(1)

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 določa omejitve proizvodnje, dajanja v promet in uporabe nekaterih nevarnih snovi, zmesi in izdelkov. Točka 63 navedene priloge vsebuje omejitve glede svinca (št. CAS 7439-92-1, št. ES 231-100-4) in svinčevih spojin.

(2)

Unija in 23 držav članic so pogodbenice sporazuma o afriško-evrazijskih vodnih pticah (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum AEWA). Pogodbenice si morajo v skladu z odstavkom 4.1.4 akcijskega načrta, ki je priložen Sporazumu AEWA, prizadevati za čim prejšnje postopno prenehanje uporabe svinčenih izstrelkov za lov v mokriščih v skladu z lastnimi in objavljenimi časovnimi načrti.

(3)

Člen 4(2) Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) zahteva, da države članice pri sprejemanju ohranitvenih ukrepov za redno pojavljajoče se selitvene vrste posvetijo posebno pozornost varovanju mokrišč in zlasti mokrišč mednarodnega pomena.

(4)

Komisija je 3. decembra 2015 zaprosila Evropsko agencijo za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija), da v skladu s členom 69(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 pripravi dokumentacijo za razširitev omejitve na svinec in svinčeve spojine iz Priloge XVII k navedeni uredbi, da se nadzoruje tveganje za okolje in zdravje ljudi, ki ga predstavlja uporaba svinca ali svinčevih spojin v izstrelkih, ki se uporabljajo za streljanje v mokriščih (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija iz Priloge XV). Hkrati je Komisija Agencijo tudi zaprosila, da začne zbirati informacije o drugih vrstah uporabe svinčevega streliva, vključno z lovom na območjih, ki niso mokrišča, in streljanjem v tarčo, ter o uporabi svinca v utežeh za ribolov.

(5)

Agencija je 21. junija 2017 objavila dokumentacijo iz Priloge XV (4), v kateri je predlagala uvedbo omejitve uporabe svinca in svinčevih spojin v izstrelkih za streljanje s šibrenico v mokrišču ali tam, kjer bi porabljeni izstrelek pristal v mokrišču. Agencija je predlagala tudi uvedbo omejitve posesti izstrelkov, ki vsebujejo koncentracijo svinca, ki je enaka ali večja od 1 % (v nadaljnjem besedilu: svinčeni izstrelek), v mokriščih, da se izboljša izvršljivost predlagane omejitve uporabe svinca v izstrelkih za streljanje. Agencija je ugotovila, da uporaba svinca v izstrelkih v mokriščih pomeni tveganje za vodne ptice, ki zaužijejo porabljene svinčene izstrelke, kar povzroča toksikološke učinke, vključno s smrtnimi.

(6)

Zaradi zastrupitve s svincem po ocenah v Uniji vsako leto pogine približno milijon vodnih ptic. Uporaba svinca v izstrelkih pomeni tudi tveganje za vrste, ki se prehranjujejo s pticami, kontaminiranimi s svinčenimi izstrelki, in tveganje za ljudi zaradi uživanja vodnih ptic, ustreljenih s svinčenimi izstrelki, čeprav je Agencija slednje tveganje ocenila le kvalitativno. Izpostavljenost ljudi svincu je povezana z nevrorazvojnimi učinki, oslabljenim delovanjem ledvic in slabšo plodnostjo, hipertenzijo, neželenimi izidi nosečnosti in smrtjo.

(7)

Agencija je ugotovila, da so alternativni izstrelki brez svinca, kot so jekleni in bizmutovi, splošno dostopni, tehnično izvedljivi in imajo boljše profile nevarnosti in tveganja za zdravje ljudi in okolje kot svinčeni izstrelki. Poleg tega so jekleni izstrelki, najverjetnejša alternativa uporabi svinčenih izstrelkov, na voljo po primerljivi ceni kot svinčeni izstrelki.

(8)

Določbe, ki prepovedujejo ali omejujejo uporabo svinca v izstrelkih v mokriščih, obstajajo v večini držav članic, vendar so zaradi razlik med njimi ravni zmanjševanja tveganja različne. Poleg tega migracijske poti ptic selivk običajno prečkajo več držav članic, zato bi ptice lahko zaužile porabljene svinčene izstrelke v državah članicah, v katerih ni uvedenih ukrepov ali so le-ti bolj omejeni. Iz dokumentacije iz Priloge XV izhaja, da je potrebno ukrepanje na ravni Unije za harmonizirano obravnavo tveganj zaradi uporabe svinca v izstrelkih v mokriščih. Vendar bi morala harmonizacijska zakonodaja temeljiti na visoki ravni varstva. Rezultat harmonizacije zato ne bi smel biti, da bi države članice, ki imajo strožje nacionalne določbe o svincu v izstrelkih, zavezovala k opustitvi navedenih določb, saj bi to pomenilo zmanjšanje ravni varstva okolja in zdravja v teh državah članicah.

(9)

Agencija je za uvedbo omejitve predlagala triletno obdobje.

(10)

Odbor Agencije za oceno tveganja je 9. marca 2018 sprejel mnenje v skladu s členom 70 Uredbe (ES) št. 1907/2006 v zvezi z dokumentacijo iz Priloge XV. V navedenem mnenju se je Odbor za oceno tveganja strinjal z ugotovitvijo Agencije, da zaužitje porabljenega svinčenega izstrelka pri vodnih pticah povzroča toksikološke učinke, tudi smrtne. V zvezi z zdravjem ljudi je Odbor za oceno tveganja ugotovil, da je svinec zelo toksičen in da ni bil določen noben prag za nevrorazvojne učinke pri otrocih ali učinke na krvni tlak ali ledvice pri odraslih, zato pomeni tveganje vsakršna izpostavljenost svincu. Odbor za oceno tveganja je ugotovil, da je predlagana omejitev ustrezen ukrep na ravni Unije za obravnavo ugotovljenih tveganj.

(11)

Odbor za oceno tveganja je močno podprl krajše obdobje od triletnega, ki ga je predlagala Agencija. Kot razlog je navedel, da bi vsako poznejše leto povzročilo izpust približno 4 000 dodatnih ton svinca v območja mokrišč, zaradi česar bi poginil približno milijon ptic.

(12)

Odbor Agencije za socialno-ekonomsko analizo je 14. junija 2018 sprejel mnenje v skladu s členom 71(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006, v katerem ugotavlja, da je predlagana omejitev ustrezen ukrep na ravni Unije za obravnavo ugotovljenih tveganj, pri čemer upošteva dejstvo, da bi bile socialno-ekonomske koristi ukrepa sorazmerne s socialno-ekonomskimi stroški. Poleg tega je Odbor za socialno-ekonomsko analizo ugotovil, da bi stroške predlagane omejitve nosili predvsem lovci in da bi bilo povečanje stroškov za lovce razumno.

(13)

Odbor za socialno-ekonomsko analizo je menil, da bi lahko krajše obdobje od triletnega, ki je predlagano v dokumentaciji iz Priloge XV, pomenilo izziv v smislu izvajanja za tiste države članice, ki imajo trenutno le omejeno prepoved uporabe svinčenih izstrelkov v mokriščih ali je sploh nimajo, čeprav je navedeni odbor priznal tudi, da bi bilo krajše prehodno obdobje lahko izvedljivo glede na dejstvo, da so izstrelki brez svinca že na voljo na trgu in da bi glede na višje stroške predčasne zamenjave pušk krajše obdobje imelo le majhen učinek.

(14)

Med postopkom za omejitev je bilo opravljeno posvetovanje s Forumom za izmenjavo informacij o izvrševanju v skladu s členom 77(4)(h) Uredbe (ES) št. 1907/2006, njegova priporočila pa so bila upoštevana.

(15)

Agencija je 17. avgusta 2018 mnenji Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo (5) predložila Komisiji.

(16)

Komisija ob upoštevanju dokumentacije iz Priloge XV, mnenj Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo, socialno-ekonomskega učinka ter razpoložljivosti alternativ meni, da obstaja nesprejemljivo tveganje za okolje in potencialno tveganje za zdravje ljudi zaradi izmeta svinčenih izstrelkov v mokriščih ali okrog njih, kar je treba obravnavati na ravni Unije. Zato je primerno, da se uvede omejitev izmeta svinčenih izstrelkov v mokriščih ali okrog njih.

(17)

Glede na to, da organi pregona lovce stežka zalotijo pri dejanju dejanskega izmeta izstrelkov, bi morala omejitev vključevati tudi nošenje svinčenih izstrelkov med streljanjem. Tako bo mogoče mnogo učinkoviteje uveljavljati omejitev izmeta izstrelkov, kar bo zagotovilo učinkovitost omejitve pri obravnavi ugotovljenih tveganj za okolje in zdravje ljudi. Omejitev ne bi smela biti povezana s pravicami lastništva. Izraz „nošenje“ bi bilo zato treba uporabiti namesto izraza „posest“, ki ga je predlagala Agencija.

(18)

Omejitev nošenja svinčenih izstrelkov bi se morala uporabljati izrecno za nošenje med streljanjem, v nasprotju z nošenjem v nekaterih drugih situacijah, na primer med prevozom izstrelkov prek mokrišč za dostavo drugod. Komisija poleg tega meni, da bi morala biti omejitev nošenja neposredno povezana s posebno vrsto streljanja v okviru področja uporabe omejitve (streljanje v mokriščih ali okrog njih). S tem se upošteva dejstvo, da je bilo v pripombah med javnim posvetovanjem o dokumentaciji iz Priloge XV navedeno, da je v nekaterih državah članicah precej verjetno, da bi lovci, ki sodelujejo v drugih vrstah streljanja, v običajnem dnevu streljanja prečkali različne vrste terena, mokrišča in druge terene. Komisija prav tako meni, da bi morala v pomoč izvrševanju omejitev nošenja zajemati ne le nošenje ob streljanju v mokrišču, ampak tudi nošenje v okviru odhoda na streljanje v mokrišču, z drugimi besedami takrat, kadar je v tesni povezavi z dejanskim streljanjem. To bi na primer zajemalo nošenje ob odhodu na dnevno streljanje v mokrišču ali ob vrnitvi z njega ali nošenje s strani osebe, ki pomaga lovcem na odpravi na streljanje.

(19)

Glede na praktične težave pri dokazovanju posebne vrste streljanja, ki ga namerava izvajati oseba, za katero se ugotovi, da nosi svinčene izstrelke, je primerno pravno domnevati, da se za vsakogar, ki je zaloten, da nosi svinčene izstrelke v mokriščih ali okrog njih na streljanju ali v okviru odhoda na streljanje, domneva, da nosi navedeni izstrelek na streljanju v mokrišču ali v okviru odhoda na streljanje v mokrišču. Z drugimi besedami, ta oseba bi morala dokazati, da je dejansko nameravala izvajati streljanje drugod in je v ta namen zgolj prečkala območje mokrišča.

(20)

Kar zadeva geografsko področje uporabe, je Agencija predlagala, da bi se omejitev izmeta svinčenih izstrelkov morala uporabljati ne le v mokriščih, temveč tudi na območjih, kjer bi „porabljeni izstrelek pristal v mokrišču“. Komisija ugotavlja, da je bilo na Odboru za oceno tveganja nekaj podpore za količinsko opredelitev fiksnega varovalnega pasu okrog mokrišč namesto uporabe preizkusa, kje bi pristal porabljeni izstrelek. Komisija se strinja, da bo fiksni varovalni pas verjetno olajšal skladnost z omejitvijo in jo izvrševal. Omejitev bi se zato morala uporabljati za izmet svinčenih izstrelkov ne le v mokriščih, ampak tudi v fiksnem varovalnem pasu okrog mokrišč, ki je opredeljen količinsko. Ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju sorazmernosti, bi bilo treba velikost fiksnega varovalnega pasu določiti na 100 metrov okrog mokrišč.

(21)

Glede na prednosti izvrševanja in posledično učinkovitost omejitve, saj lovcev ne bi bilo treba zalotiti pri dejanskem izmetu svinčenih izstrelkov, Komisija meni, da je primerno, da se omejitev nošenja svinčenih izstrelkov uporablja ne le za nošenje v mokriščih, ampak tudi za nošenje v fiksnem varovalnem pasu okrog mokrišč.

(22)

Ker izstrelek na splošno ni zasnovan ali dan v promet posebej ali izključno za uporabo v mokriščih ali okrog njih, bi omejitev dajanja svinca v izstrelkih v promet vplivala na streljanje na vseh terenih. Zato bi morala biti omejitev omejena na izmet in nošenje svinčenih izstrelkov.

(23)

Omejitev bi se morala uporabljati za izstrelke, ki vsebujejo koncentracijo svinca, ki je enaka ali večja od 1 %. 1 % je mejna koncentracija, ki se uporablja za namene postopka odobritve „netoksičnih“ izstrelkov v Združenih državah Amerike, da se prepreči znatna nevarnost toksičnosti za ptice selivke in druge prostoživeče živali ali njihove habitate. Poleg tega se šteje, da je za omejitev prag koncentracije v višini 1 % zadosten, da se obravnavajo tveganja zaradi izstrelka, ki vsebuje svinec, pri čemer je prav tako dosegljiv za proizvajalce alternativnih izstrelkov, ob upoštevanju, da bi nekatere alternative svinec lahko vsebovale kot nečistočo.

(24)

Za namene omejitve, kot jo je predlagala Agencija in sta jo v mnenjih potrdila Odbor za oceno tveganja in Odbor za socialno-ekonomsko analizo, se je primerno zgledovati po opredelitvi „močvirja“ v Konvenciji o močvirjih, ki so mednarodnega pomena (Ramsarska konvencija), ki je bila podpisana v Ramsarju 2. februarja 1971, saj je navedena opredelitev celovita in zajema vse vrste mokrišč (vključno s šotišči, kjer je prav tako veliko vodnih ptic), in ker je Ramsarska konvencija razvila tudi sistem razvrščanja mokrišč za pomoč pri njihovi določitvi.

(25)

Zainteresiranim stranem bi bilo treba omogočiti dovolj časa, da sprejmejo ustrezne ukrepe za uskladitev z omejitvijo, država članicam pa dovolj časa, da se pripravijo na njeno izvrševanje. Ob upoštevanju stališč, ki sta jih izrazila Odbor za oceno tveganja in Odbor za socialno-ekonomsko analizo v zvezi z izvedljivostjo in primernostjo krajšega obdobja od triletnega, ki ga je predlagala Agencija, in ob upoštevanju zlasti ocenjenega vsakoletnega učinka vnosa svinca v mokrišča z uporabo svinčenih izstrelkov, bi omejitev morala biti odložena za 24 mesecev.

(26)

Agencija je septembra 2018 objavila rezultate poročila o preiskavi (6), v katerem je pregledala razpoložljive informacije o različnih vrstah uporabe svinca, med drugim v izstrelkih, ki se uporabljajo na terenih zunaj mokrišč, in sicer v kopenskih okoljih. Ker je bilo v poročilu o preiskavi med drugim ugotovljeno, da so razpoložljive informacije pokazale, da je uporaba svinčenih izstrelkov v kopenskih okoljih pomenila tveganje za zdravje ljudi in okolje, je Komisija leta 2019 Agencijo zaprosila, naj pripravi dokumentacijo iz Priloge XV za morebitno omejitev dajanja v promet in uporabe svinca v strelivu in ribiški opremi (7).

(27)

Poleg tega sta Odbor za oceno tveganja in Odbor za socialno-ekonomsko analizo v svojih mnenjih o dokumentaciji iz Priloge XV o uporabi svinca v izstrelkih za streljanje v mokriščih navedla, da se strinjata s stališčem Agencije, da bi prepoved dajanja v promet in uporabe svinčenih izstrelkov na vseh terenih povzročila višjo raven varstva okolja in bi bila učinkovitejša z vidika uporabnosti in izvršljivosti.

(28)

V nekaterih državah članicah lahko omejitev, ki jo uvaja ta uredba, povzroči posebne težave zaradi posebnih geografskih pogojev v teh državah članicah. V državah članicah, ki imajo znaten delež mokrišč na svojem ozemlju, bi lahko prepoved izmeta in nošenja svinčenih izstrelkov v mokriščih in okrog njih v praksi imela enak učinek kot popolna prepoved vsakršnega streljanja na celotnem ozemlju, saj bi se vsakršni lovci skoraj neizogibno pogosto znašli v mokriščih ali okrog njih. Poleg tega viri, ki bi jih bilo treba nameniti za izvrševanje omejitve, ki zadeva le območja mokrišč in okrog njih, niso nujno veliko manjši ter so lahko celo večji od virov, ki so potrebni za izvrševanje omejitve na celotnem ozemlju.

(29)

Glede na opisane težave, potrebo po tem, da bi bil ukrep ne le učinkovit, ampak tudi preprost in pravičen za lovsko skupnost kot celoto, ter glede na rezultate poročila o preiskavi Agencije in stališči Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo, Komisija meni, da bi morala biti tistim državam članicam, v katerih bi take težave lahko nastale, dana možnost, da uveljavijo drugačno omejitev na svojem ozemlju, ki bi prepovedala dajanje v promet svinčenih izstrelkov in njihov izmet ter nošenje na celotnem ozemlju, v mokriščih ali drugod, v povezavi z vsakršno vrsto streljanja.

(30)

Zaradi pravne varnosti je pomembno jasno opredeliti države članice, ki so upravičene do uporabe navedene možnosti. Možnost bi morala biti na voljo tistim državam članicam, v katerih območja mokrišč predstavljajo najmanj 20 % njihovega ozemlja. Prag 20 % bi moral zajemati tiste države članice, ki se zaradi posebnih geografskih razmer verjetno soočajo s težavami.

(31)

Ker bi bila omejitev, ki bi jo lahko naložile države članice, strožja od tiste, ki je omejena na območja v mokriščih in okrog njih, je primerno določiti daljše obdobje za uvedbo navedene omejitve. Navedeno obdobje bi bilo treba določiti pri 36 mesecih, kar ustreza obdobju, ki ga je prvotno predlagala Agencija v dokumentaciji iz Priloge XV.

(32)

Zaradi preglednosti in pravne varnosti bi morale države članice, ki uporabljajo možnost, uradno obvestiti Komisijo o svoji nameri in sporočiti ukrepe, ki so jih sprejele za njeno uveljavitev v določenih rokih, Komisija pa bi morala brez odlašanja javno objaviti obvestila o nameri in besedila sprejetih nacionalnih ukrepov.

(33)

Številne države članice imajo uvedene nacionalne določbe o prepovedi ali omejitvi svinca v izstrelkih zaradi varstva okolja ali zdravja ljudi, ki so strožje od določb iz te uredbe. Zavezati te države članice k nižanju ravni varstva, da bi bila skladna s to uredbo, bi lahko povečalo uporabo svinca v izstrelkih v teh državah članicah. Tak rezultat ne bi bil združljiv z visoko ravnjo varstva, ki se zahteva s členom 114(3) Pogodbe. Državam članicam bi bilo zato treba dovoliti, da ohranijo take strožje določbe.

(34)

Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(35)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –