osebja, v zvezi z nepovratnimi sredstvi

1.   Za kritje preostalih upravičenih stroškov operacije se lahko uporabi pavšalna stopnja v višini do 40 % upravičenih neposrednih stroškov osebja. Zadevni državi članici ni treba z izračunom določiti stopnje, ki se uporabi.

2.   Pri operacijah, ki jih podpirajo ESRR, ESS+, SPP, AMIF, SNV in IUMV, se plače in nadomestila za udeležence štejejo kot dodatni upravičeni stroški, ki niso vključeni v pavšalno stopnjo.

3.   Pavšalna stopnja iz odstavka 1 tega člena se ne uporabi za stroške osebja, izračunane na podlagi pavšalne stopnje iz člena 55(1).

Člen 57

Pogojena nepovratna sredstva

1.   Države članice lahko upravičencem pod določenimi pogoji zagotovijo nepovratna sredstva, ki so v celoti ali delno vračljiva, kot je določeno v dokumentu, v katerem so navedeni pogoji za podporo.

2.   Upravičenec ta sredstva vrača pod pogoji, o katerih se dogovori z organom upravljanja.

3.   Države članice sredstva, ki jih vrne upravičenec, za enak namen ali v skladu s cilji zadevnega programa ponovno uporabijo do 31. decembra 2030 v obliki pogojenih nepovratnih sredstev ali finančnega instrumenta ali v kakšni drugi obliki podpore. V končnem poročilu o smotrnosti so navedeni vrnjeni zneski in informacije o njihovi ponovni uporabi.

4.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so sredstva hranjena na ločenih računih ali pod ustreznimi računovodskimi kodami.

5.   Sredstva Unije, ki jih kadar koli vrnejo upravičenci in ki do 31. decembra 2030 niso ponovno uporabljena, se v skladu s členom 88 vrnejo v proračun Unije.

Oddelek II

Finančni instrumenti

Člen 58

Finančni instrumenti

1.   Organi upravljanja lahko iz enega ali več programov zagotovijo prispevek za obstoječe ali nove, na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni vzpostavljene finančne instrumente, ki jih neposredno izvajajo ali so zanje odgovorni, če ti instrumenti prispevajo k doseganju specifičnih ciljev.

2.   Finančni instrumenti končnim prejemnikom zagotavljajo podporo le za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, pa tudi obratni kapital, ki naj bi bile finančno izvedljive in za katere ni mogoče zbrati zadostnih sredstev iz tržnih virov. Takšna podpora je v skladu z veljavnimi pravili Unije o državni pomoči.

Taka podpora se zagotavlja samo za tiste elemente naložbe, ki na datum odločitve o naložbi še niso fizično zaključeni ali popolnoma izvedeni.

3.   Ustrezna podpora iz skladov prek finančnih instrumentov temelji na predhodni oceni, za katere pripravo je odgovoren organ upravljanja. Predhodna ocena se zaključi, preden organ upravljanja finančnim instrumentom dodeli programske prispevke.

Predhodna ocena vključuje najmanj naslednje elemente:

(a)

predlagani znesek programskega prispevka v finančni instrument in oceno o učinku finančnega vzvoda, ki jima je dodana kratka obrazložitev;

(b)

predlagane finančne produkte, ki se ponudijo, vključno z morebitno potrebo po diferencirani obravnavi vlagateljev;

(c)

predlagano ciljno skupino končnih prejemnikov;

(d)

pričakovani prispevek finančnega instrumenta k doseganju specifičnih ciljev.

Predhodna ocena se lahko pregleda ali posodobi, lahko se nanaša na del ozemlja države članice ali na njeno celotno ozemlje in lahko temelji na obstoječih ali posodobljenih predhodnih ocenah.

4.   Podpora za končne prejemnike se lahko kombinira s podporo iz katerega koli sklada ali drugega instrumenta Unije ter lahko pokriva isto izdatkovno postavko. V takem primeru se podpora iz skladov v okviru finančnega instrumenta kot del operacije finančnega instrumenta ne prijavi Komisiji za pridobitev podpore v drugi obliki, iz drugega sklada ali drugega instrumenta Unije.

5.   Finančni instrumenti se lahko v okviru enega samega sporazuma o financiranju kombinirajo s programsko podporo v obliki nepovratnih sredstev kot ena sama operacija finančnega instrumenta, kadar obe ločeni obliki podpore zagotovi telo, ki izvaja finančni instrument. V takem primeru se pravila, ki veljajo za finančne instrumente, uporabljajo za to enkratno operacijo finančnega instrumenta. Programska podpora v obliki nepovratnih sredstev je nujno potrebna za finančni instrument, s katerim je tudi neposredno povezana, in ne sme prekoračiti vrednosti naložb, podprtih s finančnim produktom.

6.   V primeru kombinirane podpore iz odstavkov 4 in 5 se za vsak vir podpore vodi ločena evidenca.

7.   Vsota vseh oblik kombinirane podpore ne presega celotnega zneska zadevne izdatkovne postavke. Nepovratna sredstva se ne uporabljajo za vračilo podpore, prejete iz finančnih instrumentov. Finančni instrumenti se ne uporabljajo za predhodno financiranje nepovratnih sredstev.

Člen 59

Izvajanje finančnih instrumentov

1.   S finančnimi instrumenti, ki jih neposredno izvaja organ upravljanja, se lahko zagotovijo le posojila ali jamstva. Organ upravljanja določi pogoje za programski prispevek v finančni instrument v strateškem dokumentu, ki vključuje elemente iz Priloge X.

2.   Pri finančnih instrumentih, za katerih izvajanje je odgovoren organ upravljanja, gre lahko za:

(a)

naložbo programskih sredstev v kapital pravnega subjekta;

(b)

posebne svežnje financiranja ali fiduciarne račune.

Organ upravljanja izbere telo, ki bo izvajalo finančni instrument.

3.   Organ upravljanja lahko naročilo za izvajanje finančnega instrumenta odda neposredno:

(a)

EIB;

(b)

mednarodnim finančnim institucijam, v katerih je država članica delničarka;

(c)

banki ali instituciji v javni lasti, ustanovljeni kot pravni subjekt, ki profesionalno opravlja finančne dejavnosti in izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(i)

neposredno ni udeležen noben zasebni kapital, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža, ki ga skladno s Pogodbama zahtevajo določbe nacionalne zakonodaje in ki ne vpliva odločilno na zadevno banko ali institucijo, in razen v obliki deleža, ki ne omogoča vplivanja na odločitve v zvezi z dnevnim upravljanjem finančnega instrumenta, ki se podpira iz skladov;

(ii)

deluje na podlagi pooblastila v okviru javne politike, ki ji ga podeli pristojni organ države članice na nacionalni ali regionalni ravni, kar pomeni, da opravlja tudi ali izključno gospodarskorazvojne dejavnosti, ki prispevajo k ciljem skladov;

(iii)

izvaja tudi ali izključno gospodarskorazvojne dejavnosti, ki prispevajo k ciljem skladov v regijah, na področjih politike ali v sektorjih, za katere financiranje iz tržnih virov na splošno ni dostopno ali ne zadošča;

(iv)

pri svojem delovanju ni osredotočena predvsem na ustvarjanje čim večjega dobička, temveč zagotavlja dolgoročno finančno vzdržnost svojih dejavnosti;

(v)

z ustreznimi ukrepi v skladu z veljavnim pravom poskrbi, da zaradi neposredne oddaje naročila iz točke (b) ni nobenih neposrednih ali posrednih koristi za komercialne dejavnosti,

(vi)

je pod nadzorom neodvisnega organa v skladu z veljavnim pravom;

(d)

drugim telesom, ki prav tako spadajo v področje uporabe člena 12 Direktive 2014/24/EU.

4.   Ko telo, ki ga izbere organ upravljanja, izvaja holdinški sklad, lahko nadalje izbere druga telesa za izvajanje posebnih skladov.

5.   Pogoji programskih prispevkov v finančne instrumente, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 2, se določijo v sporazumih o financiranju, sklenjenih med:

(a)

ustrezno pooblaščenimi predstavniki organa upravljanja in telesom, ki izvaja holdinški sklad, kadar je to ustrezno;

(b)

ustrezno pooblaščenimi predstavniki organa upravljanja ali, kadar je to ustrezno, telesom, ki izvaja holdinški sklad, in telesom, ki izvaja specifični sklad.

Ti sporazumi o financiranju vsebujejo vse elemente iz Priloge X.

6.   Finančna odgovornost organa upravljanja ne presega zneska, ki ga je ta organ na podlagi ustreznih sporazumov o financiranju odobril za finančni instrument.

7.   Telesa, ki izvajajo zadevne finančne instrumente, ali – v kontekstu jamstev – telo, ki zagotavlja osnovna posojila, podpira končne prejemnike, pri čemer ustrezno upošteva cilje programa in potencial za finančno izvedljivost naložbe, kakor so pojasnjeni v poslovnem načrtu ali enakovrednem dokumentu. Izbira končnih prejemnikov mora biti pregledna in ne sme povzročati nasprotja interesov.

8.   Nacionalno sofinanciranje programa lahko zagotovi organ upravljanja ali pa se zagotovi na ravni holdinških skladov, na ravni specifičnih skladov ali na ravni naložb v končne prejemnike v skladu s pravili za posamezni sklad. Ko se nacionalno sofinanciranje zagotovi na ravni naložb v končne prejemnike, telo, ki izvaja finančne instrumente, hrani dokazila o upravičenosti povezanih izdatkov.

9.   Organ upravljanja, ki neposredno izvaja finančni instrument v skladu z odstavkom 1 tega člena, ali telo, ki izvaja finančni instrument v skladu z odstavkom 2 tega člena, vodi ločene račune ali uporablja računovodske kode za posamezno prednostno nalogo ali, za ESPRA, posamezen specifičen cilj in, kadar je to ustrezno, za posamezno kategorijo regije za vsak programski prispevek in ločeno za sredstva iz člena 60 oziroma 62.

Člen 60

Obresti in drugi dobički, ustvarjeni s podporo iz skladov, namenjeno finančnim instrumentom

1.   Podpora iz skladov, izplačana finančnim instrumentom, se položi na račune pri finančnih institucijah s sedežem v državah članicah in se upravlja v skladu z dejavnim vodenjem zakladništva in načelom dobrega finančnega poslovodenja.

2.   Obresti in drugi dobički, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, izplačani finančnim instrumentom, se uporabijo za enak cilj ali cilje kot prvotna podpora iz skladov, vključno za plačila provizij za upravljanje in povračilo stroškov upravljanja, ki jih imajo telesa, ki izvajajo finančni instrument v skladu s točko (d) člena 68(1), bodisi v okviru istega finančnega instrumenta bodisi – po likvidaciji finančnega instrumenta – v okviru drugih finančnih instrumentov ali drugih oblik podpore za nadaljnje naložbe v končne prejemnike do konca obdobja upravičenosti.

3.   Obresti in drugi dobički iz odstavka 2, ki se ne uporabijo v skladu z navedeno določbo, se odštejejo od obračuna, predloženega za zadnje obračunsko leto.

Člen 61

Različna obravnava vlagateljev

1.   Podpora iz skladov za finančne instrumente, vložena v končne prejemnike, in katera koli vrsta prejemkov iz teh naložb, vključno z vrnjenimi sredstvi, ki se lahko pripiše podpori iz skladov, se lahko uporabi za različno obravnavo vlagateljev, ki delujejo po načelu tržne ekonomije, z ustrezno delitvijo tveganja in dobička, pri čemer se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.

2.   Raven takšne različne obravnave ne presega tistega, kar je potrebno, da se ustvarijo spodbude za pritegnitev zasebnih sredstev, in se določi bodisi v konkurenčnem procesu bodisi z neodvisno oceno.

Člen 62

Ponovna uporaba sredstev, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov

1.   Sredstva, ki se pred koncem obdobja upravičenosti finančnim instrumentom vrnejo iz naložb v končne prejemnike ali iz sproščenih sredstev, rezerviranih za pogodbe o jamstvu, vključno z izplačili kapitala in vsakovrstnimi ustvarjenimi prihodki, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, se ponovno uporabijo v okviru istih ali drugih finančnih instrumentov za nadaljnje naložbe v končne prejemnike, pa za kritje izgub – v nominalnem znesku prispevka iz skladov, namenjenega finančnemu instrumentu –, izhajajočih iz negativnih obresti, če do takšnih izgub pride kljub dejavnemu vodenju zakladništva, ali za vse stroške upravljanja in provizije za upravljanje v zvezi s tovrstnimi nadaljnjimi naložbami, pri čemer se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se sredstva iz odstavka 1, ki se finančnim instrumentom vrnejo v obdobju najmanj osmih let po koncu obdobja upravičenosti, v skladu s cilji politike programa ali programov, na podlagi katerih so bila zagotovljena, ponovno uporabijo bodisi v okviru istega finančnega instrumenta bodisi – po izstopu teh sredstev iz finančnega instrumenta – v okviru drugih finančnih instrumentov ali drugih oblik podpore.

POGLAVJE III

Pravila o upravičenosti

Člen 63

Upravičenost

1.   Upravičenost izdatkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen kadar so določena posebna pravila v tej uredbi ali uredbah za posamezne sklade oziroma na njihovi podlagi.

2.   Izdatki so upravičeni do prispevka iz skladov, če jih je upravičenec ali zasebni partner v operaciji javno-zasebnega partnerstva imel med datumom predložitve programa Komisiji ali 1. januarjem 2021, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2029 in so bili v istem obdobju pri izvajanju operacij tudi plačani.

Za stroške, ki se povrnejo v skladu s točkami (b), (c) in (f) člena 53(1), se ukrepi, ki pomenijo podlago za povračilo, izvedejo med datumom predložitve programa Komisiji ali 1. januarjem 2021, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2029.

3.   Pri ESRR se izdatki v zvezi z operacijami, ki pokrivajo več kot eno kategorijo regije iz člena 108(2) znotraj države članice, dodelijo zadevnim kategorijam regije sorazmerno in na podlagi objektivnih meril.

Pri ESS+ se izdatki v zvezi z operacijami lahko dodelijo poljubni kategoriji regije, vključenih v program, pod pogojem, da operacija prispeva k doseganju specifičnih ciljev programa.

Pri SPP izdatki v zvezi z operacijami prispevajo k izvajanju zadevnega območnega načrta za pravični prehod.

4.   Če operacija prispeva k doseganju ciljev programa, se lahko operacija v celoti ali delno izvede zunaj države članice, tudi zunaj Unije.

5.   Za nepovratna sredstva v obliki iz točk (b), (c) in (d) člena 53(1) so izdatki, ki so upravičeni do prispevka iz skladov, enaki zneskom, izračunanim v skladu s členom 53(3).

6.   Operacije niso izbrane za podporo iz skladov, kadar so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je bila predložena vloga za financiranje v okviru programa, in sicer ne glede na to, ali so bila opravljena vsa povezana plačila. Ta odstavek se ne uporablja niti za izdatke, povezane z izravnavo dodatnih stroškov v najbolj oddaljenih regijah na podlagi člena 24 uredbe o ESPRA, niti za podporo iz dodatnega financiranja za najbolj oddaljene regije v skladu s točko (e) člena 110(1) te uredbe.

7.   Izdatki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe programa, so upravičeni od dneva predložitve ustreznega zahtevka Komisiji.

Pri ESRR, Kohezijskem skladu in SPP izdatki postanejo upravičeni zaradi spremembe programa, ko se programu doda nova vrsta ukrepa iz razpredelnice 1 v Prilogi I, pri ESPRA, AMIF, SNV in IUMV pa, ko do tega pride v uredbah za posamezne sklade.

Kadar se program spremeni zaradi odzivanja na naravne nesreče, se v njem lahko določi, da se upravičenost izdatkov v zvezi s takšno spremembo začne z datumom, ko se je zgodila naravna nesreča.

8.   Kadar je odobren nov program, so izdatki upravičeni od datuma predložitve ustreznega zahtevka Komisiji.

9.   Operacija lahko prejme podporo iz enega ali več skladov ali enega ali več programov in iz drugih instrumentov Unije. V takih primerih se izdatki, ki so prijavljeni v zahtevku za plačilo za enega od skladov, ne prijavijo niti za:

(a)

podporo iz drugega sklada ali instrumenta Unije niti za

(b)

podporo iz istega sklada v okviru drugega programa.

Znesek izdatkov, ki ga je treba vnesti v zahtevek za plačilo za sklad, se lahko za vsak sklad in za zadevni program ali programe izračuna sorazmerno v skladu z dokumentom, v katerem so navedeni pogoji za podporo.

Člen 64

Neupravičeni stroški

1.   Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka iz skladov:

(a)

obresti na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo;

(b)

nakup zemljišča za znesek, ki presega 10 % vseh upravičenih izdatkov pri zadevni operaciji; za propadajoče lokacije in za nekdanje industrijske lokacije, ki vključujejo stavbe, se ta odstotek poveča na 15 %; za finančne instrumente se ti odstotki uporabljajo za programski prispevek, plačan končnemu prejemniku, ali – v primeru jamstev – za znesek osnovnega posojila;

(c)

davek na dodano vrednost (DDV), razen:

(i)

za operacije, katerih skupni strošek znaša manj kot 5 000 000 EUR (vključno z DDV);

(ii)

za operacije, katerih skupni strošek znaša vsaj 5 000 000 EUR (vključno z DDV), kadar ni izterljiv na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV;

(iii)

za naložbe končnih prejemnikov v okviru finančnih instrumentov; kadar so te naložbe podprte s finančnimi instrumenti v kombinaciji s programsko podporo v obliki nepovratnih sredstev, kakor je navedeno v členu 58(5), DDV ni upravičen do dela stroškov naložbe, ki ustreza programski podpori v obliki nepovratnih sredstev, razen če DDV za stroške naložbe ni izterljiv v skladu z nacionalno zakonodajo o DDV ali kadar je del stroškov naložbe, ki ustreza programski podpori v obliki nepovratnih sredstev, nižji od 5 000 000 EUR (vključno z DDV);

(iv)

za sklade za male projekte in naložbe končnih prejemnikov v okviru skladov za male projekte v okviru programa Interreg.

Točka (b) prvega pododstavka se ne uporablja za operacije v zvezi z varstvom okolja.

2.   V uredbah za posamezne sklade se lahko določijo dodatni stroški, ki niso upravičeni do prispevka iz posameznega sklada.

Člen 65

Trajnost operacij

1.   Država članica prispevek iz skladov, namenjen operaciji, v katero je zajeta naložba v infrastrukturo ali produktivna naložba, povrne, če v petih letih od končnega plačila upravičencu ali, kadar je ustrezno, v času, določenem v pravilih o državni pomoči, za operacijo nastopi karkoli od naslednjega:

(a)

prenehanje ali preselitev proizvodne dejavnosti iz regije na ravni NUTS 2, v kateri je prejela podporo;

(b)

sprememba lastništva infrastrukturnega objekta, ki daje podjetju ali javnemu telesu neupravičeno prednost, ali

(c)

bistvena sprememba, ki vpliva na njen značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji.

Država članica lahko v primerih, ko gre za ohranitev naložb ali delovnih mest, ki so jih ustvarila MSP, rok iz prvega pododstavka skrajša na tri leta.

Povračilo države članice zaradi neupoštevanja tega člena se izvede sorazmerno glede na trajanje tega neupoštevanja.

2.   Pri operacijah, ki se podpirajo iz ESS+ ali SPP v skladu s točkami (k), (l) in (m) člena 8(2) uredbe o SPP, je podpora vrnjena, če za te operacije velja obveznost ohranitve naložbe v skladu s pravili o državni pomoči.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata niti za programske prispevke k finančnim instrumentom ali iz njih niti za operacijo, pri kateri zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij, preneha proizvodna dejavnost.

Člen 66

Premestitev

1.   Izdatki za podporo premestitvi niso upravičeni do prispevka iz skladov.

2.   Kadar prispevek iz skladov pomeni državno pomoč, se organ upravljanja prepriča, da se z njim ne podpira premestitve v skladu s členom 14(16) Uredbe (EU) št. 651/2014.

Člen 67

Posebna pravila o upravičenosti v zvezi z nepovratnimi sredstvi

1.   Prispevki v naravi v obliki zagotavljanja del, blaga, storitev, zemljišč in nepremičnin, za katere ni bilo izvedeno nobeno plačilo, podprto z računi ali dokumenti enake dokazne vrednosti, so lahko upravičeni, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

javna podpora, plačana operaciji, ki vključuje prispevke v naravi, ne presega skupnih upravičenih izdatkov, brez prispevkov v naravi, ob koncu operacije;

(b)

vrednost, pripisana prispevkom v naravi, ne presega splošno priznanih stroškov na zadevnem trgu;

(c)

vrednost prispevka v naravi in njegovo izročitev je mogoče neodvisno oceniti in preveriti;

(d)

pri zagotavljanju zemljišč ali nepremičnin je mogoče izvesti plačilo za namene najemne pogodbe, če nominalni letni znesek ne presega ene enote valute zadevne države članice;

(e)

pri prispevkih v naravi v obliki neplačanega dela se vrednost tega dela opredeli ob upoštevanju preverjenega porabljenega časa ter stopnje nadomestila za enakovredno delo.

Vrednost zemljišč ali nepremičnin iz točke (d) prvega pododstavka tega odstavka mora potrditi neodvisni kvalificirani strokovnjak ali ustrezni pooblaščeni uradni organ in ne sme presegati meje iz točke (b) člena 64(1).

2.   Stroški amortizacije, za katere ni bilo izvedeno nobeno z računi podprto plačilo, se lahko štejejo za upravičene, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

pravila o upravičenosti programa to omogočajo;

(b)

znesek izdatkov je ustrezno utemeljen z dokazili z enako dokazno vrednostjo, kot jo imajo računi za upravičene stroške, kadar so bili ti stroški povrnjeni v obliki iz točke (a) člena 53(1);

(c)

stroški se nanašajo izključno na obdobje podpore operaciji;

(d)

javna nepovratna sredstva niso prispevala k pridobitvi amortiziranih sredstev.

Člen 68

Posebna pravila o upravičenosti v zvezi s finančnimi instrumenti

1.   Upravičeni izdatki finančnega instrumenta so skupni znesek programskih prispevkov, ki so v obdobju upravičenosti plačani finančnemu instrumentu ali – če gre za jamstva – v okviru finančnega instrumenta rezervirani za pogodbe o jamstvu, kadar ta znesek ustreza:

(a)

plačilom končnim prejemnikom v primeru posojil ter naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala;

(b)

sredstvom, rezerviranim za neporavnane ali že zapadle pogodbe o jamstvu, da se zaradi izgub izpolnijo morebitne zahteve za unovčitev jamstva, izračunane na podlagi množiteljskega razmerja, določenega za zadevna osnovna izplačana nova posojila in naložbe lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala v končne prejemnike;

(c)

plačilom končnim prejemnikom ali v njihovo korist, kadar so finančni instrumenti kombinirani z drugimi prispevki Unije kot ena sama operacija finančnega instrumenta v skladu s členom 58(5);

(d)

plačilom provizij za upravljanje in povračilom stroškov upravljanja, ki jih imajo telesa, ki upravljajo finančni instrument.

2.   Kadar se finančni instrument izvaja v zaporednih programskih obdobjih, se končnim prejemnikom ali v njihovo korist na podlagi sporazumov, prevzetih v predhodnem programskem obdobju, lahko zagotavlja podpora, vključno s stroški upravljanja in provizijami za upravljanje, vendar mora ta podpora upoštevati pravila o upravičenosti za naknadno programsko obdobje. V takšnih primerih se o upravičenosti izdatkov, vključenih v zahtevek za plačilo, odloča skladno s pravili za zadevno programsko obdobje.

3.   Za namene točke (b) odstavka 1 se upravičeni izdatki v primeru, da subjekt, ki koristi jamstva, končnim prejemnikom ni izplačal načrtovanega zneska novih posojil in naložb lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala skladno z množiteljskim razmerjem, sorazmerno zmanjšajo. Množiteljsko razmerje se lahko pregleda, kadar je to zaradi poznejših sprememb v tržnih razmerah upravičeno. Takšen pregled nima retroaktivnega učinka.

4.   Za namene točke (d) odstavka 1 provizije za upravljanje temeljijo na smotrnosti.

Kadar so telesa, ki izvajajo holdinški sklad, izbrana prek neposredne oddaje naročila na podlagi člena 59(3), za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, ki je plačan navedenim telesom in se lahko prijavi kot upravičen izdatek, velja prag do 5 % skupnega zneska programskih prispevkov, izplačanih končnim prejemnikom v posojilih ali rezerviranih za pogodbe o jamstvu, in do 7 % skupnega zneska programskih prispevkov, izplačanih končnim prejemnikom v okviru naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala.

Kadar so telesa, ki izvajajo posebni sklad, izbrana prek neposredne oddaje naročila na podlagi člena 59(3), za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, ki je plačan navedenim telesom in se lahko prijavi kot upravičen izdatek, velja prag do 7 % skupnega zneska programskih prispevkov, izplačanih končnim prejemnikom v posojilih ali rezerviranih za pogodbe o jamstvu, in do 15 % skupnega zneska programskih prispevkov, izplačanih končnim prejemnikom v okviru naložb lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala.

Znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje se v primeru, da so telesa, ki izvajajo holdinški sklad ali posebne sklade ali oboje, izbrana na podlagi konkurenčnega razpisnega postopka v skladu z veljavnim pravom, določi v sporazumu o financiranju in odraža rezultat konkurenčnega razpisnega postopka.

5.   Kadar se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračuna končnim prejemnikom, se ne prijavi kot upravičeni izdatek.

6.   Upravičeni izdatki, prijavljeni v skladu z odstavkom 1, ne presegajo seštevka skupnega zneska podpore iz skladov, plačane za namene navedenega odstavka, in ustreznega nacionalnega sofinanciranja.

NASLOV VI

UPRAVLJANJE IN NADZOR

POGLAVJE I

Splošna pravila o upravljanju in nadzoru

Člen 69

Odgovornosti držav članic

1.   Države članice vzpostavijo sisteme upravljanja in nadzora za svoje programe v skladu s tem naslovom ter zagotavljajo njihovo delovanje v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in ključnimi zahtevami iz Priloge XI.

2.   Države članice zagotovijo zakonitost in pravilnost izdatkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter poročanje o njih. Ti ukrepi vključujejo zbiranje informacij o dejanskih lastnikih prejemnikov sredstev Unije v skladu s Prilogo XVII. Pravila v zvezi z zbiranjem in obdelavo takšnih podatkov morajo biti v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov. Komisija, Evropski urad za boj proti goljufijam in Evropsko računsko sodišče imajo potreben dostop do teh informacij.

Za programe, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, obveznosti glede zbiranja informacij o dejanskih lastnikih prejemnikov sredstev Unije v skladu s Prilogo XXVII iz odstavka 2 veljajo od 1. januarja 2023.

3.   Države članice na zahtevo Komisije sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo uspešno delovanje svojih sistemov upravljanja in nadzora ter zakonitost in pravilnost izdatkov, predloženih Komisiji. Kadar gre pri takšnem ukrepu za revizijo, lahko sodelujejo uradniki Komisije ali njihovi pooblaščeni predstavniki.

4.   Države članice zagotovijo, da so sistem spremljanja in podatki o kazalnikih kakovostni, natančni in zanesljivi.

5.   Države članice zagotovijo objavo informacij v skladu z zahtevami iz te uredbe in iz uredb za posamezne sklade, razen kadar pravo Unije ali nacionalno pravo takšno objavo zaradi varnosti, javnega reda, kazenskih preiskav ali varstva osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 izključuje.

6.   Države članice imajo vzpostavljene sisteme in postopke, s katerimi zagotovijo, da se vsi dokumenti iz Priloge XIII, potrebni za revizijsko sled, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 82.

7.   Države članice poskrbijo za zagotovitev učinkovite obravnave pritožb v zvezi s skladi. Države članice so v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom odgovorne za tozadevno področje uporabe, pravila in postopke. To ne posega v splošno možnost, ki jo imajo državljani in zainteresirane strani, da pritožbe naslovijo na Komisijo. Države članice na zahtevo Komisije obravnavajo pritožbe, ki so bile predložene Komisiji in spadajo v področje uporabe njihovih programov, ter Komisijo obvestijo o rezultatih te obravnave.

Za namene tega člena pritožbe zajemajo vse spore med potencialnimi in izbranimi upravičenci glede predlaganih ali izbranih operacij in vse spore s tretjimi stranmi o izvajanju programa ali operacij v njegovem okviru, ne glede na opredelitev dostopa do pravnega varstva v nacionalnem pravu.

8.   Države članice zagotovijo, da se vse izmenjave informacij med upravičenci in organi, pristojnimi za program, izvajajo s sistemi elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XIV.

Države članice spodbujajo koristi elektronske izmenjave podatkov in upravičencem zagotavljajo vso potrebno podporo v zvezi s tem.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko organ upravljanja na izrecno zahtevo upravičenca izjemoma sprejme izmenjavo informacij v papirnati obliki, brez poseganja v svojo obveznost beleženja in shranjevanja podatkov v skladu s točko (e) člena 72(1).

Pri programih, ki se podpirajo iz ESPRA, AMIF, SNV in IUMV, se prvi pododstavek uporablja od 1. januarja 2023.

Prvi pododstavek se ne uporablja za programe ali prednostne naloge iz točke (m) člena 4(1) uredbe o ESS+.

9.   Države članice zagotovijo, da se vse uradne izmenjave informacij s Komisijo izvajajo s sistemom elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XV.

10.   Država članica do 31. januarja in 31. julija v skladu s Prilogo VIII zagotovi napovedi zneska za zahtevke za plačilo, ki se predložijo za tekoče in naslednje koledarsko leto, ali poskrbi, da jih zagotovijo organi upravljanja.

11.   Vsaka država članica najpozneje ob predložitvi končnega zahtevka za plačilo za prvo obračunsko leto in najpozneje 30. junija 2023 pripravi opis sistema upravljanja in nadzora v skladu s predlogo iz Priloge XVI. Skrbi, da se ta opis posodablja, zato da odraža morebitne nadaljnje spremembe.

12.   Države članice poročajo o nepravilnostih v skladu z merili za ugotavljanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, podatki, ki jih je treba zagotoviti, in predlogo za poročanje, ki so določeni v Prilogi XII.

Člen 70

Pooblastila in pristojnosti Komisije

1.   Komisija se prepriča, da imajo države članice sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s to uredbo, ter da ti sistemi med izvajanjem programov delujejo uspešno in učinkovito. Komisija za namene svojega revizijskega dela pripravi revizijsko strategijo in revizijski načrt, ki temeljita na oceni tveganja.

Komisija in revizijski organi uskladijo svoje revizijske načrte.

2.   Komisija opravi revizije do treh koledarskih let po sprejetju obračuna, v katerega je bil vključen zadevni izdatek. To obdobje se ne uporablja za operacije, pri katerih obstaja sum goljufije.

3.   Za namen revizij imajo uradniki Komisije ali njihovi pooblaščeni predstavniki dostop do vseh potrebnih evidenc, dokumentov in metapodatkov – ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni – v zvezi z operacijami, ki se podpirajo iz skladov, ali sistemi upravljanja in nadzora ter prejmejo kopije v zahtevani specifični obliki.

4.   Za revizije na kraju samem velja tudi naslednje:

(a)

Komisija organ, pristojen za program, o reviziji obvesti vsaj 15 delovnih dni vnaprej, razen v nujnih primerih; pri takšnih revizijah lahko sodelujejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice;

(b)

kadar so zaradi uporabe nacionalnih določb nekatera dejanja rezervirana za agente, posebej določene z nacionalno zakonodajo, imajo uradniki Komisije in pooblaščeni predstavniki brez poseganja v pristojnosti nacionalnih sodišč in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic zadevnih pravnih subjektov dostop do tako pridobljenih informacij;

(c)

Komisija posreduje predhodne ugotovitve revizije pristojnemu organu države članice najpozneje tri mesece po zadnjem dnevu revizije;

(d)

Komisija revizijsko poročilo posreduje v roku treh mesecev od datuma, ko je od pristojnega organa države članice prejela popoln odgovor na predhodne ugotovitve revizije; odgovor države članice se šteje za popolnega, če Komisija v dveh mesecih od datuma prejema odgovora države članice ne zahteva predložitve dodatnih informacij ali popravljenega dokumenta.

Komisija za namen upoštevanja rokov iz točk (c) in (d) prvega pododstavka tega odstavka poskrbi, da so predhodne ugotovitve revizije in revizijsko poročilo na voljo v vsaj enem od uradnih jezikov institucij Unije.

Roka iz točk (c) in (d) prvega pododstavka tega odstavka se lahko podaljšata, kadar Komisija in pristojni organ države članice menita, da je to potrebno, in se o tem strinjata.

Kadar je za odgovor države članice na predhodne ugotovitve revizije določen rok iz točke (c) oziroma za revizijsko poročilo rok iz točke (d) prvega pododstavka tega odstavka, ta rok začne teči, ko pristojni organ države članice te ugotovitve oziroma to poročilo prejme v vsaj enem od uradnih jezikov zadevne države članice.

Člen 71

Organi, pristojni za program

1.   Za namene člena 63(3) finančne uredbe država članica za vsak program imenuje organ upravljanja in revizijski organ. Kadar država članica v skladu s členom 72(2) te uredbe računovodsko funkcijo zaupa telesu, ki ni organ upravljanja, se tudi to telo opredeli kot organ, pristojen za program. Ti organi so lahko odgovorni za več kot en program.

2.   Revizijski organ je javni organ. Revizijsko delo lahko izvaja javno ali zasebno telo, ki ni revizijski organ, v pristojnosti slednjega. Revizijski organ in katero koli tako telo, ki izvaja revizijsko delo v pristojnosti revizijskega organa, sta funkcionalno neodvisna od revidirancev.

3.   Organ upravljanja lahko določi enega ali več posredniških teles za izvajanje nekaterih nalog v njegovi pristojnosti. Ureditve med organom upravljanja in posredniškimi telesi se pisno zabeležijo.

4.   Države članice zagotovijo, da se upošteva načelo ločevanja nalog med organi, pristojnimi za programe, in znotraj njih.

5.   Kadar program v skladu s svojimi cilji zagotavlja podporo iz ESRR ali ESS+ programu, sofinanciranemu v okviru Obzorja Evropa, kot je navedeno v točki (b) člena 10(1) uredbe o Obzorju Evropa, organ upravljanja programa, sofinanciranega v okviru Obzorja Evropa, v skladu z odstavkom 3 tega člena določi telo, ki izvaja tak program, za posredniško telo.

6.   Država članica lahko na lastno pobudo določi usklajevalno telo, ki se bo povezalo s Komisijo in ji zagotavljalo informacije ter usklajevalo dejavnosti, ki jih bodo na njenem ozemlju izvajali organi, pristojni za programe.

POGLAVJE II

Standardni sistemi upravljanja in nadzora

Člen 72

Naloge organa upravljanja

1.   Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje programa z namenom doseganja njegovih ciljev. Zlasti opravlja naslednje naloge:

(a)

izbira operacije v skladu s členom 73, z izjemo operacij iz točke (d) člena 33(3);

(b)

izvaja naloge upravljanja programa v skladu s členom 74;

(c)

podpira delo odbora za spremljanje v skladu s členom 75;

(d)

nadzoruje posredniška telesa;

(e)

za vsako operacijo elektronsko beleži in shranjuje podatke, potrebne za spremljanje, vrednotenje, finančno poslovodenje, preverjanja in revizije v skladu s Prilogo XVII, ter zagotavlja varnost, celovitost in zaupnost podatkov ter avtentikacijo uporabnikov.

2.   Država članica lahko računovodsko funkcijo iz člena 76 zaupa organu upravljanja ali drugemu telesu.

3.   Pri programih, ki se podpirajo iz AMIF, SMV in IUMV, računovodsko funkcijo opravlja organ upravljanja ali pa je ta organ odgovoren za njeno opravljanje.

Člen 73

Izbor operacij s strani organa upravljanja

1.   Organ upravljanja za izbor operacij določi in uporabi postopke in merila, ki so nediskriminatorni in pregledni, zagotavljajo dostop invalidom, zagotavljajo enakost spolov ter upoštevajo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, načelo trajnostnega razvoja in okoljsko politiko Unije v skladu s členom 11 in členom 191(1) PDEU.

Merila in postopki zagotovijo prednostno obravnavo operacij, ki jih je treba izbrati tako, da se čim bolj poveča prispevek financiranja Unije k doseganju ciljev programa.

2.   Pri izbiri operacij organ upravljanja:

(a)

zagotovi, da so izbrane operacije skladne s programom, vključno z ustreznimi strategijami, na katerih temelji program, in da učinkovito prispevajo k doseganju njegovih specifičnih ciljev;

(b)

zagotovi, da so izbrane operacije, ki spadajo v področje uporabe omogočitvenega pogoja, skladne z ustreznimi strategijami in načrtovalnimi dokumenti, določenimi za izpolnitev tega omogočitvenega pogoja;

(c)

zagotovi, da izbrane operacije predstavljajo najboljše razmerje med količino podpore, izvedenimi dejavnostmi in doseganjem ciljev;

(d)

potrdi, da ima upravičenec potrebna finančna sredstva in mehanizme za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja operacij, ki vključujejo naložbo v infrastrukturo ali produktivno naložbo, tako da lahko zagotovi njihovo finančno vzdržnost;

(e)

zagotovi, da se za izbrane operacije, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (51), na podlagi zahtev iz navedene direktive opravi presoja vplivov na okolje ali postopek preverjanja in da se na tej isti podlagi tudi ustrezno upošteva ocena alternativnih rešitev;

(f)

potrdi, da je bilo v primeru, da so se operacije začele izvajati, preden so mu bile predložene vloge za financiranje, upoštevano veljavno pravo;

(g)

zagotovi, da izbrane operacije spadajo na področje uporabe zadevnega sklada in so razvrščene glede na vrsto ukrepa;

(h)

zagotovi, da operacije ne vključujejo dejavnosti, ki so bile del premestitvene operacije v skladu s členom 66 ali ki bi pomenile premestitev proizvodne dejavnosti v skladu s točko (a) člena 65(1);

(i)

zagotovi, da obrazloženo mnenje Komisije v zvezi s kršitvijo iz člena 258 PDEU, ki ogroža zakonitost in pravilnost izdatkov ali kakovost operacij, ne vpliva neposredno na izbrane operacije;

(j)

zagotovi odpornost infrastrukturnih naložb na podnebne spremembe s pričakovano življenjsko dobo najmanj pet let.

Kar zadeva točko (b) tega odstavka, so v primeru cilja politike 1, kot je določen v točki (a) člena 3(1) uredbe o ESRR in Kohezijskem skladu, z ustreznimi strategijami pametne specializacije skladne samo operacije, ki ustrezajo specifičnim ciljem iz podtočk (i) in (iv) navedene točke;

3.   Organ upravljanja zagotovi, da upravičenec prejme dokument, v katerem so navedeni vsi pogoji za podporo posamezni operaciji, vključno s posebnimi zahtevami za proizvode ali storitve, ki bodo zagotovljene, načrt financiranja, rok za njeno izvedbo ter, kadar je ustrezno, metoda, ki bo uporabljena za določitev njenih stroškov, in pogoji za plačilo podpore.

4.   Glede operacij, ki so prejele pečat odličnosti, ali operacij, ki so bile izbrane v okviru programa, sofinanciranega v okviru Obzorja Evropa, se organ upravljanja lahko odloči za odobritev podpore neposredno iz ESRR ali ESS+ pod pogojem, da take operacije izpolnjujejo zahteve iz točk (a), (b) in (g) odstavka 2.

Poleg tega lahko organi upravljanja za operacije iz prvega pododstavka uporabijo kategorije, največje zneske in metode izračuna upravičenih stroškov, določenih v skladu z ustreznim instrumentom Unije. Ti elementi se določijo v dokumentu iz odstavka 3.

5.   Kadar organ upravljanja izbere operacijo strateškega pomena, v roku enega meseca obvesti Komisijo in ji predloži vse ustrezne informacije o tej operaciji.

Člen 74

Upravljanje programa s strani organa upravljanja

1.   Organ upravljanja:

(a)

izvaja upravljalna preverjanja, da preveri, ali so bili sofinancirani proizvodi in storitve zagotovljeni, ali je operacija skladna z veljavnim pravom, s programom in pogoji za podporo operaciji, ter:

(i)

kadar gre za stroške, ki se povrnejo na podlagi točke (a) člena 53(1), ali je bil znesek izdatkov, ki so ga zahtevali upravičenci v zvezi s temi stroški, plačan in ali upravičenci vodijo ločene računovodske evidence oziroma uporabljajo ustrezne računovodske kode za vse transakcije v zvezi z zadevno operacijo;

(ii)

kadar gre za stroške, ki se povrnejo na podlagi točk (b), (c) in (d) člena 53(1), pa, ali so bili izpolnjeni pogoji za povračilo izdatkov upravičencu;

(b)

pod pogojem, da so sredstva na razpolago, zagotovi, da upravičenec prejme celotni dolgovani znesek najpozneje 80 dni od dneva, ko je predložil zahtevek za plačilo; ta rok se lahko prekine, če organ upravljanja na podlagi informacij, ki jih je predložil upravičenec, ne more ugotoviti, ali je znesek dolgovan;

(c)

ima na voljo učinkovite in sorazmerne ukrepe in postopke za preprečevanje goljufij, pri čemer so upoštevana ugotovljena tveganja;

(d)

preprečuje, odkriva in odpravlja nepravilnosti;

(e)

potrjuje zakonitost in pravilnost izdatkov, vnesenih v obračune;

(f)

pripravi izjavo o upravljanju v skladu s predlogo iz Priloge XVIII.

Kar zadeva točko (b) prvega pododstavka, se ne odšteje ali zadrži noben znesek, prav tako se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali zneski, ki se dolgujejo upravičencem.

Pri operacijah javno-zasebnega partnerstva organ upravljanja opravlja plačila na depozitni račun, odprt v ta namen na ime upravičenca za uporabo v skladu s sporazumom o javno-zasebnem partnerstvu.

2.   Upravljalna preverjanja iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 temeljijo na oceni tveganja in so sorazmerna s predhodno in pisno ugotovljenim tveganjem.

Upravljalna preverjanja vključujejo administrativna preverjanja zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo upravičenci, in preverjanja operacij na kraju samem. Ta preverjanja se izvedejo pred predložitvijo obračuna v skladu s členom 98.

3.   V primeru, da je organ upravljanja tudi upravičenec v okviru programa, se z ureditvami za upravljalna preverjanja zagotovi ustrezno ločevanje nalog.

Brez poseganja v odstavek 2 se lahko z uredbo o Interreg določijo posebna pravila o upravljalnih preverjanjih, ki se uporabljajo za programe Interreg. V okviru AMIF, SNV in uredbe o IUMV se lahko določijo posebna pravila o upravljalnem preverjanju, ki se uporabljajo, kadar je upravičenec mednarodna organizacija.

Člen 75

Podpora delu odbora za spremljanje s strani organa upravljanja

Organ upravljanja:

(a)

odboru za spremljanje pravočasno zagotavlja vse informacije, potrebne za izvajanje njegovih nalog;

(b)

zagotovi nadaljnje ukrepanje v zvezi s sklepi in priporočili odbora za spremljanje.

Člen 76

Računovodska funkcija

1.   Računovodska funkcija obsega naslednje naloge:

(a)

priprava in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji v skladu s členoma 91 in 92;

(b)

priprava in predložitev obračunov za potrditev njihove popolnosti, natančnosti in pravilnosti v skladu s členom 98 in vodenje elektronskih evidenc za vse elemente obračunov, vključno z zahtevki za plačilo;

(c)

preračunavanje zneskov izdatkov, nastalih v drugi valuti, v euro z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije iz meseca, v katerem je izdatek evidentiran v računovodskih sistemih telesa, pristojnega za izvajanje nalog iz tega člena.

2.   Računovodska funkcija ne obsega preverjanj na ravni upravičencev.

3.   Z odstopanjem od točke (c) odstavka 1 se lahko z uredbo o Interreg vzpostavi drugačna metoda za preračunavanje zneskov izdatkov, nastalih v drugi valuti, v euro.

Člen 77

Naloge revizijskega organa

1.   Revizijski organ je odgovoren za izvajanje revizij sistema, revizij operacij in revizij obračunov, da se Komisiji zagotovi neodvisno zagotovilo o uspešnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora ter o zakonitosti in pravilnosti izdatkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji.

2.   Revizijsko delo se izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revidiranja.

3.   Revizijski organ pripravi in Komisiji predloži:

(a)

letno revizijsko mnenje v skladu s členom 63(7) finančne uredbe in s predlogo iz Priloge XIX k tej uredbi, na podlagi celotnega izvedenega revizijskega dela v zvezi z naslednjimi ločenimi elementi:

(i)

popolnost, natančnost in verodostojnost obračunov;

(ii)

zakonitost in pravilnost izdatkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji, in

(iii)

uspešnost delovanja sistema upravljanja in nadzora;

(b)

letno poročilo o nadzoru, ki izpolnjuje zahteve iz točke (b) člena 63(5) finančne uredbe, v skladu s predlogo iz Priloge XX k tej uredbi, ki podpira letno revizijsko mnenje iz točke (a) tega odstavka ter vsebuje povzetek ugotovitev, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti v sistemih, pa tudi predlagane in izvedene popravne ukrepe ter dobljeno stopnjo skupnih napak in stopnjo preostalih napak za izdatke, vključene v obračune, predložene Komisiji.

4.   Kadar so programi združeni za namene revizij operacij v skladu z drugim pododstavkom člena 79(2), se lahko informacije, ki se zahtevajo v skladu s točko (b) odstavka 3 tega člena, združijo v istem poročilu.

5.   Revizijski organ Komisiji poročila o reviziji sistemov pošlje, takoj ko zaključi razčiščevalni postopek z ustreznimi revidiranci.

6.   Komisija in revizijski organi se srečujejo redno in, razen če se dogovorijo drugače, vsaj enkrat na leto, da pregledajo revizijsko strategijo, letno poročilo o nadzoru in revizijsko mnenje, uskladijo revizijske načrte in metode ter izmenjajo stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem sistemov upravljanja in nadzora.

Člen 78

Revizijska strategija

1.   Revizijski organ po posvetovanju z organom upravljanja na podlagi ocene tveganja pripravi revizijsko strategijo, ki zajema revizije sistema in revizije operacij, pri čemer upošteva opis sistema upravljanja in nadzora iz člena 69(11). Revizijska strategija vključuje revizije sistema na novo opredeljenih organov upravljanja in organov, odgovornih za računovodsko funkcijo. Takšne revizije pa se opravijo v 21 mesecih od sprejetja sklepa o odobritvi programa ali njegove spremembe, ki opredeljuje takšen organ. Revizijska strategija se pripravi v skladu s predlogo iz Priloge XXII in se po prvem letnem poročilu o nadzoru in revizijskem mnenju, predloženih Komisiji, posodablja vsako leto. Zajema lahko enega ali več programov.

2.   Revizijska strategija se na zahtevo predloži Komisiji.

Člen 79

Revizije operacij

1.   Revizije operacij zajemajo izdatke, prijavljene Komisiji v obračunskem letu na podlagi vzorca. Vzorec je reprezentativen in določen na podlagi statističnih metod vzorčenja.

2.   Kadar je populacija manjša od 300 vzorčnih enot, se lahko na podlagi strokovne presoje revizijskega organa uporabi nestatistična metoda vzorčenja. V teh primerih mora biti revizijski vzorec dovolj velik, da revizijskemu organu omogoča pripravo veljavnega revizijskega mnenja. Nestatistična metoda vzorčenja zajema najmanj 10 % naključno izbranih vzorčnih enot v populaciji obračunskega leta.

Statistični vzorec lahko zajema enega ali več programov, ki prejemajo podporo iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in SPP, ter – po stratifikaciji, kadar je ustrezno – eno ali več programskih obdobij, skladno s strokovno presojo revizijskega organa.

V vzorcu operacij, ki se podpirajo iz ESPRA, AMIF, SNV in IUMV, so operacije zajete ločeno po posameznih skladih, iz katerih prejemajo podporo.

3.   Pri revizijah operacij se preverjanje fizičnega izvajanja operacij na kraju samem opravi le, kadar je to potrebno zaradi vrste zadevne operacije.

V uredbi o ESS+ so lahko navedene posebne določbe za programe ali prednostne naloge iz točke (m) člena 4(1) navedene uredbe. V uredbah o AMIF, SNV in IUMV se lahko določijo posebne določbe o reviziji operacij, ki se uporabljajo, kadar je upravičenec mednarodna organizacija. V uredbi o Interreg se lahko določijo posebna pravila o revizijah operacij, ki se uporabljajo za programe Interreg.

Revizije se opravijo na podlagi pravil, ki so veljala, ko so bile izvedene dejavnosti v okviru operacije.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 114 za dopolnitev tega člena z določitvijo standardiziranih neprilagojenih metodologij in načinov vzorčenja, da se zajame eno ali več programskih obdobij.

Člen 80

Ureditev enotne revizije

1.   Komisija in revizijski organi pri izvajanju revizij ustrezno upoštevajo načeli enotne revizije in sorazmernosti glede na raven tveganja za proračun Unije. S tem naj bi se zlasti izognili podvajanju revizij in upravljalnih preverjanj istih izdatkov, prijavljenih Komisiji, z namenom čim bolj zmanjšati stroške teh revizij in preverjanj ter upravno breme za upravičence.

Komisija in revizijski organi najprej uporabijo vse informacije in evidence iz točke (e) člena 72(1), vključno z rezultati upravljalnih preverjanj, dodatne dokumente in revizijske dokaze pa od zadevnih upravičencev zahtevajo in pridobijo samo, ko je to na podlagi njihove strokovne presoje potrebno za podkrepitev trdnih revizijskih zaključkov.

2.   Pri programih, pri katerih Komisija ugotovi, da je mnenje revizijskega organa zanesljivo in da je zadevna država članica pri okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva dejavna, se revizije same Komisije omejijo na revizijo dela revizijskega organa.

3.   Pred predložitvijo obračunov za obračunsko leto, v katerem se zadevna operacija zaključi, Komisija ali revizijski organ ne sme opraviti več kot ene revizije v zvezi z operacijami, pri katerih skupni upravičeni izdatki ne presegajo 400 000 EUR za ESRR ali Kohezijski sklad, 350 000 za SPP, 300 000 EUR za ESS+ oziroma 200 000 EUR za ESPRA, AMIF, SNV ali IUMV.

Druge operacije revizijski organ ali Komisija pred predložitvijo obračunov za obračunsko leto, v katerem se zadevna operacija zaključi, revidira največ enkrat na obračunsko leto. Revizijski organ ali Komisija operacij ne revidira v letu, v katerem je revizijo že opravilo Računsko sodišče, če lahko rezultate revizijskega dela, ki ga je v zvezi s temi operacijami opravilo Računsko sodišče, uporabi za izpolnitev svojih nalog.

4.   Ne glede na odstavek 3 se lahko vsaka operacija revidira najmanj enkrat, če revizijski organ na podlagi svoje strokovne presoje ugotovi, da ni mogoče podati veljavnega revizijskega mnenja.

5.   Odstavka 2 in 3 se ne uporabljajta, kadar:

(a)

obstaja specifično tveganje za nepravilnost ali sum goljufije;

(b)

je treba ponovno opraviti delo revizijskega organa, da se pridobi zagotovilo o njegovem uspešnem delovanju;

(c)

obstajajo dokazi o resnih pomanjkljivostih glede dela, ki ga je opravil revizijski organ.

Člen 81

Upravljalna preverjanja in revizije finančnih instrumentov

1.   Organ upravljanja upravljalna preverjanja na kraju samem v skladu s členom 74(1) izvaja le na ravni teles, ki izvajajo finančni instrument, in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni teles, ki zagotavljajo osnovna nova posojila. Organ upravljanja se lahko zanese na preverjanja, ki jih izvedejo zunanja telesa, in mu ni treba izvesti preverjanj na kraju samem, če ima dovolj dokazov o usposobljenosti teh zunanjih teles.

2.   Organ upravljanja preverjanj na kraju samem ne izvaja na ravni EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je država članica delničar.

Vendar EIB ali druge mednarodne finančne institucije, v katerih je država članica delničar, organu upravljanja predložijo poročila o nadzoru, ki podpirajo zahtevke za plačilo.

3.   Revizijski organ izvaja revizije sistema in revizije operacij v skladu s členom 77, 79 ali 83, kot je ustrezno, na ravni teles, ki izvajajo finančni instrument, in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni teles, ki zagotavljajo osnovna nova posojila. Revizijski organ lahko za namene splošnega zagotovila upošteva rezultate revizij zunanjih revizorjev teles, ki izvajajo finančni instrument, in se na tej podlagi odloči, da bo omejil svoje revizijsko delo.

4.   Telesa, prisojna za revizijo programov, lahko v okviru jamstvenih skladov izvajajo revizije teles, ki zagotavljajo nova osnovna posojila, le v enem ali več naslednjih primerov:

(a)

podporni dokumenti, ki dokazujejo, da so končni prejemniki prejeli podporo finančnega instrumenta, niso na voljo na ravni organa upravljanja ali na ravni teles, ki izvajajo zadevni finančni instrument;

(b)

obstaja dokaz, da razpoložljivi dokumenti na ravni organa upravljanja ali na ravni teles, ki izvajajo finančni instrument, ne odražajo verodostojne in natančne evidence zagotovljene podpore.

5.   Revizijski organ revizij na ravni EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je država članica delničar, ne izvaja za finančne instrumente, ki jih izvajajo te institucije.

Vendar EIB ali druge mednarodne finančne institucije, v katerih je država članica delničar, Komisiji in revizijskemu organu zagotovijo letno revizijsko poročilo, ki ga do konca vsakega koledarskega leta pripravijo njihovi zunanji revizorji. To poročilo obravnava elemente, vključene v Prilogo XXI, in je podlaga za delo revizijskega organa.

6.   EIB ali druge mednarodne finančne institucije organom, pristojnim za program, zagotovijo vse potrebne dokumente in jim tako omogočijo, da izpolnijo svoje obveznosti.

Člen 82

Dostopnost dokumentov

1.   Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč, organ upravljanja zagotovi, da se vsa dokazila, povezana z operacijo, ki se podpira iz skladov, na ustrezni ravni hranijo za obdobje petih let od 31. decembra leta, v katerem je organ upravljanja opravil zadnje plačilo upravičencu.

2.   Časovno obdobje iz odstavka 1 se prekine v primeru sodnih postopkov ali na zahtevo Komisije.

POGLAVJE III

Zanašanje na nacionalne upravljavske sisteme

Člen 83

Sorazmernejše ureditve

Države članice lahko uporabljajo naslednje sorazmernejše ureditve za sistem upravljanja in nadzora programa, kadar so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 84:

(a)

z odstopanjem od točke (a) člena 74(1) in člena 74(2) lahko organ upravljanja uporablja samo nacionalne postopke za izvedbo upravljalnih preverjanj;

(b)

z odstopanjem od člena 77(1) v zvezi z revizijami sistema in člena 79(1) in (3) v zvezi z revizijami operacij lahko revizijski organ svoje revizijske dejavnosti omeji na revizije operacij, ki obsegajo vzorec, temelječ na statističnem izboru 30 vzorčnih enot za zadevni program ali skupino programov;

Organ upravljanja se lahko za namene upravljalnih preverjanj iz točke (a) prvega pododstavka zanese na preverjanja, ki jih izvedejo zunanja telesa, če ima zadostne dokaze o njihovi usposobljenosti.

Za točko (b) prvega pododstavka lahko revizijski organ v primeru, da je populacija manjša od 300 vzorčnih enot, uporabi nestatistično metodo vzorčenja v skladu s členom 79(2).

Komisija svoje revizije omeji na pregled dela, ki ga je opravil revizijski organ, in sicer revizijo ponovno izvede le na njegovi ravni, razen če razpoložljive informacije nakazujejo na resno pomanjkljivost v delovanju revizijskega organa.

Člen 84

Pogoji za uporabo sorazmernejših ureditev

1.   Država članica lahko sorazmernejše ureditve iz člena 83 uporabi kadar koli v programskem obdobju, če Komisija v svojih objavljenih letnih poročilih o dejavnostih za zadnji dve leti pred tako odločitvijo države članice potrdi, da sistem upravljanja in nadzora programa deluje uspešno in da je stopnja skupnih napak za vsako leto 2 % ali nižja. Komisija pri ocenjevanju uspešnosti delovanja sistema upravljanja in nadzora programa upošteva udeležbo zadevne države članice pri okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva.

Kadar se država članica odloči uporabiti sorazmernejšo ureditev iz člena 83, Komisijo uradno obvesti o uporabi takih ureditev. V takem primeru začnejo ureditve veljati z začetkom naslednjega obračunskega leta.

2.   Na začetku programskega obdobja lahko država članica uporabi sorazmernejšo ureditev iz člena 83, če so upoštevani pogoji iz odstavka 1 tega člena glede podobnega programa, izvedenega v obdobju 2014–2020, in kadar ureditve upravljanja in nadzora v zvezi s programom za obdobje 2021–2027 v veliki meri temeljijo na ureditvah iz predhodnega programa. V takem primeru se sorazmernejše ureditve uporabljajo od začetka programa.

3.   Država članica pripravi ali ustrezno posodobi opis sistema upravljanja in nadzora ter revizijsko strategijo iz člena 69(11) in člena 78.

Člen 85

Prilagoditev med programskim obdobjem

1.   Kadar Komisija ali revizijski organ na podlagi izvedenih revizij in letnega poročila o nadzoru ugotovi, da pogoji iz člena 84 niso več izpolnjeni, Komisija od revizijskega organa zahteva, naj izvede dodatno revizijsko delo v skladu s členom 69(3) in se prepriča, da so bili sprejeti popravni ukrepi.

2.   Kadar naslednje letno poročilo o nadzoru potrdi, da pogoji še vedno niso izpolnjeni, kar omejuje zagotovilo Komisiji o uspešnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora ter o zakonitosti in pravilnosti izdatkov, Komisija od revizijskega organa zahteva, naj izvede revizije sistemov.

3.   Komisija lahko državo članico, potem ko ji je ponudila možnost, da predloži svoje pripombe, obvesti, da se sorazmernejše ureditve iz člena 83 z začetkom naslednjega obračunskega leta ne smejo več uporabljati.

NASLOV VII

FINANČNO POSLOVODENJE, PREDLOŽITEV IN PREGLED OBRAČUNA TER FINANČNI POPRAVKI

POGLAVJE I

Finančno poslovodenje

Oddelek I

Splošna računovodska pravila

Člen 86

Proračunske obveznosti

1.   Sklep o odobritvi programa v skladu s členom 23 pomeni sklep o financiranju v smislu člena 110(1) finančne uredbe, in to, da je o njem uradno obveščena zadevna država članica, pomeni pravno obveznost.

Navedeni sklep opredeljuje skupni prispevek Unije za posamezen sklad in posamezno leto. Vendar se za programe v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ zadrži znesek, ki ustreza 50 % prispevka za leti 2026 in 2027 („prožnostni znesek“) za posamezen program v vsaki državi članici, ki se programu dokončno dodeli šele po sprejetju sklepa Komisije na podlagi vmesnega pregleda v skladu s členom 18.

2.   Komisija proračunske obveznosti Unije za vsak program prevzema v letnih obrokih za vsak sklad v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

3.   Z odstopanjem od člena 111(2) finančne uredbe se proračunske obveznosti za prvi obrok prevzamejo, potem ko Komisija sprejme program.

Člen 87

Uporaba eura

Vsi zneski, določeni v programih, ki jih države članice sporočijo ali prijavijo Komisiji, so v eurih.

Člen 88

Povračilo

1.   Vsako povračilo v proračun Unije se izvede pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, pripravljenem v skladu s členom 98 finančne uredbe. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.

2.   Za vsako zamudo pri povračilu se plačajo zamudne obresti, ki se zaračunajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je 1,5 odstotne točke nad obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka v svojih glavnih operacijah refinanciranja uporabi na prvi delovni dan meseca, v katerem je datum zapadlosti.

Oddelek II

Pravila za plačila državam članicam

Člen 89

Vrste plačil

Plačila so v obliki predfinanciranja, vmesnih plačil in končnega plačila za obračunsko leto.

Člen 90

Predfinanciranje

1.   Komisija predfinanciranje izplača na osnovi skupne podpore iz skladov, določene v sklepu o odobritvi programa.

2.   Plačilo predfinanciranja za vsak sklad se izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, in sicer tako:

(a)

2021: 0,5 %;

(b)

2022: 0,5 %;

(c)

2023: 0,5 %;

(d)

2024: 0,5 %;

(e)

2025: 0,5 %;

(f)

2026: 0,5 %.

Kadar je program sprejet po 1. juliju 2021, se obroki, ki bi morali biti izplačani pred tem, izplačajo v letu sprejetja.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se posebna pravila o predfinanciranju za programe Interreg določijo v uredbi o Interreg.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 se posebna pravila o predfinanciranju za programe, ki jih podpirajo AMIF, SMV in IUMV, določijo v uredbah za posamezne sklade.

5.   Znesek, plačan kot predfinanciranje za leti 2021 in 2022, Komisija obračuna vsako leto, za leta 2023 do 2026 pa najpozneje v zadnjem obračunskem letu v skladu s členom 100.

Za programe, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, znesek, plačan kot predfinanciranje, Komisija obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.

6.   Vsakršne obresti, ki se ustvarijo s predfinanciranjem, se za zadevni program uporabijo na enak način kot skladi in se vključijo v obračun za zadnje obračunsko leto.

Člen 91

Zahtevki za plačilo

1.   Država članica vloži največ šest zahtevkov za plačila za posamezen program, sklad in obračunsko leto. Vsako leto se en zahtevek za plačilo lahko predloži kadar koli do naslednjih datumov: 28. februar, 31. maj, 31. julij, 31. oktober, 30. november in 31. december.

Zadnji zahtevek za plačilo, ki se predloži do 31. julija, velja za končni zahtevek za plačilo za obračunsko leto, ki se konča 30. junija.

Prvi pododstavek se ne uporablja za programe Interreg.

2.   Zahtevki za plačilo niso sprejemljivi samo, kadar ni bil predložen zadnji dolgovani sveženj zagotovil iz člena 98.

3.   Zahtevki za plačilo se Komisiji predložijo v skladu s predlogo iz Priloge XXIII, pri čemer za vsako prednostno nalogo in, po potrebi, po posamezni kategoriji regije vključujejo:

(a)

skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij, povezanih s specifičnimi cilji, za katere so izpolnjeni omogočitveni pogoji, in operacij, ki so povezane s specifičnimi cilji, za katere omogočitveni pogoji niso izpolnjeni, ki pa prispevajo k njihovemu izpolnjevanju, kakor so vneseni v sistem telesa, ki opravlja računovodsko funkcijo;

(b)

po potrebi znesek za tehnično pomoč, izračunan v skladu s točko (b) člena 36(5);

(c)

skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo izveden v povezavi s specifičnimi cilji, za katere so izpolnjeni omogočitveni pogoji, in operacij, ki so povezane s specifičnimi cilji, za katere omogočitveni pogoji niso izpolnjeni, ki pa prispevajo k njihovemu izpolnjevanju, kakor so vneseni v sistem telesa, ki opravlja računovodsko funkcijo;

(d)

skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij, povezanih s specifičnimi cilji, za katere omogočitveni pogoji niso izpolnjeni – razen operacij, ki prispevajo k izpolnjevanju omogočitvenih pogojev –, kakor so vneseni v sistem telesa, ki opravlja računovodsko funkcijo;

4.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 3 velja naslednje:

(a)

kadar se prispevek Unije izvede na podlagi točke (a) člena 51, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, ki jih upravičuje napredek pri izpolnjevanju pogojev ali doseganju rezultatov v skladu s sklepom iz člena 95(2) ali delegiranim aktom iz člena 95(4);

(b)

kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točkami (c), (d) in (e) člena 51, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, določeni v skladu s sklepom iz člena 94(3) ali delegiranim aktom iz člena 94(4);

(c)

za oblike nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka člena 53(1) so zneski iz zahtevka za plačilo stroški, izračunani na veljavni osnovi.

5.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko v primeru državne pomoči zahtevek za plačilo vključuje predujme, ki jih upravičencu izplača telo, ki dodeli to pomoč, in sicer pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:

(a)

za te predujme velja jamstvo, ki ga nudi banka ali druga finančna institucija s sedežem v državi članici, ali pa so zajeti v aranžma, ki ga javni subjekt ali država članica nudi kot jamstvo;

(b)

ti predujmi ne presegajo 40 % skupnega zneska pomoči, ki se upravičencu dodeli za posamezno operacijo;

(c)

ti predujmi so zajeti v izdatke, ki jih upravičenci plačajo v okviru izvrševanja operacije, in so podprti s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo najpozneje v treh letih po letu plačila predujma ali 31. decembra 2029, kar je prej; v nasprotnem primeru se naslednji zahtevek za plačilo ustrezno popravi.

V vsakem zahtevku za plačilo, ki vključuje tovrstne predujme, se posebej navedejo skupni znesek, ki je bil iz programa plačan v obliki predujmov, znesek, zajet v izdatke, ki jih plačajo upravičenci, v treh letih od plačila predujma v skladu s točko (c), in znesek, ki ni zajet v izdatke, ki jih plačajo upravičenci, in za katerega triletni rok še ni potekel.

6.   Z odstopanjem od točke (c) odstavka 3 tega člena v primeru sheme pomoči iz člena 107 PDEU javni prispevek, ki ustreza izdatkom v zahtevku za plačilo, upravičencem izplača telo, ki dodeli pomoč.

Člen 92

Posebni elementi za finančne instrumente v zahtevkih za plačilo

1.   Kadar se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 59(1), zahtevki za plačilo, predloženi v skladu s Prilogo XXIII, vključujejo skupne zneske, ki jih je organ upravljanja izplačal končnim prejemnikom, ali – v primeru jamstev – zneske, rezervirane za pogodbe o jamstvu, kot so navedeni v točkah (a), (b) in (c) člena 68(1).

2.   Kadar se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 59(2), se zahtevki za plačilo, ki vključujejo izdatke za finančne instrumente, predložijo v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

znesek iz prvega zahtevka za plačilo se predhodno plača v finančne instrumente in je lahko največ 30 % skupnega zneska programskih prispevkov, odobrenih za finančne instrumente v okviru ustreznega sporazuma o financiranju, v skladu z ustrezno prednostno nalogo in kategorijo regije, kadar je ustrezno;

(b)

znesek iz naknadnih zahtevkov za plačilo, predloženih v obdobju upravičenosti, vključuje upravičene izdatke iz člena 68(1);

3.   Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo iz točke (a) odstavka 2, Komisija obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.

V zahtevkih za plačilo se razkrije ločeno.

Člen 93

Splošna pravila za plačila

1.   Brez poseganja v člen 15(5) in (6) Komisija glede na razpoložljiva sredstva vmesna plačila izplača v 60 dneh od datuma, ko prejme zahtevek za plačilo.

2.   Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost zadevnega sklada in zadevno kategorijo regije. Komisija kot vmesno plačilo povrne 95 % zneskov iz zahtevka za plačilo, ki so rezultat uporabe stopnje sofinanciranja, določene za posamezno prednostno nalogo, za skupne upravičene izdatke ali za javni prispevek, kot je ustrezno. Komisija preostale zneske, ki jih je treba povrniti ali izterjati, določi, ko izračuna bilanco v skladu s členom 100.

3.   Podpora iz skladov, namenjena prednostni nalogi, pri vmesnih plačilih ni višja od zneska te podpore iz skladov, namenjene prednostni nalogi, ki je določen s sklepom o odobritvi programa.

4.   Za prispevek Unije v kateri koli obliki podpore iz člena 51 Komisija ne plača višjega zneska, kot ga je zahtevala država članica.

5.   Podpora iz skladov, namenjena prednostni nalogi, pri končnem plačilu za zadnje obračunsko leto ne presega nobenega od naslednjih zneskov:

(a)

javnih prispevkov, prijavljenih v zahtevkih za plačilo;

(b)

podpore iz skladov, ki je bila ali bo plačana upravičencem;

(c)

zneska, ki ga zahteva država članica.

Zneski, povrnjeni v skladu s členom 36(5), se ne upoštevajo pri izračunu zgornje meje iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka.

6.   Vmesna plačila se lahko na zahtevo države članice zvišajo za 10 % nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za vsako prednostno nalogo skladov, če država članica po 1. juliju 2021 izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(a)

država članica prejme posojilo Unije na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 (52);

(b)

država članica prejme srednjeročno finančno pomoč v okviru evropskega mehanizma za stabilnost, kot je določeno v Pogodbi o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost z dne 2. februarja 2012, ali v Uredbi (ES) št. 332/2002, pod pogojem, da izvaja program za makroekonomsko prilagoditev;

(c)

državi članici je finančna pomoč na voljo, če izvaja program za makroekonomsko prilagoditev, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 472/2013.

Povečana obrestna mera, ki ne sme presegati 100 %, se za zahtevke za plačila uporablja do konca koledarskega leta, v katerem se zadevna finančna pomoč konča.

7.   Odstavek 6 se ne uporablja za programe Interreg.

Člen 94

Prispevek Unije na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj

1.   Komisija lahko prispevek Unije za program – pri čemer je ta prispevek v skladu s členom 51 v obliki stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj – povrne bodisi na podlagi zneskov in stopenj, ki jih odobri s sklepom v skladu z odstavkom 3 tega člena, bodisi kot je določeno v delegiranem aktu iz odstavka 4 tega člena.

2.   Če države članice želijo uporabiti prispevek Unije za program v obliki stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, Komisiji predložijo predlog v skladu s predlogama iz prilog V in VI, in sicer v okviru predložitve programa ali zahteve za njegovo spremembo.

Zneski in stopnje, ki jih predlaga država članica, se določijo na podlagi naslednjega in so ocenjeni s strani revizijskega organa:

(a)

poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na:

(i)

statističnih podatkih, drugih objektivnih informacijah ali strokovni presoji;

(ii)

preverjenih obstoječih podatkih ali

(iii)

uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva;

(b)

predlogov proračuna;

(c)

pravil o ustreznih stroških na enoto, pavšalnih zneskih in pavšalnih stopnjah, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij;

(d)

pravil o ustreznih stroških na enoto, pavšalnih zneskih in pavšalnih stopnjah, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih država članica v celoti financira za podobno vrsto operacije.

3.   V sklepu o odobritvi programa ali njegove spremembe so navedeni vrste operacij, ki jih zajema povračilo na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, opredelitev in zneski, ki jih zajemajo ti stroški na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje, ter metode za prilagoditev zneskov.

Države članice upravičencem zagotovijo povračilo za namene tega člena. To povračilo je lahko v kateri koli obliki podpore.

Revizije Komisije in države članice ter upravljalna preverjanja, ki jih opravijo države članice, so namenjeni izključno preverjanju, ali so izpolnjeni pogoji za povračilo s strani Komisije.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 114, da se ta člen dopolni z opredelitvijo na ravni Unije stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj, njihovih zneskov in metod prilagoditve na načine iz točk (a) do (d) drugega pododstavka odstavka 2 tega člena.

5.   Ta člen se ne uporablja v zvezi s prispevkom Unije za tehnično pomoč, ki se povrne na podlagi točke (e) člena 51.

Člen 95

Prispevek Unije, temelječ na financiranju, ki ni povezano s stroški

1.   Komisija lahko prispevek Unije za celotno prednostno nalogo programa ali za njene dele – pri čemer je ta prispevek v skladu s členom 51 v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški – povrne bodisi na podlagi zneskov, ki jih odobri s sklepom iz odstavka 2 tega člena, bodisi kot je določeno v delegiranem aktu iz odstavka 4 tega člena. Če države članice želijo uporabiti prispevek Unije za program v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, Komisiji predložijo predlog v skladu s predlogama iz prilog V in VI, in sicer v okviru programa ali zahteve za njegovo spremembo. Predlog vsebuje naslednje informacije:

(a)

opredelitev zadevne prednostne naloge in skupni znesek, zajet v financiranje, ki ni povezano s stroški;

(b)

opis dela programa in vrste operacij, zajetih v financiranje, ki ni povezano s stroški;

(c)

opis pogojev, ki jih je treba izpolniti, ali rezultatov, ki jih je treba doseči, in časovni razpored;

(d)

vmesne dosežke, ki sprožijo povračilo s strani Komisije;

(e)

merske enote;

(f)

razpored za povračilo s strani Komisije in z njim povezane zneske, ki so vezani na napredek pri izpolnjevanju pogojev ali doseganju rezultatov;

(g)

ureditve za preverjanje vmesnih dosežkov in izpolnjevanja pogojev ali doseganja rezultatov;

(h)

metode za prilagoditev zneskov, kadar je ustrezno;

(i)

ureditve za zagotavljanje revizijske sledi v skladu s Prilogo XIII kot dokazila o izpolnjevanju pogojev ali doseganju rezultatov;

(j)

predvideno vrsto metode povračila, uporabljeno za to, da se upravičencu oziroma upravičencem v okviru prednostne naloge programa ali njenih delov, ki jih zadeva ta člen, zagotovi povračilo.

2.   V sklepu o odobritvi programa ali zahtevku za njegovo spremembo so navedeni vsi elementi, našteti v odstavku 1.

3.   Države članice upravičencem zagotovijo povračilo za namene tega člena. To povračilo je lahko v kateri koli obliki podpore.

Revizije Komisije in države članice ter upravljalna preverjanja, ki jih opravijo države članice, so namenjeni izključno preverjanju, ali so izpolnjeni pogoji za povračilo s strani Komisije oziroma ali so bili doseženi rezultati.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 114, da se ta člen dopolni z določitvijo zneskov za financiranje na ravni Unije, ki ni povezano s stroški – in to po posamezni vrsti operacije –, metod za prilagoditev zneskov in pogojev, ki jih je treba izpolniti, ali rezultatov, ki jih je treba doseči.

Oddelek III

Prekinitve in začasne ustavitve

Člen 96

Prekinitev roka plačila

1.   Komisija lahko prekine rok za plačila, z izjemo predfinanciranja, za največ šest mesecev, kadar je izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:

(a)

obstajajo dokazi, ki nakazujejo, da obstaja resna pomanjkljivost, za katero pa niso bili sprejeti korektivni ukrepi;

(b)

Komisija mora izvesti dodatna preverjanja, kadar prejme informacijo, da bi lahko bili izdatki iz zahtevka za plačilo povezani z nepravilnostjo.

2.   Država članica lahko privoli, da se obdobje prekinitve podaljša za tri mesece.

3.   Komisija prekinitev omeji na tisti del izdatkov, na katerega vplivajo elementi iz odstavka 1, razen če ni mogoče ugotoviti, za kateri del izdatkov gre. Komisija državo članico in organ upravljanja pisno obvesti o razlogu za prekinitev in od njiju zahteva, da razrešita zadevo. Komisija prekinitev prekliče, takoj ko so sprejeti ukrepi za odpravo elementov iz odstavka 1.

4.   S posebnimi pravili za ESPRA se lahko določijo posebne zahteve za prekinitev plačil v zvezi z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.

Člen 97

Začasna ustavitev plačil

1.   Komisija lahko, potem ko je državi članici omogočila, da predloži svoje pripombe, začasno ustavi vsa ali nekatera plačila, z izjemo predfinanciranja, če je izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:

(a)

država članica ni sprejela potrebnih ukrepov, da bi razrešila zadevo, zaradi katere je prišlo do prekinitve iz člena 96;

(b)

obstaja resna pomanjkljivost;

(c)

izdatki iz zahtevkov za plačilo so povezani z nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena;

(d)

Komisija je na podlagi člena 258 PDEU podala obrazloženo mnenje v zvezi s postopkom za ugotavljanje kršitev glede zadeve, ki ogroža zakonitost in pravilnost izdatkov.

2.   Komisija začasno ustavitev vseh ali nekaterih plačil prekliče, ko država članica sprejme ustrezne ukrepe za odpravo elementov iz odstavka 1.

3.   S posebnimi pravili za ESPRA se lahko določijo posebne zahteve za začasno ustavitev plačil v zvezi z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.

POGLAVJE II

Predložitev in pregled obračunov

Člen 98

Vsebina in predložitev obračunov

1.   Za vsako obračunsko leto, za katero so bili vloženi zahtevki za plačilo, država članica Komisiji do 15. februarja predloži naslednje dokumente (v nadaljnjem besedilu: sveženj zagotovil), ki zajemajo predhodno obračunsko leto:

(a)

obračun v skladu s predlogo iz Priloge XXIV;

(b)

izjavo o upravljanju iz točke (f) člena 74(1) v skladu s predlogo iz Priloge XVIII;

(c)

letno revizijsko mnenje iz točke (a) člena 77(3) v skladu s predlogo iz Priloge XIX;

(d)

letno poročilo o nadzoru iz točke (b) člena 77(3) v skladu s predlogo iz Priloge XX.

2.   Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice rok iz odstavka 1 izjemoma podaljša do 1. marca.

3.   Obračun vključuje na ravni posamezne prednostne naloge in, kjer je ustrezno, po skladu ter po kategoriji regije:

(a)

skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme telesa, ki opravlja računovodsko funkcijo, in vključeni v končne zahtevke za plačilo za zadevno obračunsko leto, ter skupni znesek ustreznega javnega prispevka, ki je bil ali bo izveden v povezavi s specifičnimi cilji, za katere so izpolnjeni omogočitveni pogoji, in operacij, ki so povezane s specifičnimi cilji, za katere omogočitveni pogoji niso izpolnjeni, ki pa prispevajo k njihovemu izpolnjevanju;

(b)

zneske, ki so bili med obračunskim letom umaknjeni;

(c)

zneske javnega prispevka, plačane v finančne instrumente;

(d)

za vsako prednostno nalogo pojasnilo o kakršnih koli razlikah med zneski, prijavljenimi v skladu s točko (a), in zneski, prijavljenimi v zahtevkih za plačilo za isto obračunsko leto.

4.   Sveženj zagotovil ne zadeva skupnega zneska upravičenih izdatkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju operacij, ali ustreznega javnega prispevka, ki je bil ali bo izveden v povezavi s specifičnimi cilji, za katere niso izpolnjeni omogočitveni pogoji, razen operacij, ki prispevajo k izpolnjevanju omogočitvenih pogojev.

5.   Obračun se ne sprejme, če države članice niso izvedle potrebnih popravkov, da bi stopnjo preostalih napak v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo izdatkov, vključenih v obračune, zmanjšale na 2 % ali nižje.

6.   Države članice od obračunov zlasti odštejejo:

(a)

nepravilne izdatke, ki so bili v skladu s členom 103 predmet finančnih popravkov;

(b)

izdatke, katerih zakonitost in pravilnost se tedaj ocenjuje;

(c)

druge zneske, ki so potrebni za zmanjšanje stopnje preostalih napak pri izdatkih, prijavljenih v obračunih, na 2 % ali nižje.

Država članica lahko izdatke iz točke (b) prvega pododstavka v zahtevek za plačilo vključi v naslednjih obračunskih letih, ko se potrdita njihova zakonitost in pravilnost.

7.   Država članica lahko brez poseganja v člen 104 nepravilne zneske, ki jih odkrije po predložitvi obračuna, v katerem so zadevni zneski navedeni, popravi tako, da opravi ustrezne prilagoditve za obračunsko leto, v katerem je odkrita nepravilnost.

8.   Država članica v okviru svežnja zagotovil za zadnje obračunsko leto predloži končno poročilo o smotrnosti iz člena 43 ali zadnje letno poročilo o izvajanju za AMIF, SMV ali IUMV.

Člen 99

Pregled obračunov

Komisija se o popolnosti, točnosti in verodostojnosti obračunov prepriča najpozneje do 31. maja leta, ki sledi koncu obračunskega leta, razen če se uporablja člen 102.

Člen 100

Izračun bilance

1.   Komisija pri določanju zneska v breme skladov za zadevno obračunsko leto in posledičnih prilagoditev v zvezi s plačili državi članici upošteva:

(a)

zneske v obračunih iz točke (a) člena 98(3), na katere se aplicira stopnja sofinanciranja, določena za posamezno prednostno nalogo;

(b)

skupni znesek vmesnih plačil Komisije v zadevnem obračunskem letu;

(c)

znesek predfinanciranja za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, SPP in ESPRA za leti 2021 in 2022.

2.   Kadar je od države članice treba izterjati znesek, se to stori z nalogom za izterjavo, ki ga izda Komisija in ki se po možnosti izvrši s pobotom zneskov, ki pripadajo zadevni državi članici, v okviru naknadnih plačil za isti program. Takšna izterjava ne pomeni finančnega popravka in zaradi nje se podpora iz skladov, namenjena zadevnemu programu, ne zmanjša. Izterjani znesek pomeni namenski prejemek v skladu s členom 21(3) finančne uredbe.

Člen 101

Postopek za pregled obračuna

1.   Postopek iz člena 102 se uporablja v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

revizijski organ je iz razlogov, povezanih s celovitostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov, predložil revizijsko mnenje s pridržkom ali odklonilno revizijsko mnenje;

(b)

Komisija ima dokaze, da je zanesljivost revizijskega mnenja brez pridržka vprašljiva.

2.   V vseh drugih primerih Komisija skladno s členom 100 izračuna zneske v breme skladov in pred 1. julijem opravi ustrezna plačila ali izterjave. Tako plačilo ali izterjava pomeni sprejetje obračuna.

Člen 102

Razčiščevalni postopek za pregled obračunov

1.   Če revizijski organ iz razlogov, povezanih s celovitostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov, predloži revizijsko mnenje s pridržkom ali odklonilno revizijsko mnenje, Komisija zaprosi državo članico, naj popravi te obračune in v roku enega meseca ponovno predloži dokumente iz člena 98(1).

Kadar do roka iz prvega pododstavka:

(a)

revizijsko mnenje nima pridržka, se uporabi člen 100 in Komisija v roku dveh mesecev izplača morebitni dodatni dolgovani znesek ali izvrši izterjavo;

(b)

revizijsko mnenje še vedno vsebuje pridržek ali država članica ni ponovno predložila dokumentov, se uporabijo odstavki 2, 3 in 4.

2.   Če revizijsko mnenje iz razlogov, povezanih s popolnostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov, še vedno vsebuje pridržke ali če ostaja nezanesljivo, Komisija državi članici sporoči znesek v breme skladov za zadevno obračunsko leto.

3.   Kadar država članica v roku enega meseca privoli v znesek iz odstavka 2 tega člena, Komisija v roku dveh mesecev izplača morebitni dodatni dolgovani znesek ali izvrši izterjavo v skladu s členom 100.

4.   Kadar se država članica ne strinja z zneskom iz odstavka 2 tega člena, Komisija določi znesek v breme skladov za zadevno obračunsko leto. Tako dejanje ne pomeni finančnega popravka in zaradi njega se podpora iz skladov, namenjena programu, ne zmanjša. Komisija v skladu s členom 100 v roku dveh mesecev izplača morebitni dodatni dolgovani znesek ali izvrši izterjavo.

5.   V zvezi s končnim obračunskim letom Komisija plača ali izterja letni preostali znesek za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada, SPP in ESPRA, najpozneje v dveh mesecih po datumu sprejetja končnega poročila o smotrnosti iz člena 43.

POGLAVJE III

Finančni popravki

Člen 103

Finančni popravki držav članic

1.   Države članice ščitijo proračun Unije in uporabljajo finančne popravke s preklicem celotne podpore iz skladov, namenjene operaciji ali programu, ali dela te podpore, kadar se izkaže, da so izdatki, prijavljeni Komisiji, nepravilni.

2.   Finančni popravki se evidentirajo v obračunih za obračunsko leto, v katerem je sprejeta odločitev o preklicu.

3.   Država članica lahko preklicano podporo iz skladov ponovno uporabi v zadevnem programu, vendar ne za operacijo, ki je bila predmet popravka, če pa je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, se preklicana podpora ne sme ponovno uporabiti za nobeno operacijo, na katero je vplivala tovrstna nepravilnost.

4.   S posebnimi pravili za ESPRA se lahko določijo posebne zahteve za finančne popravke držav članic, povezane z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.

5.   Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 se pri operacijah, ki vključujejo finančne instrumente, prispevek, ki je bil v skladu s tem členom preklican zaradi ene same nepravilnosti, lahko ponovno uporabi v okviru iste operacije pod naslednjimi pogoji:

(a)

kadar se nepravilnost, zaradi katere je bil prispevek preklican, ugotovi na ravni končnega prejemnika: samo za druge končne prejemnike v okviru istega finančnega instrumenta;

(b)

kadar se nepravilnost, zaradi katere je bil prispevek preklican, ugotovi na ravni telesa, ki izvaja posebni sklad, kadar se finančni instrument izvaja prek strukture s holdinškim skladom: samo za druga telesa, ki izvajajo posebne sklade.

Kadar se nepravilnost, zaradi katere je bil prispevek preklican, ugotovi na ravni telesa, ki izvaja holdinški sklad, ali na ravni telesa, ki izvaja posebni sklad, se preklicani prispevek, kadar se finančni instrument izvaja prek strukture brez holdinškega sklada, ne sme ponovno uporabiti v okviru iste operacije.

Kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, se preklicani prispevek ne sme ponovno uporabiti za nobeno operacijo, na katero je vplivala tovrstna nepravilnost.

6.   Telesa, ki izvajajo finančne instrumente, državam članicam povrnejo programske prispevke, na katere so vplivale nepravilnosti, skupaj z obrestmi in drugimi dobički, ki jih ustvarijo ti prispevki.

Telesa, ki izvajajo finančne instrumente, zneskov iz prvega pododstavka državam članicam ne povrnejo, če ta telesa za posamezno nepravilnost dokažejo, da so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)

nepravilnost je nastala na ravni končnih prejemnikov ali, v primeru holdinškega sklada, na ravni teles, ki izvajajo posebne sklade, ali končnih prejemnikov;

(b)

telesa, ki izvajajo finančne instrumente, so svoje obveznosti v zvezi s programskimi prispevki, na katere je vplivala nepravilnost, opravila v skladu z veljavnim pravom ter ravnala s strokovno odgovornostjo, preglednostjo in skrbnostjo, kakršna se pričakuje od strokovnega telesa, ki ima izkušnje z izvajanjem finančnih instrumentov;

(c)

zneskov, na katere je vplivala nepravilnost, ni bilo mogoče izterjati, čeprav so telesa, ki izvajajo finančne instrumente, s primerno skrbnostjo izčrpala vsa razpoložljiva pravna sredstva in pogodbene ukrepe.

Člen 104

Finančni popravki Komisije

1.   Komisija izvede finančne popravke z zmanjšanjem podpore iz skladov, namenjene programu, kadar ugotovi, da:

(a)

obstaja resna pomanjkljivost, ki ogroža podporo iz skladov, ki je že bila izplačana programu;

(b)

so izdatki, ki jih vsebujejo potrjeni obračuni, nepravilni, država članica pa tega ni odkrila in o tem ni poročala;

(c)

država članica do sprožitve – s strani Komisije – postopka finančnih popravkov ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 97.

Kadar Komisija uporabi pavšalne ali ekstrapolirane finančne popravke, to stori v skladu s Prilogo XXV.

2.   Komisija pred sprejetjem odločitve o finančnem popravku državo članico obvesti o svojih ugotovitvah in ji omogoči, da v dveh mesecih predloži svoje pripombe in dokaže, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši kot v oceni Komisije. Ta rok se lahko sporazumno podaljša.

3.   Kadar država članica ne sprejme ugotovitev Komisije, jo slednja povabi na zaslišanje, s čimer si zagotovi, da bo imela na voljo vse zadevne informacije in pripombe, ki bodo podlaga za njene ugotovitve v zvezi z uporabo finančnega popravka.

4.   Komisija o finančnem popravku odloča z izvedbenim aktom, ki ga sprejme v roku desetih mesecev po zaslišanju ali po predložitvi dodatnih informacij, ki jih je zahtevala, pri tem pa upošteva obseg, pogostost in finančne posledice nepravilnosti ali resnih pomanjkljivosti.

Komisija pri odločanju o finančnem popravku upošteva vse predložene informacije in pripombe.

Kadar se država članica s finančnim popravkom za primere iz točk (a) in (c) prvega pododstavka odstavka 1 strinja pred sprejetjem odločitve iz prvega pododstavka tega odstavka, lahko zadevne zneske ponovno uporabi. Ta možnost se ne uporablja v primeru finančnega popravka iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1.

5.   S posebnimi pravili za ESPRA se lahko določijo posebne zahteve za finančne popravke Komisije, povezane z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.

6.   S posebnimi pravili za SPP se lahko določijo posebne zahteve za finančne popravke Komisije, povezane z nezadostnim doseganjem ciljev, določenih za SPP.

POGLAVJE IV

Prenehanje obveznosti

Člen 105

Načela in pravila o prenehanju obveznosti

1.   Komisija sprosti obveznosti za kateri koli znesek iz programa, če do 31. decembra tretjega koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti za leta 2021 do 2026, ta znesek ni bil porabljen za predfinanciranje v skladu s členom 90 ali če do tega datuma zanj ni bil predložen zahtevek za plačilo v skladu s členoma 91 in 92.

2.   Del obveznosti, ki je 31. decembra 2029 še vedno odprt, se sprosti, če Komisiji sveženj zagotovil in končno poročilo o smotrnosti za programe, ki jih podpirajo ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, SPP in ESPRA, nista bila predložena do roka iz člena 43(1).

Člen 106

Izjeme od pravil o sprostitvi obveznosti

1.   Znesek, na katerega se nanaša sprostitev obveznosti, se zmanjša za zneske, ki so enakovredni tistemu delu proračunske obveznosti, za katerega:

(a)

so operacije zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom začasno ustavljene ali

(b)

zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje celotnega programa ali njegovega dela, ni bilo mogoče predložiti zahtevka za plačilo.

Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, dokažejo, da ima ta neposredne posledice za izvajanje celotnega programa ali njegovega dela.

2.   Država članica Komisiji do 31. januarja pošlje informacije o izjemah iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1 v zvezi z zneskom, ki ga je treba prijaviti do 31. decembra predhodnega leta.

Člen 107

Postopek sprostitve obveznosti

1.   Komisija na podlagi informacij, ki jih je prejela 31. januarja, državo članico obvesti o znesku, za katerega so se na podlagi navedenih informacij sprostile obveznosti.

2.   Država članica ima na voljo dva meseca, da privoli v znesek, za katerega se bodo sprostile obveznosti, ali da predloži svoje pripombe.

3.   Država članica do 30. junija Komisiji predloži spremenjen finančni načrt, ki za zadevno koledarsko leto vsebuje zmanjšani znesek podpore za eno ali več prednostnih nalog programa. Za programe, ki se podpirajo iz več skladov, se znesek podpore zmanjša po skladih, in sicer sorazmerno z zneski, ki jih zadeva sprostitev obveznosti in ki niso bili porabljeni v zadevnem koledarskem letu.

Če do take predložitve ne pride, Komisija finančni načrt spremeni tako, da za zadevno koledarsko leto zmanjša prispevek iz skladov. To zmanjšanje se dodeli posamezni prednostni nalogi sorazmerno z zneski, ki jih zadeva sprostitev obveznosti in ki niso bili porabljeni v zadevnem koledarskem letu.

4.   Komisija sklep o odobritvi programa spremeni najpozneje 31. oktobra.

NASLOV VIII

FINANČNI OKVIR

Člen 108

Geografska pokritost podpore za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“

1.   ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad podpirajo cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 2) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2016/2066.

2.   Sredstva iz ESRR in ESS+ za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ se razdelijo med naslednje tri kategorije regij na ravni NUTS 2:

(a)

manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP na prebivalca v EU-27 (v nadaljnjem besedilu: manj razvite regije);

(b)

regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 100 % povprečnega BDP na prebivalca v EU-27 (v nadaljnjem besedilu: regije v prehodu);

(c)

bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 100 % povprečnega BDP na prebivalca v EU-27 (v nadaljnjem besedilu: bolj razvite regije).

Razvrstitev regij v eno teh treh kategorij regije se določi glede na razmerje med BDP na prebivalca posamezne regije, merjenim po standardih kupne moči in izračunanim na podlagi podatkov Unije za obdobje 2015–2017, in povprečnim BDP na prebivalca v EU-27 za isto referenčno obdobje.

3.   Iz Kohezijskega sklada se podpirajo države članice, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca, merjen po standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2015–2017, ne dosega 90 % povprečnega BND na prebivalca v EU-27 za isto referenčno obdobje.

4.   Komisija sprejme odločitev v obliki izvedbenega akta, s katerim določi seznam regij, ki izpolnjujejo merila ene od treh kategorij regije, in držav članic, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3. Ta seznam velja od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Člen 109

Sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo

1.   Sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ki so na voljo za proračunsko obveznost za obdobje 2021–2027 v okviru večletnega finančnega okvira, znašajo 330 234 776 621 EUR po cenah iz leta 2018 za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad ter 7 500 000 000 EUR po cenah iz leta 2018 za SPP.

Sredstva iz prvega pododstavka se za ukrepe iz člena 1(2) Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 (53) za namene uredbe o SPP dopolnijo z zneskom 10 000 000 000 EUR po cenah iz leta 2018. Ta znesek je zunanji namenski prejemek za namen člena 21(5) finančne uredbe.

Zneski iz prvega in drugega pododstavka se za namene načrtovanja in naknadne vključitve v proračun Unije indeksirajo za 2 % na leto.

2.   Komisija sprejme odločitev v obliki izvedbenega akta, s katerim določi letno razdelitev skupnih sredstev za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad po državah članicah za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ in, kadar je ustrezno, po kategoriji regije v skladu z metodologijami iz Priloge XXVI.

Pri tem določi tudi letno razdelitev skupnih sredstev po posamezni državi članici v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).

3.   Na pobudo Komisije se za tehnično pomoč dodeli 0,35 % sredstev iz prvega in drugega pododstavka odstavka 1, potem ko se odšteje podpora za IPE iz člena 110(3).

Člen 110

Sredstva za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ ter cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)

1.   Sredstva za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ v okviru večletnega finančnega okvira znašajo 97,6 % skupnih sredstev (tj. skupno 329 684 776 621 EUR) in se dodelijo, kot sledi:

(a)

61,3 % (tj. skupno 202 226 984 629 EUR) za manj razvite regije;

(b)

14,5 % (tj. skupno 47 771 802 082 EUR) za regije v prehodu;

(c)

8,3 % (tj. skupno 27 202 682 372 EUR) za bolj razvite regije;

(d)

12,9 % (tj. skupno 42 555 570 217 EUR) za države članice, ki prejemajo podporo iz Kohezijskega sklada;

(e)

0,6 % (tj. skupno 1 927 737 321 EUR) kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije, navedene v členu 349 PDEU, in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994;

(f)

0,2 % (tj. skupno 500 000 000 EUR) za medregionalne naložbe v inovacije;

(g)

2,3 % (tj. skupno 7 500 000 000 EUR) za Sklad za pravični prehod.

2.   Znesek razpoložljivih sredstev za ESS+ v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ znaša 87 319 331 844 EUR.

Znesek dodatnega financiranja za regije iz točke (e) odstavka 1, ki je dodeljen za ESS+, znaša 472 980 447 EUR.

3.   Znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki jo je treba prerazporediti v IPE, znaša 10 000 000 000 EUR. Porabi se za projekte prometne infrastrukture, pri čemer se upoštevajo potrebe držav članic in regij po vlaganju v infrastrukturo, in sicer se v ta namen objavijo posebni razpisi v skladu z uredbo o IPE izključno v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada.

Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem določi znesek, ki se ga iz dodelitve posamezni državi članici v okviru Kohezijskega sklada prerazporedi v IPE in se ga določi sorazmerno za celotno obdobje.

Sredstva, dodeljena posamezni državi članici v okviru Kohezijskega sklada, se ustrezno zmanjšajo.

Letne odobritve, ki ustrezajo podpori iz Kohezijskega sklada, navedeni v prvem pododstavku, se vnesejo v ustrezne proračunske vrstice IPE, začenši s proračunom za leto 2021.

30 % sredstev, prerazporejenih v IPE, je takoj po prerazporeditvi na voljo vsem državam članicam, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, da z njimi financirajo projekte prometne infrastrukture v skladu z uredbo o IPE.

Za posebne razpise iz prvega pododstavka se uporabljajo pravila, ki se v skladu z uredbo o IPE uporabljajo za prometni sektor. Do 31. decembra 2023 se pri izbiri projektov, upravičenih do financiranja, upoštevajo nacionalne dodelitve v okviru Kohezijskega sklada v zvezi s 70 % sredstev, prerazporejenih v IPE.

Od 1. januarja 2024 se sredstva, ki so bila prerazporejena v IPE in niso bila dodeljena nobenemu projektu prometne infrastrukture, dajo na voljo vsem državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, da z njimi financirajo projekte prometne infrastrukture v skladu z uredbo o IPE.

Da se zagotovi podpora državam članicam, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada in ki imajo morda težave pri načrtovanju projektov, ki so dovolj dodelani ali kakovostni ali oboje in imajo dovolj veliko dodano vrednost Unije, se posebna pozornost nameni tehnični pomoči, namenjeni krepitvi institucionalnih zmogljivosti ter učinkovitosti javnih uprav in služb v zvezi z razvojem in izvajanjem projektov iz uredbe o IPE.

Komisija stori vse, kar je v njeni moči, da državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, omogoči, da do konca obdobja 2021–2027 dosežejo največjo možno absorpcijo zneska, prerazporejenega v IPE, med drugim tudi z organizacijo dodatnih razpisov.

Posebna pozornost in podpora iz osmega in devetega pododstavka se namenita tistim državam članicam, katerih BND na prebivalca, merjen po standardih kupne moči za obdobje 2015–2017, ne dosega 60 % povprečnega BND na prebivalca v EU-27.

V zvezi z državami članicami, katerih BND na prebivalca, merjen po standardih kupne moči za obdobje 2015–2017, ne dosega 60 % povprečnega BND na prebivalca v EU-27, se do 31. decembra 2024 zagotovi 70 % od 70 % zneska denarja, ki so ga te države članice prerazporedile v IPE.

4.   400 000 000 EUR sredstev za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ se dodeli evropski urbani pobudi, ki jo neposredno ali posredno upravlja Komisija.

5.   175 000 000 EUR sredstev iz ESS+ za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ se dodeli transnacionalnemu sodelovanju v podporo inovativnih rešitev v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja.

6.   Znesek iz točke (f) odstavka 1 se dodeli iz sredstev ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za medregionalne naložbe v inovacije v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja.

7.   Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 2,4 % skupnih sredstev, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2021–2027 (tj. skupno 8 050 000 000 EUR).

8.   Znesek iz drugega pododstavka člena 109(1) je del sredstev za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“.

Člen 111

Možnost prerazporejanja sredstev

1.   Komisija lahko ugodi državi članici, ko ji ta ob predložitvi sporazuma o partnerstvu ali v okviru vmesnega pregleda predlaga, da se:

(a)

največ 5 % prvotnih dodelitev za manj razvite regije prerazporedi na regije v prehodu ali bolj razvite regije ter z regij v prehodu na bolj razvite regije;

(b)

dodelitve za bolj razvite regije ali regije v prehodu prerazporedijo na manj razvite regije ter z bolj razvitih regij na regije v prehodu.

Z odstopanjem od točke (a) prvega pododstavka lahko Komisija sprejme dodatno prerazporeditev največ 10 % skupnih dodelitev za manj razvite regije na regije v prehodu ali bolj razvite regije v tistih državah članicah, katerih BND na prebivalca, merjen po standardih kupne moči za obdobje 2015–2017, ne dosega 90 % povprečnega BND na prebivalca v EU-27. Sredstva za vsako dodatno prerazporeditev se uporabijo za prispevanje k ciljem politike iz točk (a) in (b) člena 5(1).

2.   Skupnih sredstev, dodeljenih posameznim državam članicam za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ ter za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ni mogoče prerazporejati med tema ciljema.

3.   Da ohrani učinkovitost prispevka skladov k nalogam iz člena 5(2) in z odstopanjem od odstavka 2 tega člena, lahko Komisija v ustrezno utemeljenih okoliščinah in pod pogojem iz odstavka 4 tega člena z izvedbenim aktom sprejme predlog države članice iz njene prve predložitve sporazuma o partnerstvu, da se del njenih odobritev za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) prerazporedi na cilj „naložbe za delovna mesta in rast“.

4.   Delež cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v državi članici, ki je predložila predlog iz odstavka 3, znaša najmanj 35 % skupnega zneska, dodeljenega tej državi članici v zvezi s ciljem „naložbe za delovna mesta in rast“ in ciljem „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), po prerazporeditvi pa najmanj 25 % tega skupnega zneska.

Člen 112

Določitev stopenj sofinanciranja

1.   S sklepom o odobritvi programa se določi stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz skladov za posamezno prednostno nalogo.

2.   V sklepu Komisije se v zvezi s posamezno prednostno nalogo določi, ali se stopnja sofinanciranja za to nalogo aplicira na:

(a)

skupni prispevek, vključno z javnim in zasebnim prispevkom, ali

(b)

javni prispevek.

3.   Stopnja sofinanciranja za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ na ravni posamezne prednostne naloge ni višja od:

(a)

85 % za manj razvite regije;

(b)

70 % za regije v prehodu, ki so bile za obdobje 2014–2020 opredeljene kot manj razvite regije;

(c)

60 % za regije v prehodu;

(d)

50 % za bolj razvite regije, ki so bile za obdobje 2014–2020 opredeljene kot regije v prehodu ali katerih BDP na prebivalca je bil nižji od 100 %;

(e)

40 % za bolj razvite regije.

Stopnje sofinanciranja iz točke (a) prvega pododstavka se uporabljajo tudi za najbolj oddaljene regije, vključno z dodatnimi sredstvi za najbolj oddaljene regije.

Stopnja sofinanciranja za Kohezijski sklad na ravni posamezne prednostne naloge ni višja od 85 %.

V uredbi o ESS+ se lahko določijo višje stopnje sofinanciranja v skladu s členoma 10 in 14 navedene uredbe.

Stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za regijo, v kateri se nahaja območje ali območja, navedena v območnih načrtih za pravični prehod, za prednostno nalogo, ki jo podpira SPP, ne presega:

(a)

85 % za manj razvite regije;

(b)

70 % za regije v prehodu;

(c)

50 % za bolj razvite regije,

4.   Stopnja sofinanciranja za programe Interreg ni višja od 80 %, razen v primerih, kadar se z uredbo o Interreg določijo višje stopnje sofinanciranja za programe Interreg v okviru sklopa D in programe zunanjega čezmejnega sodelovanja.

5.   Najvišje stopnje sofinanciranja iz odstavkov 3 in 4 se povečajo za deset odstotnih točk za prednostne naloge, ki se v celoti izvedejo v okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

6.   Ukrepi tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo 100-odstotno.

NASLOV IX

PRENOS POOBLASTILA TER IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Prenos pooblastila in izvedbene določbe

Člen 113

Prenos pooblastila glede nekaterih prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 114 za spremembo prilog k tej uredbi, razen prilog III, IV, XI, XIII, XIV, XVII in XXVI, da jih prilagodi glede na spremembe, nastale med programskim obdobjem.

Člen 114

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 79(4), 94(4) in 95(4) ter člena 113 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 1. julija 2021.

3.   Prenos pooblastila iz členov 79(4), 94(4) in 95(4), člena 113 ter člena 117(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 79(4), 94(4) in 95(4), člena 113 ter člena 117(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 115

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE II

Prehodne in končne določbe

Člen 116

Pregled

Evropski parlament in Svet to uredbo pregledata do 31. decembra 2027 v skladu s členom 177 PDEU.

Člen 117

Prehodne določbe

1.   Uredba (EU) št. 1303/2013 ali kateri koli drugi akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, se še naprej uporablja le za operativne programe in operacije, ki se v navedenem obdobju podpirajo iz ESRR, Evropskega socialnega sklada, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.

2.   Pooblastilo, ki se v skladu z odstavkom 3 člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013 prenese na Komisijo za sprejetje delegiranega akta v zvezi z Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo, ostane v veljavi za programsko obdobje 2021–2027. Prenos pooblastila se izvede v skladu s členom 114 te uredbe.

Člen 118

Pogoji za operacije, za katere se uporablja večfazno izvajanje

1.   Organ upravljanja lahko izbere operacijo, ki predstavlja drugo fazo operacije, ki je bila izbrana za podporo na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013 in na tej podlagi tudi začeta, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)

operacija, izbrana za podporo na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013, ima dve s finančnega vidika določljivi fazi, z ločenimi revizijskimi sledmi;

(b)

skupni stroški operacije iz točke (a) presegajo 5 000 000 EUR;

(c)

izdatki, vključeni v zahtevek za plačilo v zvezi s prvo fazo, niso vključeni v zahtevke za plačilo v zvezi z drugo fazo;

(d)

druga faza operacije je skladna z veljavnim pravom in je upravičena do podpore iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada ali ESPRA na podlagi določb te uredbe ali uredb za posamezne sklade;

(e)

država članica se v končnem poročilu o izvajanju ali, če gre za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, v zadnjem letnem poročilu o izvajanju, predloženem v skladu s členom 141 Uredbe (ES) št. 1303/2013, zaveže, da bo v programskem obdobju dokončala drugo in končno fazo in jo naredila operativno.

2.   Določbe te uredbe se uporabljajo za drugo fazo operacije.

Člen 119

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 24. junija 2021

Za Evropski parlament

predsednik

Za Svet

predsednik


(1)  UL C 62, 15.2.2019, str. 83.

(2)  UL C 86, 7.3.2019, str. 41.

(3)  UL C 17, 14.1.2019, str. 1.

(4)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 (UL C 108, 26.3.2021, str. 638) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 27. maja 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. junija 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(5)  UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(6)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(7)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(8)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).

(9)  Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(10)  Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).

(11)  Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(12)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (glej stran 159 tega Uradnega lista).

(13)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (glej stran 159 tega Uradnega lista).

(14)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (glej stran 159 tega Uradnega lista).

(15)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (glej stran 159 tega Uradnega lista).

(16)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(17)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(18)  Uredba (EU) 2021/783 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013 (UL L 172, 17.5.2021, str. 53).

(19)  Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28 aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

(20)  Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(21)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(22)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(23)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(24)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(25)  Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(26)  UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28.

(27)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(28)  Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11).

(29)  Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(30)  Uredba Komisije (EU) 2016/2066 z dne 21. novembra 2016 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 322, 29.11.2016, str. 1).

(31)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(32)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(33)  Uredba (EU) 2021/1060 (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(34)  Uredba (EU) 2021/1060 (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(35)  Uredba (EU) 2021/1060 (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(36)  Uredba (EU) 2021/1060 (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(37)  Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

(38)  Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 190, 28.6.2014, str. 45).

(39)  Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L 210, 31.7.2006, str. 19).

(40)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(41)  Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).

(42)  Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

(43)  Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).

(44)  Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).

(45)  Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).

(46)  Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

(47)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/218 z dne 6. februarja 2017 o registru ribiške flote Unije (UL L 34, 9.2.2017, str. 9).

(48)  Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(49)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(50)  Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(51)  Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

(52)  Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

(53)  Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 23).


PRILOGA I

RAZSEŽNOSTI IN KODE ZA VRSTE UKREPOV ZA ESRR, ESS+, KOHEZIJSKI SKLAD IN SPP – ČLEN 22(5)

RAZPREDELNICA 1: RAZSEŽNOSTI IN KODE ZA VRSTE UKREPOV (1), (2)

PODROČJE UKREPANJA (3)

Koeficient za izračun podpore ciljem na področju podnebnih sprememb

Koeficient za izračun podpore ciljem na področju okolja

Cilj politike št. 1: Konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT

001

Naložbe v osnovna sredstva, vključno v raziskovalno infrastrukturo, v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi

0 %

0 %

002

Naložbe v osnovna sredstva, vključno v raziskovalno infrastrukturo, v malih in srednjih podjetjih (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi

0 %

0 %

003

Naložbe v osnovna sredstva, vključno v raziskovalno infrastrukturo, v velikih podjetjih (4), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi

0 %

0 %

004

Naložbe v osnovna sredstva, vključno v raziskovalno infrastrukturo, v javnih raziskovalnih središčih in terciarnem izobraževanju, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi

0 %

0 %

005

Naložbe v neopredmetena s