This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32021O0830
Guideline (EU) 2021/830 of the European Central Bank of 26 March 2021 on balance sheet item statistics and interest rate statistics of monetary financial institutions (ECB/2021/11)
Smernica Evropske centralne banke (EU) 2021/830 z dne 26. marca 2021 o statistiki postavk bilance stanja in statistiki obrestnih mer denarnih finančnih institucij (ECB/2021/11)
Smernica Evropske centralne banke (EU) 2021/830 z dne 26. marca 2021 o statistiki postavk bilance stanja in statistiki obrestnih mer denarnih finančnih institucij (ECB/2021/11)
UL L 208, 11.6.2021, pp. 1–58
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force: This act has been changed. Current consolidated version:
01/02/2022
|
11.6.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 208/1 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2021/830
z dne 26. marca 2021
o statistiki postavk bilance stanja in statistiki obrestnih mer denarnih finančnih institucij (ECB/2021/11)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 127(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 5.1, 12.1 in 14.3 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da lahko Evropska centralna banka (ECB) izpolnjuje svoje naloge po Pogodbah, zahteva poročanje statističnih informacij o postavkah bilance stanja sektorja denarnih finančnih institucij (MFI) držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja). Te informacije ECB zagotavljajo celovito statistično sliko denarnih gibanj v državah članicah euroobmočja, ki se štejejo za eno ekonomsko ozemlje. Zadostno podrobne statistične informacije so potrebne tudi za zagotavljanje neprekinjene analitične koristnosti denarnih agregatov in protipostavk euroobmočja za izvajanje makrobonitetne in strukturne analize na ravni Unije. |
|
(2) |
Zbiranje statističnih informacij od nacionalnih centralnih bank (NCB) bi moralo biti usklajeno v celotnem euroobmočju. V skladu s tem je treba določiti skupna pravila za zbiranje in obravnavo teh informacij. Pomembno je zagotoviti, da ta pravila za NCB ne pomenijo nerazumnega bremena poročanja. Zato bi morale NCB te statistične informacije poročati ECB z uporabo statističnih informacij, ki se zbirajo v skladu z Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) (1), Uredbo (EU) št. 1072/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/34) (2) in Uredbo (EU) št. 1074/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/39) (3). ECB lahko uporabi statistične informacije, ki se poročajo v skladu s to smernico, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 (4). |
|
(3) |
Nekatere opredelitve iz Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 so relevantne tudi za namene poročanja v skladu s to smernico, zato bi se morale uporabljati. |
|
(4) |
MFI, ki so del dejanske poročevalske populacije, morajo statistične informacije, ki se nanašajo na njihove bilance stanja, poročati nacionalni centralni banki (NCB) države članice, katere rezidenti so, v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2). Zato je treba opredeliti oblike in postopke, ki jih morajo NCB upoštevati, da lahko ECB poročajo statistične informacije, izpeljane iz informacij, ki se zbirajo od dejanske poročevalske populacije, in iz lastne bilance stanja NCB. Poleg tega bi morala za namene statističnega poročanja ECB iz svoje bilance stanja izpeljati statistične informacije, ki ustrezajo statističnim informacijam, ki jih NCB izpeljejo iz svojih bilanc stanja. |
|
(5) |
Da bi se omogočila analiza denarnih gibanj glede na vrsto MFI, ECB pripravlja statistiko agregirane bilance stanja skladov denarnega trga (SDT) in institucij, ki sprejemajo vloge, razen centralnih bank. Za izpeljavo te statistike za euroobmočje in za posamezne države članice euroobmočja je potrebno, da ECB zbere od NCB statistične informacije o sredstvih in obveznostih SDT. |
|
(6) |
Da se zagotovi, da so statistične informacije o sektorju MFI, ki se poročajo ECB, reprezentativne za celotno poročevalsko populacijo vsake države članice euroobmočja, je treba določiti skupna pravila za izračun ocene celotne vrednosti za manjše MFI, ki so bile oproščene nekaterih zahtev za poročanje v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) in v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34). Iz istega razloga je treba določiti skupna pravila za izračun ocene celotne vrednosti za MFI, ki so jih NCB izbrale kot vzorec v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34). |
|
(7) |
Da se lahko bolje analizirajo gibanja v zvezi s posojili, ki jih MFI odobrijo nefinančnim družbam v euroobmočju in posameznih državah članicah euroobmočja, bi morale NCB poročati ECB statistične informacije o posojilih MFI nefinančnim družbam po gospodarski dejavnosti, kadar so na voljo. |
|
(8) |
Za dopolnitev analize kreditnih gibanj v euroobmočju in posameznih državah članicah euroobmočja bi morale NCB predložiti ECB informacije o neizkoriščenih kreditnih linijah MFI, razčlenjene po institucionalnih sektorjih. Da se izboljša primerljivost med državami, bi morale NCB poročati statistične informacije o neizkoriščenih kreditnih linijah, ki so skladne z opredelitvami, določenimi v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Uredbi Evropske centralne banke (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) (6). |
|
(9) |
ECB mora spremljati transmisijo denarne politike prek sprememb obrestnih mer, ki jih MFI uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb. Zato je treba opredeliti oblike in postopke, ki jih morajo NCB upoštevati, da lahko te informacije poročajo ECB, v skladu z Uredbo (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34). |
|
(10) |
Eurosistem mora uporabiti statistiko postavk bilance stanja in obrestnih mer posameznih denarnih finančnih institucij, ki se zbira v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) oziroma Uredbo (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), za namene denarne politike, finančne stabilnosti in makrobonitetne politike ter za naloge, povezane z mikrobonitetnim nadzorom kreditnih institucij v državah članicah euroobmočja. Od NCB bi bilo zato treba zahtevati, da ECB poročajo potrebno statistiko postavk bilance stanja posameznih MFI in obrestnih mer posameznih MFI. |
|
(11) |
Svet ECB je 5. junija 2020 odobril razširitev panela kreditnih institucij euroobmočja, za katere se ECB prenašajo postavke bilance stanja posameznih MFI (7), redno prenašanje teh informacij pa se zanje začne z informacijami o bilanci stanja za februar 2021. Da se omeji povečanje bremena poročanja NCB zaradi te razširitve, je primerno, da se zahteve v zvezi s prenosom postavk bilance stanja za te posamezne kreditne institucije omejijo v primerjavi s tistimi, ki veljajo za prenos postavk bilance stanja za posamezne kreditne institucije, ki so bile v panelu pred njegovo razširitvijo (temeljne institucije). |
|
(12) |
Za dopolnitev pravočasne analize denarnih in kreditnih gibanj je primerno, da ECB informacije o postavkah bilance stanja posameznih MFI in obrestnih merah posameznih MFI prejme hkrati z nacionalnimi agregati za temeljne institucije, katerih poslovanje predstavlja pomemben delež zadevnih agregatnih kazalnikov. Da se preprečijo prelomi v časovnih vrstah za postavke bilance stanja posameznih MFI in obrestne mere posameznih MFI ter zagotovi neprekinjeno zajetje nacionalnih agregatov za temeljne institucije, je primerno, da postane temeljna institucija tudi nova kreditna institucija, ki nastane zaradi združitve, prevzema ali druge oblike reorganizacije podjetij, med katerimi je vsaj ena temeljna institucija. Kadar država članica sprejme euro, je treba določiti, katere rezidenčne kreditne institucije bodo temeljne institucije za namene pravočasne analize denarnih in kreditnih gibanj v tej državi članici, pri čemer se upošteva tudi breme poročanja za zadevno NCB. |
|
(13) |
V skladu s členom 12.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) lahko Svet ECB odloči, da nekatera pooblastila prenese na Izvršilni odbor. V skladu s splošnimi načeli o prenosu pooblastil, ki jih je oblikovalo in potrdilo Sodišče Evropske unije, bi moral biti prenos pooblastil za odločanje omejen in sorazmeren ter bi moral temeljiti na predpisanih merilih. V skladu s tem je primerno določiti, da Svet ECB ali Izvršilni odbor pri izdaji ali odvzemu dovoljenja, da NCB uporabijo določeno mejno vrednost za bilance stanja kreditnih institucij euroobmočja, za katere se ECB poročajo podatki o posameznih MFI, upošteva, ali bi uporaba tega praga lahko privedla do nesorazmernega bremena poročanja za te NCB. |
|
(14) |
ECB vodi register podatkov o institucijah in povezanih družbah (v nadaljnjem besedilu: RIAD), centralni register referenčnih podatkov o institucionalnih enotah, ki so pomembne za statistične namene. Referenčni podatki o MFI in informacije o kreditnih institucijah euroobmočja, za katere NCB poročajo podatke IBSI ali IMIR, se hranijo v registru RIAD v skladu s Smernico (EU) 2018/876 (ECB/2018/16) (8). Zato je primerno določiti, katere informacije morajo NCB prispevati v register RIAD in v njem posodabljati glede kreditnih institucij euroobmočja, za katere se poročajo podatki o postavkah bilance stanja posameznih MFI in obrestnih merah posameznih MFI. |
|
(15) |
Da bi se zmanjšalo skupno breme poročanja, se statistične informacije, ki se zbirajo po Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), uporabljajo za redni izračun osnove za obvezne rezerve kreditnih institucij, za katere velja sistem obveznih rezerv ECB, v skladu z Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) (9). Da ECB lahko izdela statistiko razčlenitve agregirane osnove za obvezne rezerve glede na vrste obveznosti, je potrebno, da NCB poročajo ECB statistične informacije o osnovi za obvezne rezerve kreditnih institucij za posamezne države članice euroobmočja. Prav tako je potrebno, da ECB zbira statistične informacije o makro razmerju, da lahko spremlja primernost standardnega odbitka iz člena 5 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1). |
|
(16) |
Denarni agregati euroobmočja in njihove protipostavke se izpeljejo pretežno iz podatkov bilance stanja MFI, ki se zbirajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2). Vendar pa denarni agregati euroobmočja ne vsebujejo samo denarnih obveznosti MFI, ampak tudi denarne obveznosti centralne države in poštnih žiro institucij, ki ne spadajo v sektor centralne države. Zato je potrebno, da se ECB poročajo statistične informacije o poštnih žiro institucijah, ki sprejemajo vloge od rezidentov euroobmočja, ki niso denarne finančne institucije, v skladu z Uredbo (EU) št. 1074/2013 (ECB/2013/39). Iz istega razloga je potrebno, da se ECB poročajo statistične informacije o denarnih obveznostih centralne države ter njenih imetjih gotovine in vrednostnih papirjev, ki so jih izdale MFI euroobmočja. V skladu s tem bi bilo treba opredeliti oblike in postopke za poročanje teh informacij ECB. |
|
(17) |
Da bi NCB pripomogle k analizi strukture in gibanj v bančnem sektorju euroobmočja, bi morale poročati strukturne finančne kazalnike kreditnih institucij v skladu s predlogami, določenimi v tej smernici. Da bi se zmanjšalo breme poročanja, bi NCB morale imeti možnost, da dajo na podlagi dogovora z ECB informacije na razpolago v alternativnih virih podatkov, ki jih ECB lahko uporabi za izpeljavo potrebnih kazalnikov. |
|
(18) |
Z Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (10) je bila med drugim opredelitev pojma „kreditna institucija“ v Uredbi (EU) št. 575/2013 spremenjena tako, da so se vključila sistemska investicijska podjetja, ki v primeru, da ne izvajajo dejavnosti v skladu s skupnimi standardi, opredelitvami in klasifikacijami za statistično klasifikacijo institucij, ki sprejemajo vloge, niso MFI. Zato Uredba (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) v okviru dejanske poročevalske populacije razlikuje kreditne institucije, razvrščene v sektor MFI, in kreditne institucije, ki niso MFI. Da lahko ECB učinkovito spremlja dejavnosti kreditnih institucij, je potrebno, da se informacije, ki jih NCB v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) zbirajo od kreditnih institucij, ki niso MFI, prenesejo ECB. |
|
(19) |
Da se zagotovi točnost in kakovost statističnih informacij, ki jih zbira ECB, je treba zagotoviti spremljanje, preverjanje in, kadar je ustrezno, popravke statističnih informacij, ki jih poročajo NCB. Iz istih razlogov bi morale NCB predložiti ECB pojasnila glede popravkov, s katerimi se znatno izboljša kakovost poročanih statističnih informacij, ali kadar to zahteva ECB. |
|
(20) |
Iz člena 5 Statuta ESCB v povezavi s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji izhaja, da bi morale države članice, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), ki nameravajo sprejeti euro, pri pripravah na sprejetje eura pripraviti in izvesti ukrepe za zbiranje statističnih informacij, ki so potrebne za izpolnjevanje zahtev ECB za statistično poročanje. Zato se lahko uporaba te smernice za določeno referenčno obdobje razširi na NCB držav članic zunaj euroobmočja, kadar je to primerno. Poleg tega bi bilo treba za to, da se ECB omogoči celovit pregled nad zbranimi statističnimi informacijami in izvedba ustrezne analize, od NCB držav članic zunaj euroobmočja, ki sprejmejo euro, zahtevati, da ECB predložijo statistične informacije, ki se nanašajo na določeno obdobje pred sprejetjem eura in pristopom k Uniji. |
|
(21) |
Da bi ECB lahko opravljala svoje naloge, je primerno, da NCB zahtevane statistične informacije poročajo do določenih datumov. Za ta namen in zato, da se NCB zagotovi večja jasnost, je primerno, da NCB poročajo tudi v skladu s koledarjem poročanja, ki ga ECB sporoči NCB. |
|
(22) |
Vzpostaviti bi bilo treba skupna pravila za objavo statističnih informacij s strani NCB o bilancah stanja MFI, ki se poročajo v skladu s to smernico, da se zagotovi urejeno objavljanje povezanih ključnih tržno občutljivih agregatov. |
|
(23) |
Primerno je za vse NCB določiti skupno metodo prenosa statističnih informacij, ki se poročajo ECB. V skladu s tem bi se morali o harmonizirani obliki elektronskega prenosa dogovoriti in jo določiti v ESCB. |
|
(24) |
Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog k tej smernici, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja. V skladu s tem bi moral Izvršilni odbor ECB imeti možnost, da izvede te tehnične spremembe, v tem postopku pa bi bilo treba upoštevati stališča Odbora za statistiko ESCB. |
|
(25) |
Da bi se izvedel sklep Sveta ECB o razširitvi statistike postavk bilance stanja posameznih MFI, sprejet 5. junija 2020, je potrebno, da NCB upoštevajo razširjeni panel kreditnih institucij euroobmočja za redni prenos statistike postavk bilance stanja posameznih MFI Evropski centralni banki od referenčnega obdobja februarja 2021. Zato bi morale NCB določiti kreditne institucije, za katere se poročajo podatki o postavkah bilance stanja posameznih MFI in obrestnih merah posameznih MFI v skladu s področjem uporabe te smernice. Ker se Smernica ECB/2014/15 Evropske centralne banke (11) o denarni in finančni statistiki uporablja še do 1. februarja 2022, je treba določiti prehodne zahteve za poročanje po tej smernici do 1. februarja 2022. Prav tako je potrebno, da NCB te informacije poročajo v rokih, ki so za navedeno obdobje določeni v tej smernici. |
|
(26) |
Poleg tega je treba glede na spremembe opredelitve pojma „kreditna institucija“ v Uredbi (EU) št. 575/2013, ki se začnejo uporabljati 26. junija 2021, določiti prehodne zahteve za poročanje NCB o postavkah bilance stanja kreditnih institucij, ki niso MFI, za obdobje od 26. junija 2021 do 1. februarja 2022. |
|
(27) |
Da se zagotovi učinkovitost zbiranja in analize statističnih informacij, bi morale NCB ravnati v skladu z določbami te smernice od istega datuma, kot je določen za začetek uporabe novih zahtev za poročanje v členu 5 Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2). Zato bi se morala ta smernica uporabljati od 1. februarja 2022 – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
ODDELEK 1
VSEBINA IN PODROČJE UPORABE
Člen 1
Vsebina
Ta smernica določa zahteve za poročanje NCB, ki se nanašajo na statistične informacije o postavkah bilance stanja in obrestnih merah denarnih finančnih institucij (MFI), postavkah bilance stanja kreditnih institucij, ki niso MFI, obveznih rezervah in strukturnih finančnih kazalnikih kreditnih institucij, ter statistične informacije o poštnih žiro institucijah in centralni državi, ki so potrebne za pripravo denarnih agregatov in protipostavk. Zlasti ta smernica določa statistične informacije, ki jih NCB poročajo ECB, obravnavo teh informacij, pogostost in čas tega poročanja ter standarde, ki veljajo za to poročanje.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej smernici se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), člena 1 Uredbe (EU) št. 1072/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/34) (12) in člena 1 Uredbe (EU) št. 1074/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/39) (13).
Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„statistične informacije“ pomeni „statistične informacije“, kakor so opredeljene v členu 1(11) Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 (14); |
|
(2) |
„obdobje izdelave“ pomeni obdobje med rokom za poročanje statističnih informacij ECB s strani NCB, določenim v skladu s to smernico, in zaključkom sprejemanja podatkov s strani ECB; |
|
(3) |
„osnova za obvezne rezerve“ pomeni „osnovo za obvezne rezerve“, kakor je opredeljena v členu 2(8) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1); |
|
(4) |
„obdobje izpolnjevanja“ pomeni „obdobje izpolnjevanja“, kakor je opredeljeno v členu 2(10) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1). |
ODDELEK 2
POSTAVKE BILANCE STANJA MFI
Člen 3
Statistične informacije, ki se poročajo o postavkah bilance stanja centralnih bank
1. NCB poročajo ECB naslednje postavke bilance stanja sektorja centralnih bank:
|
(a) |
stanja ob koncu meseca, določena v tabeli 1 v delu 2 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), razen:
|
|
(b) |
stanja ob koncu četrtletja, navedena v tabelah 2, 3 in 4 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2); |
|
(c) |
stanja ob koncu meseca in ob koncu četrtletja, določena v tabeli 1 v delu 1 Priloge II k tej smernici, na podlagi najboljše ocene, kadar so podatki na voljo; |
|
(d) |
stanja ob koncu četrtletja, določena v tabeli 3 v delu 1 Priloge II k tej smernici. |
2. NCB poročajo ECB naslednje statistične informacije o prevrednotovalnih popravkih sektorja centralnih bank:
|
(a) |
mesečne prevrednotovalne popravke, določene v tabeli 1A v delu 4 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), razen:
|
|
(b) |
četrtletne prevrednotovalne popravke, določene v tabeli 2A v delu 4 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2); |
|
(c) |
mesečne in četrtletne prevrednotovalne popravke, določene v tabeli 1 v delu 1 Priloge II k tej smernici, na podlagi najboljše ocene, kadar so podatki na voljo; |
|
(d) |
četrtletne prevrednotovalne popravke, določene v tabeli 3 v delu 1 Priloge II k tej smernici. |
3. NCB poročajo ECB naslednje statistične informacije o prerazvrstitvenih popravkih sektorja centralnih bank:
|
(a) |
mesečne prerazvrstitvene popravke v zvezi z vsako postavko stanj, ki se poroča v skladu z odstavkom 1(a); |
|
(b) |
četrtletne prerazvrstitvene popravke v zvezi z vsako postavko stanj, določeno v tabeli 2 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), razen postavk, ki se nanašajo na razčlenitev posojil po preostali zapadlosti; |
|
(c) |
mesečne in četrtletne prerazvrstitvene popravke, določene v tabeli 1 v delu 1 Priloge II k tej smernici, na podlagi najboljše ocene, kadar so podatki na voljo; |
|
(d) |
četrtletne prerazvrstitvene popravke, določene v tabeli 3 v delu 1 Priloge II k tej smernici. |
4. NCB izpeljejo statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, iz svojih računovodskih sistemov v skladu s tabelami, dostopnimi na spletni strani ECB (15), s katerimi se zagotovi premostitev med statističnimi in računovodskimi postavkami bilance stanja, ter zlasti uporabijo naslednje:
|
(a) |
za računovodski postavki 9.5 „druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)“ in 10.4 „druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)“ NCB določijo sredstva ločeno od obveznosti in jih poročajo na bruto osnovi; |
|
(b) |
kadar je treba računovodsko postavko 14 „računi prevrednotenja“ poročati na bruto osnovi za računovodske namene, jo NCB poročajo na neto osnovi za statistične namene; |
|
(c) |
kadar NCB svoje portfelje vrednostnih papirjev prevrednotijo mesečno ali pogosteje za interne namene, kakor je navedeno v členu 9(2) Smernice Evropske centralne banke (EU) 2016/2249 (ECB/2016/34) (16), se ta prevrednotenja upoštevajo v statističnih informacijah, ki se poročajo v skladu z odstavkom 2, mesečno; |
|
(d) |
NCB brez poseganja v vrednotenja, ki se uporabljajo za računovodske namene, za poročanje imetij in izdaj vrednostnih papirjev uporabijo eno od naslednjih vrednotenj:
|
5. V zvezi z bilanco stanja ECB da ustrezno poslovno področje ECB statistične informacije iz tega člena na voljo generalnemu direktoratu Statistika v ECB.
6. Statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, so agregirane in se preverijo v skladu s členom 30. Statistične informacije o prerazvrstitvenih in prevrednotovalnih popravkih se poročajo v skladu s Prilogo I k tej smernici.
Člen 4
Statistične informacije, ki se poročajo o postavkah bilance stanja drugih MFI
1. NCB poročajo ECB naslednje postavke bilance stanja drugih MFI:
|
(a) |
stanja ob koncu meseca, določena v tabeli 1 v delu 2 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), razen obveznosti iz naslova vlog, ki jih poročajo samo kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve; |
|
(b) |
stanja ob koncu četrtletja, navedena v tabelah 2, 3 in 4 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2); |
|
(c) |
stanja listinjenja in drugih prenosov posojil ob koncu meseca, določena v tabeli 5b v delu 5 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2); |
|
(d) |
stanja ob koncu meseca in stanja ob koncu četrtletja, navedena v tabeli 2 v delu 1 Priloge II k tej smernici, kolikor so podatki na voljo, vključno na podlagi najboljše ocene, kadar so podatki na voljo; |
|
(e) |
stanja ob koncu četrtletja, navedena v tabeli 3 v delu 1 Priloge II k tej smernici, kolikor so podatki na voljo, vključno na podlagi najboljše ocene, kadar so podatki na voljo. |
2. NCB poročajo ECB naslednje statistične informacije o prevrednotovalnih popravkih drugih MFI:
|
(a) |
mesečne prevrednotovalne popravke, določene v tabeli 1A v delu 4 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2); |
|
(b) |
mesečne prevrednotovalne popravke, določene v tabeli 5b v delu 5 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2); |
|
(c) |
četrtletne prevrednotovalne popravke, določene v tabeli 2A v delu 4 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2); |
|
(d) |
mesečne in četrtletne prevrednotovalne popravke, določene v tabeli 2 v delu 1 Priloge II k tej smernici, na podlagi najboljše ocene, kadar so podatki na voljo; |
|
(e) |
četrtletne prevrednotovalne popravke, določene v tabeli 3 v delu 1 Priloge II k tej smernici, na podlagi najboljše ocene, kadar so podatki na voljo. |
3. NCB poročajo ECB naslednje statistične informacije o prerazvrstitvenih popravkih drugih MFI:
|
(a) |
mesečne prerazvrstitvene popravke v zvezi z vsako postavko stanj, ki se poroča v skladu z odstavkom 1(a); |
|
(b) |
mesečne prerazvrstitvene popravke v zvezi z vsako postavko stanj, ki se poroča v skladu z odstavkom 1(c); |
|
(c) |
četrtletne prerazvrstitvene popravke v zvezi z vsako postavko stanj, določeno v tabeli 2 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), razen postavk, ki se nanašajo na razčlenitev posojil po preostali zapadlosti; |
|
(d) |
mesečne in četrtletne prerazvrstitvene popravke, določene v tabeli 2 v delu 1 Priloge II k tej smernici, na podlagi najboljše ocene, kadar so podatki na voljo; |
|
(e) |
četrtletne prerazvrstitvene popravke, določene v tabeli 3 v delu 1 Priloge II k tej smernici, na podlagi najboljše ocene, kadar so podatki na voljo. |
4. NCB poročajo ECB statistične informacije o neto prenosih posojil, določene v tabeli 5a v delu 5 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2).
5. NCB poročajo ECB naslednje statistične informacije o posojilih, ki jih olistinijo ali drugače prenesejo MFI in ki jih servisirajo ne-MFI, kadar so na voljo:
|
(a) |
stanja posojil, ki jih servisirajo ne-MFI, ob koncu meseca, kakor je določeno v tabeli 1 v delu 2 Priloge II k tej smernici; |
|
(b) |
mesečne finančne transakcije s stanji posojil, ki jih servisirajo ne-MFI, brez vpliva prenosov posojil, kakor je določeno v tabeli 1 v delu 2 Priloge II k tej smernici. |
6. NCB poročajo neto prenose, stanja, prevrednotovalne popravke in prerazvrstitvene popravke, kakor je določeno v tabeli 2 v delu 2 Priloge II k tej smernici, kadar so NCB dale navodilo MFI, naj v poročanje sklopa 1 tabel 5a in 5b v delu 5 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) vključijo posojila, ki jih je prenesla MFI in pri katerih deluje kot serviser druga domača MFI, v skladu z oddelkom 2.3 dela 5 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2).
7. Statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, so agregirane in se preverijo v skladu s členom 30. Statistične informacije o prerazvrstitvenih in prevrednotovalnih popravkih se poročajo v skladu s Prilogo I k tej smernici. Kadar je ustrezno, se za statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, izračuna ocena skupne vrednosti v skladu s členom 8.
Člen 5
Statistične informacije, ki se poročajo o postavkah bilance stanja skladov denarnega trga (SDT)
1. NCB poročajo ECB statistične informacije o stanjih bilanc stanja SDT ob koncu četrtletja, določene v tabelah 1 in 2 v delu 3 Priloge II k tej smernici.
2. NCB poročajo ECB statistične informacije o četrtletnih prevrednotovalnih popravkih, določene v tabeli 1 v delu 3 Priloge II k tej smernici. Kadar je nekaterim ali vsem SDT odobreno odstopanje v skladu s členom 9(6) Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) v zvezi s poročanjem prevrednotovalnih popravkov, NCB predložijo informacije na podlagi najboljše ocene, kadar so zadevni zneski znatni.
3. NCB poročajo ECB statistične informacije o četrtletnih prerazvrstitvenih popravkih, določene v tabeli 1 v delu 3 Priloge II k tej smernici.
4. Statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, so agregirane in se preverijo v skladu s členom 30. Statistične informacije o prerazvrstitvenih in prevrednotovalnih popravkih se poročajo v skladu s Prilogo I k tej smernici. Kadar je ustrezno, se za statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, izračuna ocena skupne vrednosti v skladu s členom 8.
Člen 6
Statistične informacije, ki se poročajo o neizkoriščenih kreditnih linijah MFI
1. NCB četrtletno poročajo ECB naslednje statistične informacije o stanjih neizkoriščenih kreditnih linij, ki jih odobrijo druge MFI:
|
(a) |
stanja, določena v tabeli 1 v delu 4 Priloge II k tej smernici, ki se nanašajo na bilanco stanja ob koncu vsakega meseca četrtletja, ali |
|
(b) |
stanja, določena v tabeli 1 v delu 4 Priloge II k tej smernici, ki se nanašajo na bilanco stanja ob koncu zadnjega meseca četrtletja. Za namene prvega pododstavka NCB poročajo statistične informacije, kadar so na voljo dejanske informacije. Kadar dejanske informacije niso na voljo, NCB poročajo ocene. |
2. NCB poročajo ECB statistične informacije o prerazvrstitvenih popravkih v zvezi z vsakim stanjem, ki se poroča v skladu z odstavkom 1, po najboljših prizadevanjih.
3. NCB poročajo statistične informacije o neizkoriščenih kreditnih linijah MFI, z upoštevanjem enega ali obojega naslednjega, kadar je mogoče:
|
(a) |
„zunajbilančni znesek“, kakor je opredeljen v Prilogi IV k Uredbi (EU) št. 2016/867 (ECB/2016/13); |
|
(b) |
„prevzete kreditne obveznosti“, razvrščene v „srednje tveganje“, „srednje/nizko tveganje“ in „nizko tveganje“, kakor je navedeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 575/2013. |
Kadar NCB ne poročajo statističnih informacij z upoštevanjem točk (a) in (b) prvega pododstavka, poročajo te statistične informacije z upoštevanjem ustreznih nacionalnih opredelitev.
4. Statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, so agregirane in se preverijo v skladu s členom 30. Statistične informacije o prerazvrstitvenih popravkih se poročajo v skladu s Prilogo I k tej smernici. Kadar je ustrezno, se za statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, izračuna ocena skupne vrednosti v skladu s členom 8.
Člen 7
Statistične informacije, ki se poročajo o posojilih MFI nefinančnim družbam po gospodarski dejavnosti
1. NCB poročajo ECB statistične informacije, kadar so na voljo, o stanjih posojil MFI nefinančnim družbam euroobmočja ob koncu četrtletja, razčlenjene po gospodarski dejavnosti v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Uniji (NACE Rev. 2) (18), v skladu z delom 5 Priloge II k tej smernici.
2. NCB na zahtevo predložijo ECB pojasnila o vplivu prerazvrstitev na stanja, ki se poročajo v skladu z odstavkom 1, vključno s prerazvrstitvenimi popravki, ki se poročajo v skladu s členom 4(3).
3. Statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, so agregirane in se preverijo v skladu s členom 30.
Člen 8
Izračun ocene celotne vrednosti postavk bilance stanja MFI
1. Kadar NCB odobrijo MFI odstopanja v skladu z odstavki 1, 2, 4, 6 in 7 člena 9 Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), NCB izračunajo oceno celotne vrednosti statističnih informacij, ki se zbirajo v skladu z navedeno uredbo, da predstavljajo celotno poročevalsko populacijo za namene priprave mesečnih in četrtletnih statističnih informacij, ki se poročajo ECB v skladu s tem oddelkom.
2. Kadar NCB izračunajo oceno celotne vrednosti statističnih informacij v skladu z odstavkom 1, uporabijo vsaj eno od naslednjega:
|
(a) |
za informacije o manjkajočih razčlenitvah se ocene izpeljejo z uporabo razmerij, ki temeljijo na podmnožici dejanske poročevalske populacije, za katero se šteje, da je najbolj reprezentativna za institucije na repu, kot sledi:
|
|
(b) |
pri uporabi točke (a) se lahko tako institucije na repu kot podmnožica dejanske poročevalske populacije nadalje razdelijo na različne skupine glede na vrsto institucije; |
|
(c) |
kadar skupni prispevek vseh SDT z odobrenim odstopanjem v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) presega 30 % nacionalne bilance stanja SDT, NCB izračunajo oceno celotne vrednosti statističnih informacij, ki se nanašajo na SDT, ločeno od institucij, ki sprejemajo vloge, in v skladu z enim od naslednjega:
|
|
(d) |
kadar se statistične informacije v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) zbirajo manj pogosto ali s poznejšim rokom kot statistične informacije, ki se poročajo ECB v skladu s to smernico, NCB ocenijo statistične informacije za manjkajoča obdobja na enega od naslednjih načinov:
|
Za namene točk (a) do (d) se lahko razmerja ali kateri koli drug vmesni izračun, ki se uporabi za izračun ocene celotne vrednosti, izpeljejo iz informacij, ki se pridobijo od nadzornih organov, kadar so te informacije dovolj usklajene s statističnimi informacijami, za katere se izračuna ocena celotne vrednosti.
3. Kadar so NCB odobrile MFI odstopanje v skladu s členom 9(7) Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), izračunajo oceno celotne vrednosti tako, da ocenijo četrtletne statistične informacije, ki se poročajo ECB v skladu s členom 4, kot sledi:
|
(a) |
kadar NCB zbirajo statistične informacije od MFI v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) manj pogosto kot četrtletno, lahko te statistične informacije uporabijo za oceno statističnih informacij za manjkajoča obdobja ali uporabijo ustrezne tehnike statističnega ocenjevanja, da upoštevajo trende ali sezonske vzorce; |
|
(b) |
kadar NCB zbirajo statistične informacije od MFI v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) na bolj agregirani ravni, lahko te statistične informacije uporabijo za oceno statističnih informacij, ki se poročajo ECB v skladu s členom 4, ali uporabijo ustrezne razčlenitve kot podlago za te ocene; |
|
(c) |
kadar NCB od MFI zbirajo četrtletne statistične informacije v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), ki skupaj obsegajo vsaj 80 % vlog, posojil in imetij dolžniških vrednostnih papirjev ter delnic/enot investicijskih skladov rezidentov države članice zunaj euroobmočja, v zvezi s katero se uporablja odstopanje, ocenijo statistične informacije, ki se poročajo, na tej podlagi, ali |
|
(d) |
kadar NCB ocenijo statistične informacije, ki se poročajo, na podlagi alternativnih virov, izvedejo potrebne prilagoditve, da upoštevajo razlike med koncepti in opredelitvami, ki se uporabljajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), in tistimi, ki se uporabljajo v navedenih alternativnih virih. |
Člen 9
Roki
1. NCB poročajo ECB mesečne statistične informacije iz tega oddelka do zaključka poslovanja na 15. delovni dan po koncu meseca, na katerega se informacije nanašajo, v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) in koledarjem poročanja iz člena 32.
2. NCB poročajo ECB četrtletne statistične informacije iz tega oddelka do zaključka poslovanja na 28. delovni dan po koncu četrtletja, na katero se informacije nanašajo, v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) in koledarjem poročanja iz člena 32.
Člen 10
Popravki
1. NCB lahko popravijo statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem oddelkom, kot sledi:
|
(a) |
popravki zadnjih in prejšnjih mesečnih statističnih informacij, ki se poročajo v skladu s členoma 3 in 4, se lahko predložijo ECB kadar koli; |
|
(b) |
popravki zadnjih četrtletnih statističnih informacij, ki se poročajo v skladu s členoma 3 in 4, se lahko predložijo ECB kadar koli; |
|
(c) |
popravki statističnih informacij, ki se poročajo v skladu s členoma 3 in 4, razen popravkov iz točk (a) in (b), se lahko predložijo ECB zunaj mesečnega obdobja izdelave; |
|
(d) |
popravki statističnih informacij, ki se poročajo v skladu s členi 5 do 7, se lahko predložijo ECB kadar koli. |
NCB lahko po tem, ko obvestijo ECB, popravijo statistične informacije iz točke (c) med mesečnim obdobjem izdelave, kadar popravki znatno izboljšajo kakovost statističnih informacij. ECB lahko te popravke obdela po navedenem mesečnem obdobju izdelave. ECB obvesti zadevno NCB, kadar se obdelava teh popravkov odloži na čas po koncu mesečnega obdobja izdelave.
2. NCB na zahtevo predložijo ECB pojasnila za popravke, ki se predložijo v skladu z odstavkom 1. NCB predložijo ECB pojasnila tudi v obeh naslednjih primerih:
|
(a) |
NCB predložijo pojasnila za popravke v višini vsaj 5 milijard EUR (v absolutnem znesku) in ta pojasnila predložijo hkrati s popravki, v vsakem primeru pa pred zaključkom izdelave podatkov s strani ECB za to obdobje izdelave; |
|
(b) |
kadar NCB popravke predložijo med mesečnim obdobjem izdelave v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1, predložijo pojasnila v času poročanja. |
V pojasnilih, ki se predložijo v skladu s prvim pododstavkom, se navede, ali so popravki, ki vplivajo na poročane vrste podatkov, dokončni ali pa so lahko še predmet nadaljnjih popravkov.
ODDELEK 3
OBRESTNE MERE MFI
Člen 11
Statistične informacije, ki se poročajo o statistiki obrestnih mer MFI
1. NCB poročajo ECB naslednje informacije o obrestnih merah, ki jih MFI uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (obrestne mere MFI):
|
(a) |
nacionalne mesečne statistične informacije, ki se nanašajo na stanja in nove posle, določene v dodatkih 1 in 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34); |
|
(b) |
nacionalne mesečne statistične informacije, ki se nanašajo na nove posle, določene v delu 1 Priloge III k tej smernici. |
Statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, so agregirane in se preverijo v skladu s členom 30. NCB poročajo te informacije v skladu z delom 3 Priloge III k tej smernici, kjer je ustrezno.
2. NCB lahko odobrijo odstopanja v zvezi z naslednjimi kazalniki:
|
(a) |
kazalniki 62 do 85 v tabelah 3 in 4 v Dodatku 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) v zvezi z naslednjim:
|
|
(b) |
kazalniki 37 do 54 v tabelah 3 in 4 v Dodatku 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), kadar nacionalni agregirani obseg poslov ustrezne postavke, ki se nanaša na kazalnike 37 do 54 in obsega vsa posojila, predstavlja manj kot 10 % nacionalnega agregiranega obsega vsote vseh posojil v isti kategoriji velikosti posojila in manj kot 2 % obsega poslov v isti kategoriji velikosti posojila in začetnega obdobja določitve obrestne mere na ravni euroobmočja. |
Odstopanja, ki jih odobrijo NCB v skladu prvim pododstavkom, ne posegajo v člen 4 Uredbe (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34).
3. Kadar se odobrijo odstopanja v skladu z odstavkom 2, NCB enkrat letno preverijo mejne vrednosti, ki so tam navedene.
Člen 12
Izračun ocene celotne vrednosti statistike obrestnih mer MFI
1. Kadar statistične informacije o obrestnih merah MFI, ki jih prejmejo NCB, zaradi uporabe vzorčenja ne predstavljajo dejanske poročevalske populacije, NCB izberejo in vzdržujejo vzorec ter izračunajo oceno celotne vrednosti statističnih informacij o obsegu novih poslov, da zagotovijo, da je predstavljenih 100 % poročevalske populacije, kakor je določeno v delu 2 Priloge III k tej smernici.
2. Kadar NCB odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje o statistiki obrestnih mer MFI v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) ali členom 11(2) te smernice, se statistične informacije, ki se poročajo v skladu s členom 11(1) te smernice, prenesejo v manjkajoča mesečna obdobja z uporabo ustreznih tehnik statističnega ocenjevanja, da se upoštevajo trendi v informacijah ali sezonski vzorci.
Člen 13
Roki
NCB poročajo ECB statistične informacije iz člena 11 do zaključka poslovanja na 19. delovni dan po koncu meseca, na katerega se informacije nanašajo, v skladu s členom 3(4) Uredbe (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) in koledarjem poročanja iz člena 32.
Člen 14
Popravki
1. NCB lahko statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem oddelkom, popravijo kadar koli, razen med ustreznim obdobjem izdelave, ko lahko NCB popravijo samo statistične informacije, ki so jih poročale za prejšnje referenčno obdobje.
NCB lahko po tem, ko obvestijo ECB, popravijo statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem oddelkom, med ustreznim obdobjem izdelave, kadar popravki znatno izboljšajo kakovost statističnih informacij. ECB lahko te popravke obdela po navedenem obdobju izdelave. ECB obvesti zadevno NCB, kadar se obdelava teh popravkov odloži na čas po koncu mesečnega obdobja izdelave.
2. NCB na zahtevo ECB za popravke, ki se predložijo v skladu z odstavkom 1, predložijo naslednja pojasnila:
|
(a) |
pojasnila za popravke, ki znatno izboljšajo kakovost statističnih informacij, ki se poročajo ECB; |
|
(b) |
pojasnila za popravke statističnih informacij, ki se poročajo ECB za obdobja pred prejšnjim referenčnim mesecem. |
V pojasnilih, ki se predložijo v skladu s prvim pododstavkom, se navede, ali so popravki, ki vplivajo na poročane vrste podatkov, dokončni ali pa so lahko še predmet nadaljnjih popravkov.
ODDELEK 4
POSTAVKE BILANCE STANJA IN OBRESTNE MERE POSAMEZNIH MFI
Člen 15
Določitev kreditnih institucij, za katere se poročajo statistične informacije za posamezno institucijo
1. NCB poročajo statistične informacije, določene v členu 16, za kreditne institucije, ki so rezidenti držav članic euroobmočja, razen za:
|
(a) |
kreditne institucije, ki niso MFI; |
|
(b) |
institucije na repu in |
|
(c) |
kreditne institucije, ki imajo skupna sredstva v višini 100 milijonov EUR ali manj, kadar je Svet ECB zadevni NCB izdal dovoljenje v skladu z odstavkom 2. |
Zadevna NCB lahko za namene poročanja statističnih informacij ECB v skladu s členom 16 poroča statistične informacije za skupine kreditnih institucij. Te skupine kreditnih institucij določijo NCB ob posvetovanju z ECB.
2. Svet ECB lahko izda dovoljenje za uporabo mejne vrednosti iz odstavka 1(c) na zahtevo zadevne NCB, kadar bi bil vpliv na breme poročanja za to NCB nesorazmeren. Kadar Svet ECB meni, da vpliv na breme poročanja za to NCB ne bi bil več nesorazmeren, lahko to dovoljenje na zahtevo zadevne NCB odvzame.
3. NCB beležijo kreditne institucije in skupine kreditnih institucij iz odstavka 1 v registru podatkov o institucijah in povezanih družbah (RIAD), ki je bil vzpostavljen v skladu s Smernico Evropske centralne banke (EU) 2018/876 (ECB/2018/16) (19).
4. NCB beležijo kreditne institucije in skupine kreditnih institucij iz odstavka 1, ki so temeljne institucije za namene tega oddelka, kadar velja kar koli od naslednjega:
|
(a) |
kreditna institucija je članica panela kreditnih institucij, za katerega so se podatki o posameznih MFI za referenčno obdobje januar 2021 prenesli ECB v skladu s členom 17a(1) Smernice ECB/2014/15; |
|
(b) |
kreditna institucija je nova kreditna institucija, ki nastane zaradi združitve, prevzema ali drugega primera reorganizacije podjetij, ki vključuje eno ali več temeljnih institucij in se izvede po začetku veljavnosti te smernice; |
|
(c) |
kreditna institucija je rezident države članice, ki sprejme euro po začetku veljavnosti te smernice, in jo Svet ECB ob posvetovanju z Odborom za statistiko določi za temeljno institucijo. |
Kadar Svet ECB določi temeljne institucije v skladu s točko (c) prvega pododstavka, o tem obvesti zadevno NCB.
5. Kadar so NCB pridobile dovoljenje, da izvzamejo kreditne institucije, ki imajo skupna sredstva v višini 100 milijonov EUR ali manj, v skladu z odstavkom 1(c), vsaj enkrat na tri leta pregledajo celotna sredstva kreditnih institucij in informacije ustrezno zabeležijo v registru RIAD. O rezultatih tega pregleda se brez odlašanja obvesti Svet ECB.
6. Svet ECB lahko na Izvršilni odbor prenese pooblastilo za izdajo ali odvzem dovoljenja v skladu z odstavkom 2. Pri takem prenosu pooblastila se upošteva, ali bi bil vpliv na breme poročanja za zadevno NCB nesorazmeren.
7. Kadar Izvršilni odbor izvaja preneseno pooblastilo v skladu z odstavkom 6, o vseh sprejetih odločitvah brez odlašanja obvesti Svet ECB.
Člen 16
Statistične informacije, ki se poročajo o postavkah bilance stanja posameznih MFI in obrestnih merah posameznih MFI
1. NCB poročajo ECB statistične informacije, ki se zbirajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), o naslednjih postavkah bilance stanja posameznih kreditnih institucij iz člena 15(1):
|
(a) |
stanja ob koncu meseca, določena v tabelah 1 in 2 v Prilogi IV k tej smernici; |
|
(b) |
stanja ob koncu četrtletja, določena v tabelah 1 in 2 v Prilogi IV k tej smernici. |
Kadar NCB zbirajo statistične informacije iz točke (b) prvega pododstavka mesečno, lahko namesto tega ECB za te postavke poročajo stanja ob koncu meseca.
2. NCB poročajo ECB mesečne „pomožne vrste podatkov“, določene v tabelah 1 in 2 v Prilogi IV k tej smernici, ki se nanašajo na bilanco stanja kreditnih institucij iz člena 15(1), v skladu s Prilogo I k tej smernici. Te pomožne vrste podatkov obsegajo eno ali oboje naslednje:
|
(a) |
prevrednotovalne in prerazvrstitvene popravke; |
|
(b) |
prenose posojil. |
3. NCB poročajo ECB naslednje statistične informacije o obrestnih merah posameznih MFI, ki se zbirajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) od temeljnih institucij iz člena 15(4):
|
(a) |
mesečne obrestne mere, ki se uporabijo za stanja v eurih denominiranih vlog in posojil gospodinjstvom in nefinančnim družbam, ki so rezidenti euroobmočja, kakor je določeno v tabeli 3 v Prilogi IV k tej smernici; |
|
(b) |
mesečne obsege novih poslov iz naslova v eurih denominiranih vlog in posojil gospodinjstvom in nefinančnim družbam, ki so rezidenti euroobmočja, kakor je določeno v tabeli 3 v Prilogi IV k tej smernici; |
|
(c) |
mesečne obrestne mere, ki se uporabljajo za obsege novih poslov iz naslova v eurih denominiranih vlog in posojil gospodinjstvom in nefinančnim družbam, ki so rezidenti euroobmočja, kakor je določeno v tabeli 3 v Prilogi IV k tej smernici. |
4. Kadar se statistične informacije poročajo za skupine kreditnih institucij iz člena 15(1), NCB uporabijo naslednje:
|
(a) |
stanja, ki jih NCB poročajo v skladu z odstavkom 1, se izračunajo kot vsota stanj posameznih članov skupine; |
|
(b) |
pomožne vrste podatkov, ki jih NCB poročajo v skladu z odstavkom 2, se izračunajo kot vsota pomožnih vrst podatkov posameznih članov skupine; |
|
(c) |
obrestne mere, ki jih NCB poročajo v skladu z odstavkom 3, se izračunajo kot tehtana povprečja, obseg poslov skupine pa se izračuna kot vsota obsegov poslov posameznih članov skupine. Če NCB informacije, ki se nanašajo na skupino, zbira po posameznih institucijah, zajemajo povprečja obrestnih mer samo institucije, ki so vključene v nacionalni vzorec obrestnih mer MFI in za katere ne velja odstopanje; enak pristop se uporablja tudi za obseg poslov skupine. |
5. NCB na zahtevo in po najboljših prizadevanjih ECB predložijo pojasnila o združitvah in prevzemih, drugih primerih reorganizacije podjetij ter prenosih posojil, ki so se izvedli v referenčnem mesecu in imajo vpliv na statistične informacije o temeljnih institucijah, ki se poročajo v skladu s tem členom.
6. ECB lahko pojasnila, ki se predložijo v skladu z odstavkom 5, uporabi in izmenjuje znotraj Eurosistema, da se podpre analiza podatkov, pri tem pa upošteva veljavno ureditev zaupnosti.
Člen 17
Roki
1. NCB poročajo ECB statistične informacije, ki se poročajo v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 16 za temeljne institucije iz člena 15(4), do zaključka poslovanja na 15. delovni dan po referenčnemu obdobju, na katerega se informacije nanašajo, in v skladu s koledarjem poročanja iz člena 32. Sicer NCB poročajo ECB statistične informacije do zaključka poslovanja na 20. delovni dan po referenčnemu obdobju, na katero se informacije nanašajo, in v skladu s koledarjem poročanja iz člena 32.
2. NCB poročajo ECB statistične informacije, ki se poročajo v skladu členom 16(3), do zaključka poslovanja na 19. delovni dan po referenčnemu obdobju, na katero se informacije nanašajo, in v skladu s koledarjem poročanja iz člena 32.
Člen 18
Popravki
1. Kadar NCB popravijo statistične informacije v skladu s členom 10, popravijo tudi statistične informacije o postavkah bilance stanja posameznih MFI, ki se poročajo v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 16, kadar je to ustrezno.
2. Popravke statističnih informacij, ki se poročajo v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 16 ter se nanašajo na kreditne institucije, ki niso temeljne institucije, NCB poročajo po najboljših prizadevanjih.
3. Kadar NCB popravijo statistične informacije v skladu s členom 14, popravijo tudi statistične informacije o obrestnih merah posameznih MFI, ki se poročajo v skladu s členom 16(3), kadar je to ustrezno.
4. NCB na zahtevo predložijo ECB pojasnila za popravke, ki jih predložijo v skladu s tem členom.
ODDELEK 5
OBVEZNE REZERVE KREDITNIH INSTITUCIJ
Člen 19
Statistične informacije, ki se poročajo o osnovi za obvezne rezerve
1. NCB poročajo ECB statistične informacije o stanjih ob koncu meseca, določenih v tabeli 1 v delu 1 Priloge V k tej smernici, ki se nanašajo na agregirano osnovo za obvezne rezerve kreditnih institucij, kakor se izračuna v skladu z Uredbo (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).
2. Statistične informacije, ki se poročajo v skladu z odstavkom 1, se izpeljejo iz statističnih informacij, določenih v Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), ki jih NCB zbirajo od kreditnih institucij, za katere veljajo zahteve glede obveznih rezerv v skladu z Uredbo (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).
NCB za kreditne institucije, ki so institucije na repu, pri izračunu agregirane osnove za obvezne rezerve ob koncu meseca uporabijo zadnje statistične informacije ob koncu četrtletja, ki so na voljo po tem, ko ECB objavi četrtletne statistične informacije, ki se zbirajo v skladu s členom 4 te smernice.
3. NCB poroča ECB statistične informacije o agregirani pavšalni olajšavi, določene v tabeli 2 v delu 1 Priloge V k tej smernici, ki se odšteje od obveznih rezerv kreditnih institucij v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).
4. NCB lahko statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, popravijo kadar koli. Kadar NCB poročajo popravke v skladu s tem členom po začetku obdobja izpolnjevanja, se ECB lahko odloči, da teh popravkov ne obdela.
Kadar sporočevalec popravi svojo osnovo za obvezne rezerve v skladu s členom 7(5) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), NCB ustrezno popravijo statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom.
Člen 20
Statistične informacije, ki se poročajo o statistiki makro razmerij
NCB poročajo ECB statistične informacije o stanjih ob koncu meseca, ki se nanašajo na makro razmerje, kakor je določeno v tabeli v delu 2 Priloge V k tej smernici.
NCB izpeljejo statistične informacije, ki se poročajo v skladu s prvim pododstavkom, iz razpoložljivih mesečnih statističnih informacij, ki se zbirajo od kreditnih institucij v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2). Kadar statistične informacije, ki se poročajo, za posamezno državo članico niso relevantne, zadevna NCB te statistične informacije poroča z vrednostjo nič.
Člen 21
Roki
NCB poročajo ECB ustrezne mesečne statistične informacije iz členov 19 in 20 do zaključka poslovanja na zadnji delovni dan pred začetkom ustreznega obdobja izpolnjevanja in v skladu s koledarjem poročanja iz člena 32.
ODDELEK 6
POŠTNE ŽIRO INSTITUCIJE IN CENTRALNA DRŽAVA
Člen 22
Statistične informacije, ki se poročajo o poštnih žiro institucijah in centralni državi
1. NCB poročajo ECB statistične informacije o stanjih ob koncu meseca, določene v tabeli 1 v Prilogi VI k tej smernici, ki obsegajo:
|
(a) |
poštne žiro institucije, ki poročajo v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 1074/2013 (ECB/2013/39); |
|
(b) |
denarne obveznosti centralne države ter njena imetja gotovine in vrednostnih papirjev, ki so jih izdale MFI euroobmočja. |
2. NCB ni treba poročati statističnih informacij v skladu s tem členom, kadar statistične informacije iz odstavka 1(a) ne obstajajo ter kadar sredstva in obveznosti iz odstavka 1(b) ne obstajajo ali so neznatni.
3. NCB poročajo ECB prerazvrstitvene popravke v zvezi z vsako postavko stanj, ki se poroča v skladu z odstavkom 1, kakor je določeno v tabeli 1 v Prilogi VI k tej smernici.
4. NCB poročajo ECB prevrednotovalne popravke, kadar so znatni, kakor je določeno v tabeli 1 v Prilogi VI k tej smernici.
5. Statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, so agregirane in se preverijo v skladu s členom 30. Statistične informacije o prerazvrstitvenih in prevrednotovalnih popravkih se poročajo v skladu s Prilogo I k tej smernici.
Člen 23
Roki
NCB poročajo ECB statistične informacije iz tega oddelka do zaključka poslovanja na 15. delovni dan po koncu meseca, na katerega se informacije nanašajo, v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1074/2013 (ECB/2013/39) in koledarjem poročanja iz člena 32 te smernice.
Člen 24
Popravki
1. NCB lahko popravijo statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem oddelkom, kot sledi:
|
(a) |
popravki zadnjih in prejšnjih mesečnih statističnih informacij se lahko predložijo ECB kadar koli; |
|
(b) |
popravki mesečnih statističnih informacij, razen zadnjih in prejšnjih mesečnih statističnih informacij, se lahko predložijo zunaj mesečnega obdobja izdelave. |
NCB lahko po tem, ko obvestijo ECB, popravijo statistične informacije iz točke (b) med mesečnim obdobjem izdelave, kadar se s tem znatno izboljša kakovost informacij. ECB lahko te popravke obdela po mesečnem obdobju izdelave. ECB obvesti zadevno NCB, kadar se obdelava teh popravkov odloži na čas po koncu mesečnega obdobja izdelave.
2. NCB na zahtevo predložijo ECB pojasnila za popravke, ki se poročajo v skladu z odstavkom 1, kot sledi:
|
(a) |
NCB predložijo pojasnila za popravke v višini vsaj 5 milijard EUR (v absolutnem znesku) in ta pojasnila predložijo hkrati s popravki, v vsakem primeru pa pred zaključkom izdelave podatkov s strani ECB za to obdobje izdelave; |
|
(b) |
kadar NCB popravke predložijo med mesečnim obdobjem izdelave v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1, predložijo pojasnila v času poročanja. |
V pojasnilih, ki se predložijo v skladu s prvim pododstavkom, se navede, ali so popravki, ki vplivajo na poročane vrste podatkov, dokončni ali pa so lahko še predmet nadaljnjih popravkov.
ODDELEK 7
STRUKTURNI FINANČNI KAZALNIKI KREDITNIH INSTITUCIJ
Člen 25
Statistične informacije, ki se poročajo o strukturnih finančnih kazalnikih kreditnih institucij
1. NCB poročajo ECB strukturne finančne kazalnike kreditnih institucij, ki so MFI, kakor je določeno v Prilogi VII k tej smernici. Strukturni finančni kazalniki se poročajo agregirano in se preverijo v skladu s členom 30.
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko NCB tam navedene statistične informacije predložijo z uporabo alternativnih virov podatkov. ECB lahko na podlagi dogovora med ECB in NCB te informacije uporabi, da izpelje strukturne finančne kazalnike kreditnih institucij.
2. Kadar statistične informacije, ki se poročajo v skladu z odstavkom 1, ne vključujejo celotne poročevalske populacije, NCB izračunajo oceno celotne vrednosti teh statističnih informacij, da predstavljajo celotno poročevalsko populacijo.
Za namene prvega pododstavka NCB predložijo ECB pojasnila.
3. NCB lahko med obdobjem izdelave popravijo informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, in na zahtevo ECB predložijo pojasnila o teh popravkih.
Člen 26
Roki
NCB poročajo ECB letne statistične informacije za strukturne finančne kazalnike iz člena 25 vsako leto do konca marca in v skladu s koledarjem poročanja iz člena 32 za preteklo leto, razen kazalnika „število zaposlenih v kreditnih institucijah“, ki se predloži vsako leto do konca maja in v skladu s koledarjem poročanja iz člena 32 za preteklo leto.
ODDELEK 8
KREDITNE INSTITUCIJE, KI NISO MFI
Člen 27
Statistične informacije, ki se poročajo o postavkah bilance stanja kreditnih institucij, ki niso MFI
1. NCB poročajo ECB naslednje postavke bilance stanja kreditnih institucij, ki niso MFI:
|
(a) |
stanja ob koncu meseca, določena v tabeli 1 v delu 2 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), razen:
|
|
(b) |
stanja ob koncu četrtletja, določena v tabelah 2, 3 in 4 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), razen postavk, za katere so NCB v skladu s členom 9(5)(b) Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) odobrile odstopanja od zahtev za statistično poročanje. |
2. NCB poročajo ECB naslednje statistične informacije o prevrednotovalnih popravkih kreditnih institucij, ki niso MFI:
|
(a) |
mesečne prevrednotovalne popravke, določene v tabeli 1A v delu 4 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), razen:
|
|
(b) |
četrtletne prevrednotovalne popravke, določene v tabeli 2A v delu 4 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), razen postavk, za katere so NCB v skladu s členom 9(5)(b) Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) odobrile odstopanja od zahtev za statistično poročanje. |
3. NCB poročajo ECB naslednje statistične informacije o prerazvrstitvenih popravkih kreditnih institucij, ki niso MFI:
|
(a) |
mesečne prerazvrstitvene popravke v zvezi z vsako postavko stanj, ki se poroča v skladu z odstavkom 1(a); |
|
(b) |
četrtletne prevrednotovalne popravke v zvezi z vsako postavko stanj, določeno v tabeli 2 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), razen postavk, za katere so NCB v skladu s členom 9(5)(b) Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) odobrile odstopanja od zahtev za statistično poročanje. |
4. NCB ni treba poročati statističnih informacij v skladu s tem členom v nobenem od naslednjih primerov:
|
(a) |
ni rezidenčnih kreditnih institucij, ki niso MFI, ali |
|
(b) |
zadevna NCB je odobrila odstopanja od poročanja statističnih informacij v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) vsem rezidenčnim kreditnim institucijam, ki niso MFI, v skladu s členom 9(5)(a) navedene uredbe. |
5. Statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem členom, so agregirane in se preverijo v skladu s členom 30. Statistične informacije o prerazvrstitvenih in prevrednotovalnih popravkih se poročajo v skladu s Prilogo I k tej smernici.
Člen 28
Roki
1. NCB poročajo ECB mesečne statistične informacije iz tega oddelka do zaključka poslovanja na 15. delovni dan po koncu meseca, na katerega se informacije nanašajo, v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) in koledarjem poročanja iz člena 32 te smernice.
2. NCB poročajo ECB četrtletne statistične informacije iz tega oddelka do zaključka poslovanja na 28. delovni dan po koncu četrtletja, na katero se informacije nanašajo, v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) in koledarjem poročanja iz člena 32 te smernice.
Člen 29
Popravki
1. NCB lahko statistične informacije, ki se poročajo v skladu s tem oddelkom, popravijo kadar koli.
2. NCB na zahtevo predložijo ECB pojasnila za popravke, ki se predložijo v skladu z odstavkom 1.
V pojasnilih, ki se predložijo v skladu s prvim pododstavkom, se navede, ali so popravki, ki vplivajo na poročane vrste podatkov, dokončni ali pa so lahko še predmet nadaljnjih popravkov.
ODDELEK 9
PREVERJANJE, POROČANJE PRETEKLIH PODATKOV IN PRENOS
Člen 30
Preverjanje in pojasnila
1. Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 2533/98, Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), Uredbo (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) in Uredbo (EU) št. 1074/2013 (ECB/2013/39) NCB spremljajo in zagotavljajo kakovost in zanesljivost statističnih informacij, ki se dajo na voljo ECB v skladu s to smernico.
2. Preden NCB poročajo statistične informacije ECB v skladu s to smernico, preverijo, da informacije izpolnjujejo linearne omejitve, ki jih določi in vzdržuje ECB, vključno z linearnimi omejitvami, ki se nanašajo na usklajenost med frekvencami poročanja, kjer je to primerno.
NCB na zahtevo predložijo ECB pojasnila za vsa odstopanja, ki jih ugotovijo ob tem preverjanju.
3. NCB v zvezi z linearnimi omejitvami iz odstavka 2, ki se nanašajo na usklajenost med frekvencami poročanja, preverijo:
|
(a) |
da so četrtletne statistične informacije usklajene z ustreznimi mesečnimi statističnimi informacijami, ki se poročajo v skladu s členoma 3 in 4; |
|
(b) |
da so četrtletne statistične informacije usklajene z ustreznimi mesečnimi statističnimi informacijami, ki se poročajo v skladu s členom 27; |
|
(c) |
da so statistične informacije o postavkah bilance stanja SDT, ki se poročajo v skladu s členom 5, usklajene z ustreznimi informacijami ob koncu četrtletja o postavkah bilance stanja drugih MFI, ki se poročajo v skladu s členom 4. |
Kadar statistične informacije iz točke (a) niso usklajene med frekvencami poročanja, NCB po najboljših prizadevanjih predložijo popravke statističnih informacij, ki so usklajeni med frekvencami poročanja, na podlagi ocene.
4. NCB z uporabo namenskih premostitvenih tabel iz člena 3(4) spremlja usklajenost stanj ob koncu meseca, ki se poročajo v skladu s členom 3(1)(a), z enimi od naslednjih stanj, ki se poročajo v skladu s Smernico (EU) 2016/2249 (ECB/2016/34):
|
(a) |
dnevni računovodski izkaz Eurosistema, ki se izdela za zadnji delovni dan meseca; |
|
(b) |
zadnji razčlenjeni tedenski računovodski izkaz za zadevni mesec. |
NCB na zahtevo predložijo ECB rezultate spremljanja usklajenosti iz prvega pododstavka in pojasnila za odstopanja med stanji.
5. Kadar NCB poročajo število podružnic in podrejenih družb nerezidenčnih kreditnih institucij, kakor je določeno v Prilogi VII, v skladu s členom 25, zagotovijo, da so te statistične informacije od leta 1999 naprej usklajene z informacijami, ki se beležijo na seznamu MFI za statistične namene, vzpostavljenem v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2).
6. NCB na zahtevo ECB predložijo pojasnila o gibanjih statističnih informacij, ki se poročajo v skladu s to smernico, vključno s prelomi v poročanih statističnih informacijah v primerjavi s prejšnjim referenčnim obdobjem.
7. Kadar NCB ocenijo statistične informacije, ki se poročajo v skladu s to smernico, ECB na zahtevo predložijo pojasnila.
Člen 31
Zahteve za poročanje preteklih podatkov v primeru sprejetja eura
1. Če država članica zunaj euroobmočja po začetku veljavnosti te smernice sprejme euro, NCB te države članice ECB sporoči:
|
(a) |
statistične informacije o statistiki postavk bilance stanja MFI, vključno s statistiko bilance stanja SDT, za vsa referenčna obdobja poročanja od pristopa te države članice k Uniji, v vsakem primeru pa vsaj za tri leta pred sprejetjem eura v tej državi članici; |
|
(b) |
statistične informacije o statistiki postavk bilance stanja MFI za tri leta pred pristopom države članice k Uniji, razen če je z ECB dogovorjeno drugače. |
2. NCB držav članic, ki sprejmejo euro, pripravijo statistične informacije iz odstavka 1 tako, kot da bi bila država članica vsa referenčna obdobja poročanja del euroobmočja. NCB lahko za ta namen uporabijo statistične informacije, ki so jih poročale pred sprejetjem eura v državi članici v skladu s sistemi poročanja, ki jih je ECB prilagodila za države članice zunaj euroobmočja. NCB sporoči statistične informacije v skladu z zahtevami, ki so v ustreznih referenčnih obdobjih veljale za države članice euroobmočja, razen če se ECB in zadevna NCB dogovorita o izvzetju nekaterih statističnih informacij.
3. NCB držav članic euroobmočja poročajo ECB pozicije z rezidenti držav članic zunaj euroobmočja, ki sprejmejo euro po začetku veljavnosti te smernice, v zvezi s statistiko postavk bilanc stanja MFI, ki obsega tri leta pred tem sprejetjem, razen če je z ECB dogovorjeno drugače. NCB poročajo samo mesečna stanja teh pozicij, ki so se poročala v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) in ki presegajo 50 milijonov EUR. NCB lahko prostovoljno poročajo tudi mesečna stanja teh pozicij, ki so manjša kot 50 milijonov EUR.
Člen 32
Koledar poročanja
ECB vsako leto do konca septembra sporoči NCB natančne datume prenosa v obliki koledarja poročanja. NCB poročajo statistične informacije v skladu s to smernico v skladu s tem koledarjem poročanja.
Člen 33
Prenos
1. NCB prenesejo statistične informacije, ki se poročajo v skladu s to smernico, elektronsko na način, ki ga določi ECB. Oblika statističnega sporočila za to elektronsko izmenjavo statističnih informacij je oblika, dogovorjena v ESCB.
2. Kadar se odstavek 1 ne uporablja, lahko NCB s predhodnim soglasjem ECB uporabijo drug način prenosa statističnih informacij.
ODDELEK 10
POENOSTAVLJENI POSTOPEK SPREMINJANJA IN OBJAVA
Člen 34
Poenostavljeni postopek spreminjanja
Izvršilni odbor ECB ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko izvede potrebne tehnične spremembe prilog, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja poročevalskih enot v državah članicah. Izvršilni odbor o kateri koli taki spremembi brez odlašanja obvesti Svet ECB.
Člen 35
Objava
NCB ne objavijo nacionalnih prispevkov k mesečnim denarnim agregatom euroobmočja in njihovim protipostavkam, dokler teh agregatov ne objavi ECB. Kadar NCB objavijo take informacije, morajo biti enake informacijam, ki so prispevale k nazadnje objavljenim agregatom euroobmočja. Kadar NCB navajajo agregate euroobmočja, ki jih objavi ECB, jih morajo navajati točno.
ODDELEK 11
PRVO POROČANJE IN PREHODNE DOLOČBE
Člen 36
Prvo poročanje
1. Prvo poročanje za mesečne statistične informacije, ki se poročajo v skladu s to smernico, se začne s statističnimi informacijami za januar 2022.
2. Prvo poročanje za četrtletne statistične informacije, ki se poročajo v skladu s to smernico, se začne s statističnimi informacijami za prvo četrtletje leta 2022. Četrtletne statistične informacije, ki jih je treba poročati za četrto četrtletje leta 2021, se poročajo v skladu z deli 1, 4, 7, 19 in 20 Priloge II k Smernici ECB/2014/15 o denarni in finančni statistiki.
3. Prvo poročanje za letne statistične informacije, ki se poročajo v skladu s to smernico, se začne s statističnimi informacijami za leto 2021.
Člen 37
Prehodne določbe
1. Kadar NCB za obdobje od 15. aprila 2021 do 1. februarja 2022 poročajo informacije o postavkah bilance stanja posameznih MFI v skladu s členom 17a Smernice ECB/2014/15 o denarni in finančni statistiki, določijo kreditne institucije, za katere se poročajo te informacije, v skladu s členom 15 te smernice. NCB te informacije poročajo ECB v rokih, določenih v členu 17 te smernice za obdobje od 15. aprila 2021 do 1. februarja 2022.
2. Kadar NCB za obdobje od 15. aprila 2021 do 1. februarja 2022 poročajo informacije o obrestnih merah posameznih MFI v skladu s členom 17a Smernice ECB/2014/15 o denarni in finančni statistiki, poročajo te informacije za temeljne institucije iz člena 15(4) te smernice. NCB te informacije poročajo ECB v rokih, določenih v členu 17 te smernice za obdobje od 15. aprila 2021 do 1. februarja 2022.
3. NCB za obdobje od 26. junija 2021 do 1. februarja 2022 statistične informacije, ki se zbirajo od kreditnih institucij, ki niso MFI, v skladu s členom 17(2) Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), poročajo v skladu z oddelkom 8 te smernice. NCB te informacije poročajo ECB najpozneje do 29. aprila 2022.
ODDELEK 12
KONČNE DOLOČBE
Člen 38
Začetek učinkovanja
1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene NCB držav članic, katerih valuta je euro.
2. Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, in ECB ravnajo v skladu s to smernico od 1. februarja 2022.
Člen 39
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.
V Frankfurtu na Majni, 26. marca 2021
Za Svet ECB
predsednica ECB
Christine LAGARDE
(1) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/379 z dne 22. januarja 2021 o postavkah bilance stanja kreditnih institucij in sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2021/2) (UL L 73, 3.3.2021, str. 16).
(2) Uredba (EU) št. 1072/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (ECB/2013/34) (UL L 297, 7.11.2013, str. 51).
(3) Uredba (EU) št. 1074/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o zahtevah za statistično poročanje poštnih žiro institucij, ki sprejemajo vloge od rezidentov euroobmočja, ki niso denarne finančne institucije (ECB/2013/39) (UL L 297, 7.11.2013, str. 94).
(4) Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8).
(5) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(6) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2016/867 z dne 18. maja 2016 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2016/13) (UL L 144, 1.6.2016, str. 44).
(7) Glej Sklepe Sveta ECB, 26. junij 2020, dostopno na spletni strani ECB: www.ecb.europa.eu.
(8) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2018/876 z dne 1. junija 2018 o registru podatkov o institucijah in povezanih družbah (ECB/2018/16) (UL L 154, 18.6.2018, str. 3).
(9) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/378 z dne 22. januarja 2021 o uporabi zahtev glede obveznih rezerv (ECB/2021/1) (UL L 73, 3.3.2021, str. 1).
(10) Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).
(11) Smernica ECB/2014/15 Evropske centralne banke z dne 4. aprila 2014 o denarni in finančni statistiki (UL L 340, 26.11.2014, str. 1).
(12) Uredba (EU) št. 1072/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (ECB/2013/34) (UL L 297, 7.11.2013, str. 51).
(13) Uredba (EU) št. 1074/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o zahtevah za statistično poročanje poštnih žiro institucij, ki sprejemajo vloge od rezidentov euroobmočja, ki niso denarne finančne institucije (ECB/2013/39) (UL L 297, 7.11.2013, str. 94).
(14) Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8).
(15) Glej premostitvene tabele med računovodskimi postavkami bilance stanja NCB in ECB ter postavkami, ki jih je treba poročati za statistične namene (Bridging tables between the accounting balance sheet items of the NCBs and the ECB and the items to be reported for statistical purposes), ki so objavljene na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.
(16) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34) (UL L 347, 20.12.2016, str. 37).
(17) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).
(18) Kakor je določeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).
(19) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2018/876 z dne 1. junija 2018 o registru podatkov o institucijah in povezanih družbah (ECB/2018/16) (UL L 154, 18.6.2018, str. 3).
PRILOGA I
POROČANJE POPRAVKOV IN IZPELJAVA TRANSAKCIJ
DEL 1
Splošni opis postopka za izpeljavo transakcij
Finančne transakcije so neto pridobitev finančnih sredstev ali neto prevzem obveznosti za vsako vrsto finančnega instrumenta, tj. vsota vseh finančnih transakcij, izvršenih v zadevnem referenčnem obdobju. Okvir za izpeljavo transakcij za postavke bilance stanja denarnih finančnih institucij (MFI) temelji na Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1). Odstopanja od tega mednarodnega standarda so, kjer je potrebno, izvedena glede vsebine podatkov in imen statističnih konceptov. Ta priloga se razlaga v skladu z ESR 2010, razen če Uredba (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) (2) ali ta smernica eksplicitno ali implicitno prevlada nad določbami ESR 2010.
ECB v kontekstu statistike postavk bilance stanja MFI izračuna transakcije na podlagi razlike med stanji na datume poročanja ob koncu obdobja za vsako postavko sredstev in obveznosti, od česar nato odstrani učinek gibanj, ki ne izhajajo iz transakcij („popravki“). Te se združijo v glavne kategorije „prerazvrstitveni popravki“, „prevrednotovalni popravki“ in „popravki zaradi deviznega tečaja“. Nacionalne centralne banke (NCB) poročajo ECB „prerazvrstitvene popravke“ in „prevrednotovalne popravke“, tako da se lahko ti netransakcijski učinki odstranijo pri izračunu transakcij. „Popravke zaradi deviznega tečaja“ običajno izpelje ECB. Transakcije se izračunajo na neto osnovi, tj. ugotavljanje bruto finančnih transakcij ali prometa se ne zahteva. Finančne transakcije je v splošnem treba meriti po vrednosti transakcije – vrednosti, po kateri se sredstva pridobijo/odsvojijo in/ali po kateri obveznosti nastanejo, prenehajo ali se izmenjajo –, ki ni nujno enaka ceni na trgu ali pošteni vrednosti sredstva v času transakcije. Vrednost transakcije ne vključuje zaračunanih storitev, dajatev, provizij ali podobnih plačil za storitve pri opravljanju transakcije.
Ta priloga prikazuje metodologijo za izpeljavo transakcij v kontekstu statistike postavk bilance stanja MFI. Del 2 se osredotoča na načela za poročanje popravkov ECB s strani NCB (3). Del 3 nato obravnava posebne prilagoditve pri okviru za pripravo statistike postavk bilance stanja MFI.
Nadaljnje podrobnosti in številčni primeri so na voljo v priročniku ECB za statistiko bilance stanja MFI (Manual on MFI balance sheet statistics), ki je objavljen na spletni strani ECB.
DEL 2
Poročanje popravkov ECB s strani NCB
1. Temeljna načela za popravke
Za prerazvrstitvene in prevrednotovalne popravke velja enak sistem dvostavnega knjigovodstva kot za stanja, zato so izravnani. Kadar je potrebna izravnalna postavka zaradi drugačnih vrednotenj, ki se uporabljajo za statistično bilanco stanja, v primerjavi z računovodsko bilanco stanja – tj. „statistično/računovodsko odstopanje“ –, je to treba beležiti med „preostalimi obveznostmi“ (kot pozitivni ali negativni znesek, kakor je primerno).
Obresti na vloge, posojila ter izdane dolžniške vrednostne papirje in imetja dolžniških vrednostnih papirjev je treba beležiti po obračunskem načelu in nikoli kot transakcijo z zadevnim instrumentom. Za posojila in vloge je to zagotovljeno z zahtevo, določeno v delu 2 Priloge II k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), po kateri je treba obračunane obresti na te instrumente beležiti med „preostalimi sredstvi“ in „preostalimi obveznostmi“. Vendar pa uredba ne vsebuje pravila o obravnavi obračunanih obresti na izdaje ali imetja dolžniških vrednostnih papirjev. Dejansko so obračunane obresti pogosto sestavni del tržnih cen in jih je težko ločiti od računovodske cene, kakor se poroča v statistični bilanci stanja. Da bi bili podatki skladni in primerljivi med državami, je treba uporabiti naslednje:
|
(a) |
če so obračunane obresti sestavni del računovodske cene, kakor se poroča v statistični bilanci stanja, je treba zanje uporabiti prevrednotovalni popravek; |
|
(b) |
če so obračunane obresti v statistični bilanci stanja izključene iz stanj vrednostnih papirjev, na katere se nanašajo, se razvrstijo med „preostala sredstva“ ali „preostale obveznosti“ in se ne obravnavajo kot prevrednotovalni popravek. |
Ta predlagana obravnava se odraža tudi v zahtevah za poročanje, določenih v tej smernici (glej del 1 Priloge II).
Kadar se poroča mesečni popravek, to lahko vpliva na razčlenitve postavk, ki se poročajo četrtletno. Med obema nizoma podatkov je treba zagotoviti skladnost, tj. kadar pride v poštev, mora biti vsota mesečnih popravkov enaka četrtletnemu popravku. Če se za četrtletne popravke določi mejna vrednost ali če četrtletnih popravkov ni mogoče določiti v celoti ali enako podrobno kot mesečni popravek, se popravek izračuna, da se izogne odstopanjem od popravka, ki se poroča za mesečne podatke.
2. Prerazvrstitveni popravki
„Prerazvrstitveni popravki“ obsegajo katero koli spremembo v bilanci stanja referenčnega sektorja, ki je posledica sprememb sestave in strukture poročevalske populacije, sprememb razvrstitve finančnih instrumentov in nasprotnih strank, sprememb statističnih opredelitev in (delnih) popravkov napak pri poročanju, ki vse povzročijo prelome v vrstah podatkov in s tem vplivajo na primerljivost dveh zaporednih stanj ob koncu obdobja. Širitve euroobmočja lahko štejejo kot posebni primer prerazvrstitve.
NCB poročajo podatke o prerazvrstitvenih popravkih, kakor je določeno v tej smernici, pri čemer uporabijo podatke, ki jih neposredno poroča poročevalska populacija, nadzorniške informacije, preverjanja verodostojnosti, priložnostna poizvedovanja (npr. v zvezi z osamelci), nacionalne statistične zahteve, informacije o subjektih, ki vstopajo v poročevalsko populacijo ali iz nje izstopajo, ter vse druge vire, ki so jim na voljo. NCB ugotovijo spremembe stanj, ki so posledica prerazvrstitev, in poročajo neto znesek. Neto zvišanje stanj zaradi prerazvrstitev se vnese s pozitivnim predznakom, neto znižanje stanj pa z negativnim predznakom.
NCB lahko pripravijo ocene prerazvrstitvenih popravkov, zlasti če informacije niso takoj na voljo ali so slabe kakovosti. Od ECB se ne pričakuje, da bo izvedla naknadne popravke, razen če NCB ugotovijo bistvene spremembe zaradi prerazvrstitev v končnih podatkih, ki jih NCB ne morejo pravočasno popraviti. V tem primeru lahko ECB v dogovoru z zadevno NCB izvede naknadne popravke.
NCB načeloma poročajo „prerazvrstitvene popravke“ za vsako postavko, določeno v tej smernici. Kadar so ocenjeni zneski prerazvrstitev v primeru lastne bilance stanja NCB manjši kot 5 milijonov EUR ali v primeru agregirane bilance stanja drugih poročevalskih enot manjši kot 50 milijonov EUR, lahko NCB poročajo zneske prerazvrstitvenih popravkov z vrednostjo nič ali kot manjkajočo vrednost. Namen teh mejnih vrednosti je pomagati NCB pri odločanju, ali naj pripravijo popravke ali ne. Vendar če se zberejo relativno podrobne informacije ne glede na mejno vrednost, bi lahko imel poskus uporabe take mejne vrednosti za NCB nasprotni učinek. Ta fleksibilnost ne posega v zahtevo za usklajenost poročanih podatkov za referenčno obdobje in med mesečnimi in četrtletnimi podatki, kakor je opisano spodaj.
NCB v okviru omejitev, opredeljenih v politiki popravkov, popravijo napake pri poročanju stanj takoj, ko napake odkrijejo. V idealnem primeru popravki v celoti odpravijo napako v stanjih, zlasti kadar se napaka nanaša na eno samo obdobje ali omejeno časovno obdobje. V teh okoliščinah ne nastane noben prelom v vrstah podatkov. Če pa se napaka nanaša na zgodovinske podatke in se pretekli podatki ne popravijo ali se popravijo samo za omejeno časovno obdobje, nastane prelom med prvim obdobjem s popravljeno vrednostjo in zadnjim obdobjem, ki vsebuje napačno vrednost. V tem primeru NCB ugotovijo velikost nastalega preloma in vnesejo popravek med „prerazvrstitvene popravke“. Podobne prakse se uporabljajo pri uveljavljanju sprememb statističnih opredelitev, ki vplivajo na poročane podatke, in pri popravkih za prelome, ki lahko nastanejo zaradi uvedbe, spremembe ali opustitve metod izračuna ocene celotne vrednosti.
Meja za obravnavo prenosov sredstev kot transakcij je opredeljena z obstojem dveh ločenih institucionalnih enot, ki delujeta na podlagi vzajemnega dogovora. Če pa so prenosi posledica nastanka ali izginotja institucionalne enote, jih bi bilo treba obravnavati kot „prerazvrstitvene popravke“. Zlasti če združitev ali prevzem vodi do izginotja ene ali več institucionalnih enot, je treba ustrezno poročati vse navzkrižne pozicije, ki so obstajale med institucijami, ki so predmet združitve, in so bile izravnane v času, ko so enote prenehale obstajati v sistemu, in prerazvrstitvene popravke. Delitve podjetij se obravnavajo simetrično.
3. Prevrednotovalni popravki
„Prevrednotovalne popravke“, ki se poročajo v skladu s to smernico, NCB običajno pripravijo na podlagi podatkov, ki jih poročajo neposredno poročevalske enote. Vendar pa lahko NCB te zahteve za poročanje izpolnijo tudi posredno (npr. z neposrednim zbiranjem podatkov o transakcijah) ali s pomočjo podatkov po posameznih vrednostnih papirjih ali drugih podatkov, ki jih poroča poročevalska populacija, v vsakem primeru pa jim je dovoljeno, da od poročevalskih enot zbirajo potrebne dodatne podatke.
4. Popravki zaradi deviznega tečaja
Gibanja deviznih tečajev za euro, ki se pojavijo med datumi poročanja ob koncu obdobja, povzročijo spremembe vrednosti sredstev in obveznosti v tuji valuti, kadar so te izražene v eurih. NCB bi morale sredstva in obveznosti, ki so izraženi v tujih valutah, poročati preračunane v eure z uporabo tržnega deviznega tečaja na dan, na katerega se podatki nanašajo. Ker vse spremembe stanj, ki nastanejo zaradi gibanj deviznih tečajev, predstavljajo dobičke/izgube iz lastnine in ker niso finančne transakcije, je treba identificirati učinke vrednotenja, tako da se lahko odstranijo iz transakcij. Prevrednotovalni popravki zaradi sprememb deviznega tečaja lahko vsebujejo tudi spremembe vrednotenja, ki izhajajo iz transakcij s sredstvi/obveznostmi, tj. realizirani dobički/izgube; vendar v tej zvezi obstajajo različne nacionalne prakse.
ECB običajno izpelje potrebne popravke zaradi deviznega tečaja na podlagi statističnih informacij, ki jih predložijo NCB. Kadar lahko NCB pripravijo natančnejše popravke zaradi deviznega tečaja, se lahko namesto tega dogovorijo z ECB, da prenesejo popravke zaradi deviznega tečaja, ki jih bo ECB uporabila za izpeljavo transakcij.
DEL 3
Posebna pravila in prilagoditve
1. Skladi denarnega trga
NCB vključijo podatke o popravkih za sklade denarnega trga (SDT) pri izpolnjevanju svojih obveznosti poročanja v zvezi s „prerazvrstitvenimi popravki“ in „prevrednotovalnimi popravki“. Ti popravki se ločeno poročajo tudi za SDT v skladu z namenskim sistemom za četrtletno poročanje.
NCB poročajo prerazvrstitvene popravke, kadar pride do spremembe v poročevalski populaciji SDT, kakor je opredeljena v členu 2 Uredbe (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), ki nastane zaradi sprememb v obsegu subjektov, ki imajo dovoljenje kot SDT v skladu z Uredbo (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Sprememba v poročevalski populaciji SDT, ki nastane zaradi spremembe naložbene politike sklada, se zabeleži kot finančna transakcija in ne kot prerazvrstitev. To izhaja iz dejstva, da mora biti vsaka sprememba naložbene politike dogovorjena med vlagatelji pred spremembo, zaradi česar se obravnava kot aktivna naložbena odločitev.
Člen 9(6) Uredbe (EU) 2021/379 določa, da lahko NCB nekaterim ali vsem SDT odobrijo odstopanja v zvezi s poročanjem prevrednotovalnih popravkov. V teh primerih bi morale NCB kljub temu predložiti informacije na podlagi najboljše ocene, kadar so s tem povezani zneski znatni, v skladu s členom 5(2) te smernice.
Izračun prevrednotovalnih popravkov sredstev SDT se opravi po skupnem postopku, ki se uporablja za vse MFI. Na strani obveznosti pozitivne spremembe vrednosti delnic/enot SDT tradicionalno štejejo kot transakcije, vzporedno s plačilom (v nasprotju z obračunom) obresti na vloge, kar pomeni, da protipostavka prevrednotenj na strani sredstev ne bi bile „delnice/enote skladov denarnega trga“, ampak „preostale obveznosti“. Vendar pa se v primerih, kjer se cena delnic/enot SDT zmanjša kot posledica izgub iz sredstev sklada, to ne sme primerjati s plačili obresti. Na podlagi navedenega tabela 1A v delu 4 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) vključuje zahteve glede prevrednotovalnih popravkov za delnice/enote SDT; NCB bi morale to postavko uporabiti za izravnavo cenovnih prevrednotenj na strani sredstev, kjer je primerno. Razvrstitev je treba opraviti na način, da se zajamejo samo dejanska cenovna prevrednotenja, ki se odrazijo kot spremembe vrednosti delnic/enot SDT.
2. Statistika postavk bilance stanja posameznih MFI
V skladu s členom 16(2) te smernice NCB po najboljših prizadevanjih poročajo pomožne vrste podatkov, ki obsegajo prevrednotovalne in prerazvrstitvene popravke (glej del 2 te priloge) ter prenose posojil.
Za zmanjšanje bremena poročanja lahko NCB pri izpeljavi pomožnih vrst podatkov uporabijo pristop z mejno vrednostjo. Zlasti kadar je absolutni znesek pomožnih vrst podatkov, ki se poročajo, manjši od maksimuma 50 milijonov EUR in 1 % ustreznega stanja, tj. mejna vrednost = max(50 milijonov EUR, 1 % stanja), lahko NCB namesto tega poročajo znesek z vrednostjo nič ali kot manjkajočo vrednost. Ta mejna vrednost, ki se uporablja tudi za skupine kreditnih institucij, je okvirna, njen namen pa je NCB pomagati pri odločanju, ali naj izvedejo popravek ali ne. Kadar informacije niso takoj na voljo ali so slabe kakovosti, se NCB lahko odloči, da pripravi ocene ali poroča manjkajočo vrednost.
Poleg tega in v skladu s to smernico se od NCB zahteva, da poročajo pomožne vrste podatkov za kreditne institucije, ki niso temeljne institucije, samo če se statistične informacije od teh kreditnih institucij zbirajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2). Kadar od kreditnih institucij, ki niso temeljne institucije, ni na voljo nobenih statističnih informacij, potrebnih za poročanje pomožne vrste podatkov, lahko NCB poročajo manjkajočo vrednost.
3. Poštne žiro institucije in centralna država
Kadar je relevantno, NCB poročajo statistične informacije o poštnih žiro institucijah in centralni državi, ki obsegajo njihove denarne obveznosti v razmerju do rezidentov euroobmočja, ki niso denarne finančne institucije, ter imetja gotovine in vrednostnih papirjev, ki jih izdajo MFI euroobmočja, v skladu s členom 6 te smernice. Za namene priprave transakcij se popravki načeloma prav tako predložijo v skladu z zahtevami, vzpostavljenimi za statistiko bilance stanja MFI, čeprav je v praksi malo verjetno, da bi nastale spremembe zaradi sprememb deviznega tečaja ali tržne cene. Ti podatki se poročajo, kakor je prikazano v Prilogi VI.
(1) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).
(2) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/379 z dne 22. januarja 2021 o postavkah bilance stanja kreditnih institucij in sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2021/2) (UL L 73, 3.3.2021, str. 16).
(3) Enaka metodologija se uporablja v zvezi s statističnimi informacijami, ki se poročajo o bilanci stanja ECB, v skladu s členom 3(5) te smernice.
(4) Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8).
PRILOGA II
DEL 1
Tabela 1
Dodatne postavke, ki se poročajo za bilanco stanja centralnih bank (1)
|
POSTAVKE BILANCE STANJA |
Skupaj |
Euroobmočje |
Tujina |
|
|||
|
|
|
Domači |
Euroobmočje razen domači |
|
Ne-MFI |
||
|
OBVEZNOSTI |
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
od tega: bankovci |
|
|
|
|
|
||
|
eurobankovci |
M (†) |
|
|
|
|
||
|
bankovci v nacionalnih denominacijah (2) |
M (†) |
|
|
|
|
||
|
od tega: kovanci |
|
|
|
|
|
||
|
kovanci, denominirani v eurih |
M (†) |
|
|
|
|
||
|
kovanci v nacionalnih denominacijah (2) |
M (†) |
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
M |
||
|
|
|
|
|
M |
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
do 1 leta (3) |
|
M |
M |
M |
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
od tega: tranzitne postavke |
M |
|
|
|
|
||
|
od tega: pasivne časovne razmejitve |
M |
|
|
|
|
||
|
od tega: obveznosti znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku |
|
M |
|
|
|||
|
od tega: rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb |
M |
|
|
|
|
||
|
od tega: neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (4) |
Q (#) |
|
|
|
|
||
|
od tega: popravek za računovodska/statistična odstopanja (5) |
M (#) |
|
|
|
|
||
|
Protipostavka PPČ |
M (#) |
|
|
|
|
||
|
SREDSTVA |
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
od tega: mednarodne vloge pri ECB, povezane z rezervami (6) |
|
|
M |
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
od tega: obračunane obresti na imetja dolžniških vrednostnih papirjev (7) |
Q |
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
od tega: tranzitne postavke |
M |
|
|
|
|
||
|
od tega: aktivne časovne razmejitve |
M |
|
|
|
|
||
|
od tega: terjatve znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku |
|
M |
|
|
|||
|
od tega: predplačilo za zavarovalne premije in škodne rezervacije (8) |
Q (#) |
|
|
|
|
||
|
od tega: terjatve, povezane s kovanci v obtoku, ki jih izda centralna država |
|
M |
|
|
|
||
|
od tega: obračunane obresti na imetja dolžniških vrednostnih papirjev (7) |
Q |
|
|
|
|
||
|
Zlato & terjatve v zlatu (samo denarno zlato) |
M (#) |
|
|
|
|
||
|
Terjatve do MDS – pravice črpanja, PPČ, ostale terjatve |
M (#) |
|
|
|
|
||
Tabela 2
Dodatne postavke, ki se poročajo za bilanco stanja drugih MFI (9)
|
POSTAVKE BILANCE STANJA |
Skupaj |
Euroobmočje |
Tujina |
|
|||
|
|
|
Domači |
Euroobmočje razen domači |
|
Ne-MFI |
||
|
OBVEZNOSTI |
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
od tega: protipostavka na strani obveznosti za posojila, katerih pripoznanje ni bilo odpravljeno (10) |
|
M |
M |
M |
|
||
|
|
|
|
|
M |
||
|
|
|
|
|
M |
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
do 1 leta |
|
M (#) |
M (#) |
M (#) |
|
||
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
M (#) |
M (#) |
M (#) |
|
||
|
Euro |
|
|
|
|
|
||
|
do 1 leta |
|
M (#) |
M (#) |
M (#) |
|
||
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
M (#) |
M (#) |
M (#) |
|
||
|
Tuje valute |
|
|
|
|
|
||
|
do 1 leta |
|
M (#) |
M (#) |
M (#) |
|
||
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
M (#) |
M (#) |
M (#) |
|
||
|
od tega: obračunane obresti na izdane dolžniške vrednostne papirje (12) |
Q |
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
od tega: tranzitne postavke |
M |
|
|
|
|
||
|
od tega: pasivne časovne razmejitve |
M |
|
|
|
|
||
|
od tega: rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb |
M |
|
|
|
|
||
|
od tega: neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (13) |
Q (#) |
|
|
|
|
||
|
od tega: obračunane obresti na izdane dolžniške vrednostne papirje (12) |
Q |
|
|
|
|
||
|
od tega: popravki za računovodska/statistična odstopanja (14) |
M (#) |
|
|
|
|
||
|
SREDSTVA |
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
od tega: obračunane obresti na imetja dolžniških vrednostnih papirjev (12) |
Q |
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
od tega: tranzitne postavke |
M |
|
|
|
|
||
|
od tega: aktivne časovne razmejitve |
M |
|
|
|
|
||
|
od tega: predplačilo za zavarovalne premije in škodne rezervacije (15) |
Q (#) |
|
|
|
|
||
|
od tega: obračunane obresti na imetja dolžniških vrednostnih papirjev (12) |
Q |
|
|
|
|
||
Tabela 3
Posojila, ki se odobrijo drugim finančnim posrednikom euroobmočja + izvajalcem pomožnih finančnih dejavnosti + lastnim finančnim institucijam in posojilodajalcem (S.125 + S.126 + S.127)
Stanja, prevrednotovalni popravki in prerazvrstitveni popravki (četrtletno)
|
POSTAVKE BILANCE STANJA |
A. Domači |
B. Euroobmočje razen domači |
||||||
|
|
Skupaj |
Drugi finančni posredniki (S.125) |
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) |
Lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) |
Skupaj |
Drugi finančni posredniki (S.125) |
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) |
Lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) |
|
SREDSTVA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 5 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 5 leti |
|
|
|
|
|
|
|
|
DEL 2
Stanja in finančne transakcije brez vpliva prenosov posojil (mesečno)
Neto prenosi, stanja, prerazvrstitveni popravki in prevrednotovalni popravki (mesečno) (2)
DEL 3
Stanja, prevrednotovalni popravki in prerazvrstitveni popravki (četrtletno)
Tabela 2
Postavke bilance stanja SDT – razčlenitev po valutah
Stanja (četrtletno)
|
POSTAVKE BILANCE STANJA |
Vse valute |
Euro |
Druge valute |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
GBP |
USD |
JPY |
CHF |
|
SREDSTVA |
|
|
|
|
|
|
|
|
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
Tujina |
|
|
|
|
|
|
|
|
Imetja dolžniških vrednostnih papirjev |
|
|
|
|
|
||
|
Domači |
|
|
|
|
|||
|
ki jih izdajo MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
ki jih izdajo ne-MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
Euroobmočje razen domači |
|
|
|
|
|
|
|
|
ki jih izdajo MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
ki jih izdajo ne-MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
Tujina |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(Četrtletne) zahteve, naslovljene na MFI, po Uredbi 2021/379 (ECB/2021/2). |
||||||
|
|
|||||||
DEL 4
Tabela 1
Statistika neizkoriščenih kreditnih linij MFI
Stanja in prerazvrstitveni popravki
|
Zunajbilančne postavke |
A. Domači |
B. Euroobmočje razen domači |
C. Tujina |
|
|
|||
|
|
|||
|
Neizkoriščene kreditne linije |
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
MFI (S.121 + S.122 + S.123) |
|
|
|
|
Država (S.13) |
|
|
|
|
Investicijski skladi razen SDT (S.124) |
|
|
|
|
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127) |
|
|
|
|
Zavarovalne družbe (S.128) |
|
|
|
|
Pokojninski skladi (S.129) |
|
|
|
|
Nefinančne družbe (S.11) |
|
|
|
|
Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) |
|
|
DEL 5
Posojila nefinančnim družbam po gospodarski dejavnosti
NCB poročajo podatke za posamezna področja v skladu s predlogo I, če podatki za posamezna področja niso na voljo, pa v skladu s predlogo II.
NCB poročajo stanja ločeno za posojila domačim nefinančnim družbam in, kadar so na voljo, za posojila nefinančnim družbam drugih držav članic euroobmočja. Vsi podatki se poročajo v milijonih eurov.
|
Predloga I |
Predloga II |
||||||||||
|
1 |
|
1 |
|
||||||||
|
2 |
|
2 |
|
||||||||
|
3 |
|
3 |
|
||||||||
|
4 |
|
4 |
+
|
||||||||
|
5 |
|
||||||||||
|
6 |
|
5 |
|
||||||||
|
7 |
|
6 |
|
||||||||
|
8 |
|
7 |
|
||||||||
|
9 |
|
8 |
+
|
||||||||
|
10 |
|
||||||||||
|
11 |
|
9 |
+
+
|
||||||||
|
12 |
|
||||||||||
|
13 |
|
||||||||||
|
14 |
Vsa druga področja, relevantna za nefinančne družbe |
10 |
Vsa druga področja, relevantna za nefinančne družbe |
||||||||
Opomba: črke se nanašajo na ustrezno klasifikacijo NACE Rev.2.
(1) Stanja se poročajo za vse postavke. Prerazvrstitveni in prevrednotovalni popravki se poročajo za polja, označena z (#). Prerazvrstitveni popravki se poročajo samo za polja, označena z (†).
(2) Rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, ki so obveznosti MFI do gospodinjstev v obliki tehničnih rezervacij, oblikovanih za zagotavljanje pokojnin za zaposlene. To se običajno nanaša na pokojninske sklade za zaposlene, ki niso eksternalizirani neodvisni instituciji.
(3) Poročajo se samo, če pojav obstaja.
(4) Rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, ki so obveznosti MFI do gospodinjstev v obliki tehničnih rezervacij, oblikovanih za zagotavljanje pokojnin za zaposlene. To se običajno nanaša na pokojninske sklade za zaposlene, ki niso eksternalizirani neodvisni instituciji.
(5) Ta postavka predstavlja popravek v neto znesku, ki se izvede, da se statistična bilanca stanja izravna za odstopanja med statističnimi in računovodskimi vrednotenji sredstev in obveznosti, ki se poročajo.
(6) Ta postavka vključuje terjatve NCB, denominirane v eurih, ki so enake prenosom rezerv v tuji valuti z NCB na ECB.
(7) Obračunane obresti se poročajo v okviru imetij dolžniških vrednostnih papirjev ali preostalih sredstev, v skladu z nacionalnimi praksami.
(8) Del bruto premij, ki jih plačajo MFI, ki se prenese v naslednje obračunsko obdobje, plus terjatve MFI, ki še niso poravnane.
(9) Stanja se poročajo za vse postavke. Prerazvrstitveni in prevrednotovalni popravki se poročajo za polja, označena z (#). Prerazvrstitveni popravki se poročajo samo za polja, označena z (†).
(10) Te postavke predstavljajo protipostavke na strani obveznosti za olistinjena posojila, katerih pripoznanje ni bilo odpravljeno v bilanci stanja MFI po veljavnih računovodskih standardih.
(11) V skladu z dogovorom med ECB in NCB slednjim ni treba poročati te vrste podatkov, kadar ECB uporabi alternativne vire podatkov.
(12) Stanja se poročajo za vse postavke. Prerazvrstitveni in prevrednotovalni popravki se poročajo za polja, označena z (#). Prerazvrstitveni popravki se poročajo samo za polja, označena z (†).
(13) Rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, ki so obveznosti MFI do gospodinjstev v obliki tehničnih rezervacij, oblikovanih za zagotavljanje pokojnin za zaposlene. To se običajno nanaša na pokojninske sklade za zaposlene, ki niso eksternalizirani neodvisni instituciji.
(14) Ta postavka predstavlja popravek v neto znesku, ki se izvede, da se statistična bilanca stanja izravna za odstopanja med statističnimi in računovodskimi vrednotenji sredstev in obveznosti, ki se poročajo.
(15) Del bruto premij, ki jih plačajo MFI, ki se prenese v naslednje obračunsko obdobje, plus terjatve MFI, ki še niso poravnane.
PRILOGA III
DEL 1
Dodatna mesečna statistika obrestnih mer MFI
Tabela 1: Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovana posojila po kreditnih karticah
|
|
Sektor |
Vrsta instrumenta |
Kazalnik novih poslov |
Obveznost poročanja |
|
Posojila v EUR |
Gospodinjstvom |
Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovana posojila po kreditnih karticah |
86 |
AAR/NDER, znesek |
|
Nefinančnim družbam |
Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovana posojila po kreditnih karticah |
87 |
AAR/NDER, znesek |
|
1. |
Za namene statistike obrestnih mer MFI imajo „posojila revolving in prekoračitve stanj na računih“, „posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom“ ter „obrestovana posojila po kreditnih karticah“ enak pomen, kakor je opisan v delu 2 Priloge II k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) (1), ne glede na njihovo začetno obdobje določitve obrestne mere. Kazni za prekoračitve stanj na računih kot sestavni del drugih stroškov, npr. v obliki posebnih provizij, niso zajete v dogovorjeni letni obrestni meri (annualised agreed rate – AAR), kakor je opredeljeno v delu 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/34) (2). AAR ali natančno določena efektivna obrestna mera (narrowly defined effective rate – NDER) se poroča za vse kategorije, vključene v tabeli 1 v tej prilogi. Poročanje AAR/NDER je pospremljeno z ustreznim obsegom novih poslov. |
|
2. |
V primeru posojil revolving in prekoračitev stanj na računih, posojil po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovanih posojil po kreditnih karticah je koncept obsega novih poslov enak stanjem. Kazalnika 86 in 87 se izračunata na podlagi postavk 12, 23, 32 in 36 v Dodatku 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), stanja pa se za posojila revolving in prekoračitve stanj na računih, posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom ter obrestovana posojila po kreditnih karticah poročajo v skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2). Obrestne mere se izračunajo kot tehtana povprečja pripadajočih postavk v Dodatku 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), pri čemer se za posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom upošteva obrestna mera, enaka nič. Kazalnika 86 in 87 sta namenjena zagotavljanju kontinuitete s kazalnikoma 12 in 23 („prekoračitve stanj na računih“), kot sta bila predhodno opredeljena v (zdaj razveljavljeni) Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) (3), tj. preden sta bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 290/2009 (ECB/2009/7) (4).
Tabela 2: Obrestne mere za na novo izpogajana posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam
|
||||||||||||||||||||||||||
|
3. |
Za namen statistike obrestnih mer MFI na novo izpogajana posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam obsegajo vse nove posle iz naslova posojil razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah, ki so bila odobrena, a še niso bila odplačana do trenutka novih pogajanj. V zvezi s posojili, prenesenimi z druge institucije, se nova pogajanja nanašajo na nove posle iz naslova posojil, ki jih je odobrila institucija, ki prodaja ali prenaša posojilo. Poleg obsega, ki se zahteva po Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), se za kategorije, vključene v tabelo 2, poroča samo AAR ali NDER po najboljših prizadevanjih. |
DEL 2
Izbor dejanske poročevalske populacije in vzdrževanje vzorca za statistiko obrestnih mer MFI
Oddelek 1: Izbor dejanske poročevalske populacije
1. Splošni postopek izbire
|
1. |
NCB za izbor poročevalskih enot za zbiranje statistike obrestnih mer MFI v skladu z Uredbo (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) uporabijo postopek, opisan v spodnji shemi. Ta postopek je opredeljen, kot sledi:
|
2. Popis ali vzorec
|
2. |
Vsaka NCB izbere svoje poročevalske enote med MFI, razen centralnih bank in SDT, v referenčni poročevalski populaciji, ki so rezidenti iste države članice, katere valuta je euro (država članica euroobmočja), kot NCB. |
|
3. |
Za izbiro poročevalskih enot morajo NCB uporabiti popis ali vzorčenje v skladu z zahtevami, določenimi v naslednjih odstavkih. |
|
4. |
V primeru popisa NCB zaprosi vsako rezidenčno MFI v referenčni poročevalski populaciji, da poroča statistiko obrestnih mer MFI. Spremenljivke, ki jih je treba zbrati s pomočjo popisa, so obrestne mere in zneski novih poslov ter obrestne mere za stanja. |
|
5. |
V primeru vzorca se za poročanje zaprosijo samo določene MFI v referenčni poročevalski populaciji. Spremenljivke, ki jih je treba oceniti s pomočjo vzorca, so obrestne mere in zneski novih poslov ter obrestne mere za stanja. Imenujejo se tudi vzorčne spremenljivke. Da bi se tveganje odstopanja rezultatov vzorčne raziskave od pravih (neznanih) vrednosti v referenčni poročevalski populaciji zmanjšalo na najmanjšo možno mero, bi bilo treba vzorec oblikovati kot reprezentativni vzorec za referenčno poročevalsko populacijo. Za namen statistike obrestnih mer MFI se vzorec šteje kot reprezentativen, če se v vzorcu odražajo tudi vse značilnosti, ki so pomembne za statistiko obrestnih mer MFI in neločljivo povezane z referenčno poročevalsko populacijo. Pri oblikovanju začetnega vzorca lahko NCB uporabijo ustrezne približke in modele za izdelavo sistema vzorčenja, tudi če osnovni podatki, ki se izpeljejo iz obstoječih virov, niso popolnoma v skladu z opredelitvami iz Uredbe (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34). |
3. Stratifikacija referenčne poročevalske populacije
|
6. |
Za zagotovitev reprezentativnosti vzorca bi morala vsaka NCB, ki za statistiko obrestnih mer MFI izbere vzorčenje, pred izborom kakršnih koli poročevalskih enot ustrezno stratificirati referenčno poročevalsko populacijo. Stratifikacija pomeni, da se referenčna poročevalska populacija N razdeli v podpopulacije ali stratume N1, N2, N3… NL. Te razdelitve v podpopulacije ali stratume se ne smejo prekrivati in skupaj tvorijo referenčno poročevalsko populacijo:
N1 + N2 + N3 + … + NL = N |
|
7. |
NCB določijo merila za stratifikacijo, ki omogočajo razdelitev referenčne poročevalske populacije v homogene stratume. Stratumi se štejejo za homogene, če je vsota varianc vzorčnih spremenljivk med stratumi bistveno manjša od skupne variance v celotni dejanski poročevalski populaciji (5). Merila za stratifikacijo so povezana s statistiko obrestnih mer MFI, tj. obstaja razmerje med merili za stratifikacijo ter obrestnimi merami in zneski, ki jih je treba oceniti na podlagi vzorca. |
|
8. |
Vsaka NCB, ki izbere vzorčenje, mora določiti vsaj eno merilo za stratifikacijo, da bi zagotovila, da je vzorec MFI reprezentativen za ustrezno državo članico euroobmočja in da je napaka pri vzorčenju majhna. NCB si morajo prizadevati določiti hierarhijo meril za stratifikacijo. Ta merila morajo upoštevati nacionalne okoliščine in biti specifična za vsako državo članico euroobmočja. |
|
9. |
Izbor poročevalskih enot poteka v obliki enostopenjskega vzorčenja, potem ko se določijo vsi stratumi. Šele na tej stopnji se poročevalske enote zajamejo iz potencialne poročevalske populacije. Vmesno zajetje se ne opravi. |
4. Razmestitev vzorca po stratumih in izbira poročevalskih enot
|
10. |
Po določitvi nacionalnih stratumov v skladu z odstavkoma 6 in 7 NCB, ki izberejo vzorčenje, oblikujejo vzorec tako, da izberejo dejanske poročevalske enote iz vsakega stratuma. Skupni obseg nacionalnega vzorca n je vsota obsegov vzorcev n1, n2, n3, …, nL za vsak stratum:
n1 + n2 + n3 + … + nL = n. |
|
11. |
Vsaka NCB izbere najustreznejšo razmestitev obsega nacionalnega vzorca n med stratumi. Zato vsaka NCB za vsak stratum določi, koliko poročevalskih enot nh se zajame med vsemi MFI, Nh. Stopnja vzorčenja nh/Nh za vsak stratum h dovoljuje ocenjevanje variance vsakega stratuma. To pomeni, da se iz vsakega stratuma izbereta vsaj dve poročevalski enoti. |
|
12. |
Da se izberejo dejanske poročevalske enote v vsakem stratumu, NCB vključijo vse institucije v stratumu, opravijo slučajno vzorčenje ali izberejo največje institucije v posameznih stratumih. V primeru slučajnega vzorca se slučajno jemanje institucij v vsakem stratumu opravi z enako verjetnostjo za vse institucije ali z verjetnostjo, ki je sorazmerna velikosti institucije. NCB, ki uporabijo slučajno vzorčenje ali izberejo največje institucije, lahko za nekatere stratume izberejo vključitev vseh institucij. |
|
13. |
Informacije o velikosti vsake kreditne institucije in drugih institucij v referenčni poročevalski populaciji so na voljo na nacionalni ravni v statistiki bilance stanja MFI, ki je bila zbrana v skladu z Uredbo (EU) 2021/379 (ECB/2021/2). NCB morajo uporabiti vse vloge in posojila, denominirana v eurih, v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb, ki so rezidenti držav članic euroobmočja, ki predstavljajo del bilance stanja, pomemben za statistiko obrestnih mer MFI, ali podoben približek. |
|
14. |
Statistika obrestnih mer MFI mora temeljiti na izboru brez nadomestitve, tj. vsaka MFI v referenčni poročevalski populaciji se lahko izbere samo enkrat. |
|
15. |
Če se NCB odloči za popis vseh MFI v stratumu, lahko v tem stratumu vzorči na ravni podružnic. Predpogoj za to je, da ima NCB popoln seznam podružnic, ki zajema celotno poslovanje kreditnih in drugih institucij v stratumu, in da ima ustrezne podatke za ocenitev variance obrestnih mer za nove posle v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb po podružnicah. Za izbor in vzdrževanje podružnic veljajo vse zahteve, določene v tej smernici. Izbrane podružnice postanejo namišljene poročevalske enote, za katere veljajo vse zahteve za poročanje, določene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34). Ta postopek ne posega v obveznost MFI, h kateri spadajo podružnice, da je poročevalska enota. |
5. Najmanjši obseg nacionalnega vzorca
|
16. |
Najmanjši obseg nacionalnega vzorca se določi različno, odvisno od tega, ali ustrezna NCB uporabi slučajno vzorčenje ali izbere največje institucije v posameznih stratumih. |
|
17. |
Če NCB pri izboru dejanskih poročevalskih institucij uporabi slučajno vzorčenje, bi moral biti najmanjši obseg nacionalnega vzorca tak, da največja slučajna napaka za obrestne mere na nove posle v povprečju za vse kategorije instrumentov ne presega 10 bazičnih točk na ravni zaupanja 90 % (6). |
|
18. |
Največja slučajna napaka se opredeli kot 
|
|
19. |
Če NCB izbere največjo institucijo v posameznem stratumu, bi morala kakovost vzorca temeljiti na meri sintetičnega povprečnega absolutnega odklona (mean absolute error – MAE). Dejanski sintetični MAE ne bi smel presegati časovno spremenljivih mejnih vrednosti MAE, ob predpostavki napake 10 bazičnih točk v vsakem stratumu ali kazalniku. |
|
20. |
Sintetični MAES za dano cenilko 
z:
Bc , Bk kot obsegom v določeni kategoriji obrestnih mer MFI ic 1 kot povprečno obrestno mero, ocenjeno v kategoriji c
Bj 0 kot obsegom, ki ustreza dejanskemu neporočanju v določenem stratumu j Bj 1 kot obsegom, ki ustreza dejanskemu poročanju v določenem stratumu j. Če se uporabi vzorčenje, se Bj 1 nanaša na izračunane ocene celotne vrednosti obsegov. Postopek izračuna ocene celotne vrednosti je podrobneje opisan v oddelku 4 B kot skupnim obsegom za vse stratume, tj. vsota Bj 0 in Bj 1 po vseh stratumih
ij 1 kot tehtano povprečno obrestno mero, ki ustreza dejanskemu poročanju v določenem stratumu j
V primeru zajetja ničelnega obsega v enem od poročanih stratumov je treba uporabiti povprečje
|
|
21. |
Največja slučajna napaka in sintetični MAE se ločeno izračunata za nove posle in stanja. Za nove posle je treba največjo slučajno napako in sintetični MAE izračunati na podlagi kazalnikov 1 do 11, 13 do 22 in 24 do 29, kakor so opisani v Dodatku 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34). Za stanja je treba največjo slučajno napako in sintetični MAE izračunati na podlagi kazalnikov 1 do 14, kakor so opisani v Dodatku 1 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34). |
|
22. |
Najmanjši obseg nacionalnega vzorca se nanaša tako na najmanjši začetni vzorec kot tudi na najmanjši vzorec po vzdrževanju, kakor je določeno v naslednjem oddelku o vzdrževanju vzorca dejanske poročevalske populacije. Zaradi združevanja in izstopanja institucij se lahko vzorec sčasoma zmanjša do naslednjega vzdrževalnega obdobja. |
|
23. |
NCB lahko izberejo več poročevalskih enot, kot je določeno z najmanjšim obsegom nacionalnega vzorca, zlasti kadar je treba povečati reprezentativnost nacionalnega vzorca glede na strukturo nacionalnega finančnega sistema. |
|
24. |
Zagotoviti je treba skladnost med številom MFI v referenčni poročevalski populaciji in najmanjšim obsegom vzorca. NCB lahko dovolijo MFI, ki so rezidenti ene same države članice euroobmočja in posamično vključene na seznam MFI, kakor se vzpostavi in posodablja v skladu z načeli razvrščanja, določenimi v oddelku 1 dela 1 Priloge I k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), da poročajo statistiko obrestnih mer MFI skupaj kot skupina. Skupina postane namišljena poročevalska enota. To pomeni, da skupina poroča statistiko obrestnih mer MFI kot ena MFI, tj. da namesto ene obrestne mere za vsako MFI, vključeno na seznam MFI, poroča eno povprečno obrestno mero za kategorijo instrumentov, ki se nanaša na celotno skupino. Hkrati se MFI v skupini še vedno štejejo za posamezne institucije v referenčni poročevalski populaciji in v vzorcu. |
Oddelek 2: Vzdrževanje vzorca dejanske poročevalske populacije
6. Vzdrževanje vzorca v času
|
25. |
NCB, ki izberejo vzorčenje, morajo zagotoviti, da vzorec s časom ohrani reprezentativnost. |
|
26. |
NCB bi zato morale preveriti reprezentativnost svojih vzorcev najmanj enkrat na leto. V primeru bistvenih sprememb v referenčni poročevalski populaciji se morajo te spremembe odražati v vzorcu po opravljenem letnem preverjanju. |
|
27. |
V časovnih presledkih največ treh let morajo NCB opraviti redni pregled vzorca ob upoštevanju vstopnih institucij v referenčno poročevalsko populacijo, izstopnih institucij iz referenčne in dejanske poročevalske populacije in drugih sprememb značilnosti poročevalskih enot ter uporabiti določbe oddelka 5 o najmanjšem obsegu nacionalnega vzorca. Redni pregled vzorca bo temeljil na oceni skladnosti z določbami o izboru dejanske poročevalske populacije, kakor so vsebovane v oddelku 1, na podlagi mesečnih podatkov, ki ustrezajo koncu vsakega četrtletja v letu, v katerem se opravi pregled. Vendar pa lahko NCB preverjajo in osvežujejo svoje vzorce bolj pogosto. |
|
28. |
Vzorec se bo s časom prilagodil, da bo upošteval vstopne institucije v referenčno poročevalsko populacijo in tako ostal reprezentativen za referenčno poročevalsko populacijo. NCB zato vzamejo vzorec nb iz populacije vseh novih vstopnih institucij Nb. Dopolnilna izbira vstopnih institucij nb med skupnim številom vstopnih institucij Nb se imenuje dopolnilno prirastno vzorčenje. |
|
29. |
Vzorec se bo s časom prilagodil, da bo upošteval izstope institucij iz referenčne in dejanske poročevalske populacije. Prilagajanje ni potrebno, če obstaja sorazmernost med številom izstopov institucij v referenčni poročevalski populaciji Nd in številom izstopov institucij v vzorcu nd (primer 1). Če institucije izstopijo iz referenčne poročevalske populacije in teh institucij ni v vzorcu, vzorec postane prevelik glede na obseg referenčne poročevalske populacije (primer 2). Če iz vzorca izstopi relativno več institucij kot iz referenčne poročevalske populacije, vzorec s časom postane premajhen in lahko preneha biti reprezentativen (primer 3). V primerih 2 in 3, če se za izbor dejanskih poročevalskih institucij uporabi slučajno vzorčenje, je treba ponderje, ki se uporabljajo za vsako institucijo v vzorcu, prilagoditi z uveljavljeno statistično metodo, ki izhaja iz teorije vzorčenja. Ponder, ki se uporablja za vsako poročevalsko enoto, je inverzna verjetnost njegove izbire in zato faktor povečanja. V primeru 2, kjer je vzorec sorazmerno prevelik za populacijo, se iz vzorca ne vzame nobena poročevalska enota. V primeru 3, če se izberejo največje institucije, se vzorec prilagodi z izborom dodatnih institucij glede na njihovo velikost. |
|
30. |
Vzorec se bo s časom prilagodil, da bo upošteval spremembe značilnosti poročevalskih enot. Te spremembe lahko nastanejo zaradi združitev, delitev, rasti institucij itd. Nekatere poročevalske enote lahko zamenjajo stratum. Tako kot pri izstopih institucijah v primerih 2 in 3 se vzorec prilagodi z uveljavljeno statistično metodo, ki izhaja iz teorije vzorčenja. Kadar NCB opravijo slučajno vzorčenje, se dodelijo nove verjetnosti izbire in ponderji. |
Oddelek 3: Nadaljnji vidiki vzorčenja
7. Skladnost
|
31. |
Zaradi doseganja skladnosti med statistiko obrestnih mer MFI za stanja iz naslova vlog in posojil in za nove posle iz naslova vlog in posojil morajo NCB, ki izberejo vzorčenje, pri zbiranju te statistike uporabiti iste poročevalske enote. NCB lahko tudi uporabijo vzorčenje za en podsklop statistike obrestnih mer MFI, za ostale pa popis. Vendar pa ne smejo uporabiti dveh ali več različnih vzorcev. |
8. Finančne inovacije
|
32. |
Ni potrebno, da NCB s postopkom vzorčenja zajamejo vsak produkt, ki obstaja na nacionalni ravni. Vendar pa ne smejo izločiti celotne kategorije instrumentov zato, ker so s tem povezani zneski zelo majhni. Če kategorijo instrumentov ponuja samo ena institucija, bi zato morala biti ta institucija vključena v vzorec. Če kategorija instrumentov v državi članici euroobmočja ni obstajala v času začetnega oblikovanja vzorca, ampak jo je institucija uvedla pozneje, bi se ta institucija morala vključiti v vzorec ob naslednjem preverjanju reprezentativnosti. Če se ustvari nov produkt, bi ga morale institucije v vzorcu zajeti v naslednjem poročilu, ker morajo vse poročevalske enote poročati o vseh svojih produktih. |
Oddelek 4: Nacionalno tehtano povprečje obrestnih mer in nacionalni skupni obseg poslov
|
33. |
NCB prejmejo tehtano povprečje obrestnih mer in s tem povezane zneske poslov od svojih dejanskih rezidenčnih poročevalskih enot ter izračunajo nacionalno tehtano povprečje obrestnih mer za vsako kategorijo instrumentov na podlagi izračunane ocene celotne vrednosti obsega poslov za posamezni stratum. Podatke je treba poročati ECB. |
|
34. |
Kadar se uporabi slučajno vzorčenje, mora biti cenilka obrestne mere na ravni stratuma in na nacionalni ravni skladna s postopkom vzorčenja, enostavnim slučajnim vzorcem ali z verjetnostjo, sorazmerno uporabljenemu obsegu, kar pomeni, da se za tehtanje obrestnih mer uporabijo izračunane ocene celotne vrednosti zneskov. |
|
35. |
Kadar se izberejo največje institucije, bi morala cenilka obrestnih mer agregirati obrestne mere po institucijah v istem stratumu s pomočjo tehtanja s poročanimi zneski, agregati po stratumih pa bi se morali pridobiti z uporabo izračunanih ocen celotnih vrednosti obsega v vsakem stratumu. |
|
36. |
Za vsako od kategorij instrumentov za stanja, tj. kazalnike 1 do 26 iz Dodatka 1 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), NCB predložijo nacionalno tehtano povprečno obrestno mero. |
|
37. |
Za vsako od kategorij instrumentov za nove posle, tj. kazalnike 1 do 23 in 30 do 85 iz Dodatka 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), NCB predložijo nacionalno tehtano povprečno obrestno mero. Poleg tega za vsakega od kazalnikov 2 do 4, 8 do 11, 13 do 22, 33 do 35 in 37 do 85 iz Dodatka 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) NCB predložijo znesek novih poslov, opravljenih na nacionalni ravni v vsaki kategoriji instrumentov v referenčnem mesecu. Za kategorije instrumentov, ki se nanašajo na na novo izpogajana posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam (kazalniki 88 do 91 iz Dodatka 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), se zahtevajo samo informacije o obsegu, informacije o obrestnih merah pa se zberejo po najboljših prizadevanjih. Ti zneski novih poslov se nanašajo na skupno vrednost populacije, tj. na celotno referenčno poročevalsko populacijo, in ta številka se, podobno kot za obseg drugih novih poslov, oceni s pomočjo postopka izračuna ocene celotne vrednosti, opisanega v odstavkih 38 do 40. |
|
38. |
Če se za izbor poročevalskih enot uporabi slučajno vzorčenje ali izbor največjih institucij, se za izračun ocene celotne vrednosti obsega poslov uporabijo faktorji povečanja. Izračun ocene celotne vrednosti se uporabi na ravni stratuma. |
|
39. |
Če se uporabi slučajno vzorčenje, se faktorji povečanja opredelijo kot inverzna verjetnost izbire πi
, tj. 1/πi
. Ocenjeni znesek novih poslov za skupno vrednost populacije B se nato izračuna po naslednji splošni formuli:
z: B kot skupnim obsegom poslov Bi kot zneskom novih poslov institucije i πi kot verjetnostjo izbire institucije i |
|
40. |
Če se uporabi izbor največje institucije, se faktorji povečanja za vsak stratum j opredelijo kot inverzni količnik zajetja stratumov po naslednji formuli:
z:
Nj 0 kot številom kreditnih institucij, ki niso vzorčene v stratumu j Nj 1 kot številom kreditnih institucij, vzorčenih v stratumu j. |
|
41. |
Faktorji povečanja EFj, kakor so opredeljeni v odstavku 40 v zvezi z novimi posli, se izračunajo tako, da se obseg novih poslov nadomesti s povezanimi stanji. Izračunana ocena celotne vrednosti obsega v stratumu j se nato izračuna kot faktor povečanja za stratum j, ki se pomnoži s poročanim obsegom za stratum j. |
|
42. |
NCB predložijo ECB obrestne mere MFI za stanja in nove posle na štiri decimalke natančno. To ne posega v nobeno odločitev, ki jo NCB sprejmejo v zvezi z ravnjo natančnosti, ki jo želijo uporabiti pri zbiranju podatkov. Objavljeni rezultati ne vsebujejo več kot dveh decimalk. |
|
43. |
NCB dokumentirajo vse regulativne ureditve (in njihove spremembe), ki vplivajo na statistiko obrestnih mer MFI, v metodoloških opombah, ki se predložijo skupaj z nacionalnimi podatki. |
|
44. |
NCB, ki za izbor poročevalskih enot izbere vzorčenje, predložijo oceno napake pri vzorčenju za začetni vzorec. Nova ocena se predloži po vsakem vzdrževanju vzorca. |
DEL 3
Obravnava specifičnih produktov za statistiko obrestnih mer MFI
|
1. |
Obravnava produktov, opredeljenih v naslednjih odstavkih, bi se morala uporabiti kot referenca za produkte s podobnimi značilnostmi. |
|
2. |
Naraščajoča (padajoča) vloga ali posojilo je vloga oziroma posojilo s fiksno določeno zapadlostjo, za katerega se uporablja obrestna mera, ki iz leta v leto narašča (upada) za vnaprej določeno število odstotnih točk. Naraščajoče (padajoče) vloge in posojila so instrumenti s fiksnimi obrestnimi merami za ves čas zapadlosti. Obrestna mera za celotno zapadlost vloge ali posojila in drugi pogoji se dogovorijo vnaprej v času t0 ob podpisu pogodbe. Primer naraščajoče vloge je vloga z dogovorjeno zapadlostjo štirih let, ki se v prvem letu obrestuje po obrestni meri 5 %, v drugem po 7 %, v tretjem po 9 % in v četrtem po 13 %. AAR za nove posle, ki je v statistiki obrestnih mer MFI zajeta v času t0, je geometrijsko povprečje faktorjev „1 + obrestna mera“. V skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) lahko NCB od poročevalskih enot za to vrsto produkta zahtevajo izvajanje NDER. AAR za stanja, ki je zajeta od časa t0 do t3, je obrestna mera, ki jo poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestne mere MFI, tj. če uporabimo primer vloge z dogovorjeno zapadlostjo štirih let, 5 % v času t0, 7 % v času t1, 9 % v času t2 in 13 % v času t3. |
|
3. |
Za namen statistike obrestnih mer MFI imajo posojila kot del kreditnih linij enak pomen, kakor je določen v delu 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 2021/2013 (ECB/2013/2), in se razvrstijo enako kot v delu 2 Priloge II k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2). Samo stanja, tj. zneski, ki so v okviru kreditne linije že bili črpani, a še niso bili vrnjeni, se zajamejo kot novi posli in odražajo v statistiki obrestnih mer MFI. Razpoložljivi zneski na kreditni liniji, ki niso bili črpani ali pa so že bili vrnjeni, se ne upoštevajo niti kot novi posli niti kot stanja. |
|
4. |
Krovna pogodba stranki omogoča črpanje posojil iz različnih vrst posojilnih računov do določenega najvišjega zneska, ki velja za vse posojilne račune skupaj. V času sklenitve krovne pogodbe oblika posojila in/ali datum črpanja posojila in/ali obrestna mera niso določeni, lahko pa se doseže dogovor o nizu možnosti. Takšna krovna pogodba ni zajeta v statistiki obrestnih mer MFI. Vendar pa se takoj po črpanju posojila, dogovorjenega na podlagi krovne pogodbe, to posojilo zajame v pripadajoči postavki statistike obrestnih mer MFI, in sicer med novimi posli in stanji. |
|
5. |
Obstajajo lahko hranilne vloge s temeljno obrestno mero, povečano za premijo za zvestobo in/ali za povečanje. V času vplačila vloge ni gotovo, ali bo premija izplačana ali ne. Izplačilo je odvisno od neznanega varčevalnega ravnanja gospodinjstva ali nefinančne družbe v prihodnosti. Takšne premije za zvestobo ali za povečanje se praviloma ne vključijo v AAR za nove posle. AAR za stanja vedno vključuje obrestne mere, ki jih poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestnih mer MFI. Zato se v primeru, če poročevalska enota odobri premijo za zvestobo ali za povečanje, to odraža v statistiki o stanjih. |
|
6. |
Gospodinjstvom ali nefinančnim družbam se lahko ponudijo posojila skupaj s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, tj. poslih obrestne zamenjave, zgornji/spodnji omejitvi obresti itd. Take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih se praviloma ne vključijo v AAR za nove posle. AAR za stanja vedno vključuje obrestne mere, ki jih poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestnih mer MFI. Zato se v primeru, če se uveljavi taka pogodba o izvedenih finančnih instrumentih in poročevalska enota prilagodi obrestno mero, zaračunano gospodinjstvom ali nefinančnim družbam, to odraža v statistiki o stanjih. |
|
7. |
Lahko se ponudijo vloge, ki obsegajo dva elementa: vlogo z dogovorjeno zapadlostjo, za katero se uporablja fiksna obrestna mera, in vgrajeni izvedeni finančni instrument z donosom, ki je vezan na uspešnost določenega borznega indeksa ali dvostranskega menjalnega tečaja, za katerega velja zajamčena minimalna stopnja donosa v višini 0 %. Oba elementa imata lahko enako ali različno zapadlost. AAR za nove posle zajema obrestno mero za vloge z dogovorjeno zapadlostjo, ker odraža dogovor med deponentom in poročevalsko enoto in je znana ob vplačilu denarja. Donos drugega elementa vloge, ki je vezan na uspešnost borznega indeksa ali dvostranskega menjalnega tečaja, je znan šele naknadno ob zapadlosti produkta in se zato ne more zajeti v obrestni meri za nove posle. Zato se zajame samo zajamčena minimalna stopnja donosa (običajno v višini 0 %). AAR za stanja vedno zajema obrestno mero, ki jo poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestnih mer MFI. Do dneva zapadlosti se zajame obrestna mera za vlogo z dogovorjeno zapadlostjo in zajamčena minimalna stopnja donosa za vlogo, ki vsebuje vgrajeni izvedeni finančni instrument. Obrestne mere MFI za stanja odražajo AAR, ki jo plača poročevalska enota, šele ob zapadlosti. |
|
8. |
Vloge z zapadlostjo nad dvema letoma, kakor so opredeljene v delu 2 Priloge II k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2), lahko vsebujejo račune pokojninskega varčevanja. Glavni del računov pokojninskega varčevanja je lahko naložen v vrednostne papirje, zato je obrestna mera za te račune odvisna od donosa osnovnih vrednostnih papirjev. Preostali del računov pokojninskega varčevanja se lahko vodi v gotovini, obrestno mero pa določa kreditna ali druga institucija enako kot za druge vloge. Ob vplačilu vloge skupni donos računa pokojninskega varčevanja za gospodinjstvo ni znan in je lahko tudi negativen. Poleg tega se ob vplačilu vloge gospodinjstvo in kreditna ali druga institucija dogovorita o obrestni meri samo za depozitni del; to ne velja za tisti del, ki je naložen v vrednostne papirje. Zato statistika obrestnih mer MFI obsega samo depozitni del, ki ni naložen v vrednostne papirje. AAR za nove posle, ki se poroča, je obrestna mera, o kateri se dogovorita gospodinjstvo in poročevalska enota za depozitni del ob vplačilu vloge. AAR za stanja je obrestna mera, ki jo poročevalska enota uporablja za depozitni del računa pokojninskega varčevanja v času izračuna obrestne mere MFI. |
|
9. |
Varčevalne sheme za stanovanjska posojila so dolgoročni programi varčevanja, ki lahko imajo nizke donose, a po določenem obdobju varčevanja dajo gospodinjstvom ali nefinančnim družbam pravico do stanovanjskega posojila po znižani obrestni meri. V skladu z delom 2 Priloge II k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) se te varčevalne sheme razvrstijo med vloge z dogovorjeno zapadlostjo nad dvema letoma, dokler se uporabljajo kot vloge. Takoj ko se preoblikujejo v posojilo, se razvrstijo kot stanovanjska posojila gospodinjstvom. Poročevalske enote poročajo kot nove posle iz naslova vlog tiste obrestne mere, ki so bile dogovorjene ob vplačilu začetne vloge. Ustrezni znesek novih poslov je vplačani denarni znesek. Povečanje tega vplačanega zneska v času je zajeto samo s stanji. Ob preoblikovanju vloge v posojilo se to novo posojilo beleži kot nov posel iz naslova posojanja. Obrestna mera je znižana obrestna mera, ki jo ponuja poročevalska enota. Ponder predstavlja skupni znesek posojila, ki je odobren gospodinjstvu ali nefinančni družbi. |
|
10. |
V skladu z delom 2 Priloge II k Uredbi (EU) 2021/379 (ECB/2021/2) se vloge, vplačane po francoski regulirani stanovanjski shemi plan d'épargne-logement (shema PEL), razvrstijo kot vloge z dogovorjeno zapadlostjo nad dvema letoma. Država ureja pogoje za sheme PEL in določa obrestno mero, ki ostane ves čas zapadlosti vloge nespremenjena, tj. vsaka „generacija“ shem PEL se obrestuje z enako obrestno mero. Sheme PEL trajajo najmanj štiri leta in vsako leto stranka vplača minimalni vnaprej določeni znesek, vendar lahko ta vplačila kadar koli med trajanjem sheme poveča. Poročevalske enote poročajo kot nove posle začetne vloge ob ustanovitvi nove sheme PEL. Denarni znesek, ki se na začetku vplača v okviru sheme PEL, je lahko zelo nizek, kar pomeni, da bo ponder, uporabljen za obrestno mero za nove posle, prav tako relativno nizek. Ta pristop zagotavlja, da obrestna mera za nove posle vedno odraža pogoje, ki urejajo trenutno generacijo shem PEL. Spremembe obrestnih mer, uporabljenih za nove sheme PEL, se odražajo v obrestnih merah za nove posle. Odziv potrošnikov v smislu preusmeritve portfelja z drugih dolgoročnih vlog v že obstoječe sheme PEL se ne odraža v obrestnih merah za nove posle, temveč samo v obrestnih merah za stanja. Ob koncu štiriletnega obdobja lahko stranka zaprosi za posojilo po znižani obrestni meri ali obnovi pogodbo. Ker se ta obnovitev sheme PEL opravi samodejno brez kakršnega koli aktivnega sodelovanja stranke in ker pogodbeni pogoji, vključno z obrestnimi merami, niso predmet novih pogajanj, se v skladu z delom 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) ta obnovitev ne šteje za novi posel. Ob obnovitvi pogodbe sme stranka vplačati dodatne vloge pod pogojem, da stanje ne presega določene zgornje meje in da pogodba ne presega določenega največjega števila let zapadlosti. Če je zgornja meja ali najdaljša zapadlost dosežena, se pogodba zamrzne. Gospodinjstvo ali nefinančna družba obdrži pravico do najetja posojila in še vedno prejema obresti v skladu s pogoji, ki so veljali v času odprtja sheme PEL, vse dokler se denar vodi pri banki. Država podeljuje subvencijo v smislu plačila dodatnih obresti poleg obrestne mere, ki jo ponuja kreditna ali druga institucija. V skladu z delom 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) se v statistiki obrestnih mer MFI zajame samo tisti del plačil obresti, ki jih ponuja kreditna ali druga institucija. Državna subvencija, ki se plačuje prek kreditne ali druge institucije, a ne s strani kreditne ali druge institucije, se ne upošteva. |
|
11. |
Negativne obrestne mere za vloge bi bilo treba vključiti v obrestne mere MFI pod pogojem, da take obrestne mere ob upoštevanju tržnih pogojev niso izjemne. |
(1) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/379 z dne 22. januarja 2021 o postavkah bilance stanja kreditnih institucij in sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2021/2) (UL L 73, 3.3.2021, str. 16).
(2) Uredba (EU) št. 1072/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (ECB/2013/34) (UL L 297, 7.11.2013, str. 51).
(3) Uredba (ES) št. 63/2002 Evropske centralne banke z dne 20. decembra 2001 o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2001/18) (UL L 10, 12.1.2002, str. 24).
(4) Uredba (ES) št. 290/2009 Evropske centralne banke z dne 31. marca 2009 o spremembah Uredbe (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2009/7) (UL L 94, 8.4.2009, str. 75).
(5) Tj. vsota varianc med stratumi, ki je opredeljena kot 
(6) NCB lahko neposredno pretvorijo absolutno mero 10 bazičnih točk na ravni zaupanja 90 % v relativno mero v smislu sprejemljivega najvišjega koeficienta odstopanja cenilke.
(7) Upoštevajte, da tabeli 1 in 2 v statistični publikaciji ECB z naslovom Quality measures in non-random sampling, ki je dostopna na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu, kažeta rezultate sintetičnega MAE za cenilke prvega in tretjega kvartila, uporabljene v vsaki državi.
PRILOGA IV
Tabela 1
Tabela 2
Tabela 3
|
KATEGORIJE INSTRUMENTOV ZA OBRESTNE MERE ZA STANJA |
||||
|
|
Sektor |
Vrsta instrumenta |
Prvotna zapadlost |
Obveznost poročanja |
|
Vloge v EUR |
Gospodinjstev |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Do 2 let |
AAR |
|
Nad 2 letoma |
AAR |
|||
|
Nefinančnih družb |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Do 2 let |
AAR |
|
|
Nad 2 letoma |
AAR |
|||
|
Posojila v EUR |
Gospodinjstvom |
Stanovanjski |
Do 1 leta |
AAR |
|
Nad 1 letom in do 5 let |
AAR |
|||
|
Nad 5 leti |
AAR |
|||
|
Za potrošnjo in druge namene |
Do 1 leta |
AAR |
||
|
Nad 1 letom in do 5 let |
AAR |
|||
|
Nad 5 leti |
AAR |
|||
|
Nefinančnim družbam |
Skupaj |
Do 1 leta |
AAR |
|
|
|
Nad 1 letom in do 5 let |
AAR |
||
|
|
Nad 5 leti |
AAR |
||
|
|
||||
|
KATEGORIJE INSTRUMENTOV ZA OBRESTNE MERE ZA NOVE POSLE |
|
|
||
|
|
Sektor |
Vrsta instrumenta |
Prvotna zapadlost, odpovedni rok, začetno obdobje določitve obrestne mere |
Obveznost poročanja |
|
Vloge v EUR |
Gospodinjstev |
Čez noč (*) |
|
AAR |
|
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Zapadlost do 1 leta |
AAR, znesek |
||
|
Zapadlost nad 1 letom in do 2 let |
AAR, znesek |
|||
|
Zapadlost nad 2 letoma |
AAR, znesek |
|||
|
Na odpoklic z odpovednim rokom (*) |
Odpovedni rok do 3 mesecev |
AAR |
||
|
Odpovedni rok nad 3 meseci |
AAR |
|||
|
Nefinančnih družb |
Čez noč (*) |
|
AAR |
|
|
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Zapadlost do 1 leta |
AAR, znesek |
||
|
Zapadlost nad 1 letom in do 2 let |
AAR, znesek |
|||
|
Zapadlost nad 2 letoma |
AAR, znesek |
|||
|
|
Repo posli |
|
|
|
|
Posojila v EUR |
Gospodinjstvom |
Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovana posojila po kreditnih karticah (*) |
AAR |
|
|
Za potrošnjo |
Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do 1 leta |
AAR, znesek |
||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 1 leti in do 5 let |
AAR, znesek |
|||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 5 leti |
AAR, znesek |
|||
|
Stanovanjski |
Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do 1 leta |
AAR, znesek |
||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 1 leti in do 5 let |
AAR, znesek |
|||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 5 leti in do 10 let |
AAR, znesek |
|||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 10 leti |
AAR, znesek |
|||
|
Za druge namene |
Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do 1 leta |
AAR, znesek |
||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 1 leti in do 5 let |
AAR, znesek |
|||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 5 leti |
AAR, znesek |
|||
|
Nefinančnim družbam |
Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovana posojila po kreditnih karticah (*) |
AAR |
||
|
Druga posojila do 0,25 milijona EUR |
Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do 3 mesecev |
AAR, znesek |
||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 3 meseci in do 1 leta |
AAR, znesek |
|||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 1 letom in do 3 let |
AAR, znesek |
|||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 3 leti in do 5 let |
AAR, znesek |
|||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 5 leti in do 10 let |
AAR, znesek |
|||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 10 leti |
AAR, znesek |
|||
|
Druga posojila nad 0,25 milijona EUR in do 1 milijona EUR |
Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do 3 mesecev |
AAR, znesek |
||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 3 meseci in do 1 leta |
AAR, znesek |
|||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 1 letom in do 3 let |
AAR, znesek |
|||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 3 leti in do 5 let |
AAR, znesek |
|||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 5 leti in do 10 let |
AAR, znesek |
|||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 10 leti |
AAR, znesek |
|||
|
Druga posojila nad 1 milijonom EUR |
Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do 1 leta |
AAR, znesek |
||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 1 leti in do 5 let |
AAR, znesek |
|||
|
Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 5 leti |
AAR, znesek |
|||
(*) Za te kazalnike je obseg poslov vključen v sistem poročanja za postavke bilance stanja posameznih MFI.
PRILOGA V
DEL 1
Statistika osnove za obvezne rezerve
Tabela 1
Podatki o postavkah bilance stanja, ki se zahtevajo za pripravo statistike o osnovi za obvezne rezerve
|
|
Svet |
|
||
|
POSTAVKE BILANCE STANJA |
Vse nasprotne stranke, razen Eurosistema in kreditnih institucij euroobmočja, ki so obvezniki za obvezne rezerve |
Skupaj |
||
|
OBVEZNOSTI |
|
|
||
|
|
|
|
||
|
|
|
||
|
R1 |
|
||
|
||||
|
||||
|
|
|
||
|
R2 |
|
||
|
||||
|
R3 |
|
||
|
|
|
||
|
Do 2 let |
R4 |
|
||
|
Nad 2 letoma (1) |
|
R5 |
Tabela 2
Podatki o postavkah bilance stanja, ki se zahtevajo za kontrolne namene
|
|
A. Domači |
|
|
Nerazporejeni |
|
Pavšalna olajšava |
R6 |
Izračun agregirane pavšalne olajšave za kontrolne namene (R6):
NCB za namene izračuna agregirane pavšalne olajšave uporabijo manjše od naslednjega:
|
(a) |
postavke osnove za obvezne rezerve, pomnožene z veljavno stopnjo obveznih rezerv, v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), in |
|
(b) |
pavšalna olajšava, določena v členu 6(2) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1). |
NCB agregirajo te zneske za vse kreditne institucije, ki morajo imeti rezerve, ob upoštevanju pravil, ki se uporabljajo za pavšalne olajšave za kreditne institucije, navedene v členih 11 in 12 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), kadar je primerno.
DEL 2
Statistika makro razmerij
Podatki o postavkah bilance stanja kreditnih institucij za pripravo makro razmerij
|
POSTAVKE BILANCE |
A. Domači |
B. Euroobmočje razen domači |
C. Tujina |
D. Skupaj |
||||
|
STANJA |
MFI |
Ne-MFI |
MFI |
Ne-MFI |
||||
|
OBVEZNOSTI |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
Do 2 let |
|
|
|
|
|
MR1 |
||
|
SREDSTVA |
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
||
|
Do 2 let |
MR2 |
|
MR3 |
|
|
|
||
(1) Izdani dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno zapadlostjo nad dvema letoma vključujejo tudi zneske vrednostnih papirjev, ki jih imajo druge kreditne institucije, za katere veljajo zahteve glede obveznih rezerv, in ECB ali NCB sodelujočih držav članic.
PRILOGA VI
PRILOGA VII
STRUKTURNI FINANČNI KAZALNIKI KREDITNIH INSTITUCIJ
1.
Število pisarn (lokalnih podružnic) vseh kreditnih institucij v državi članici. „Pisarna“ se nanaša na geografsko določljivo poslovno enoto. Pisarne institucionalnih enot, ki niso kreditne institucije, je treba izključiti, četudi spadajo v skupino kreditnih institucij (bančna skupina).
2.
Število zaposlenih v kreditnih institucijah. Ta kazalnik se nanaša na število zaposlenih v vseh rezidenčnih kreditnih institucijah v referenčnem letu. NCB upoštevajo koncept, ki se uporablja pri poročanju „Število zaposlenih domači“ za register RIAD v skladu s Smernico Evropske centralne banke (EU) 2018/876 (ECB/2018/16). Zaposlene v institucionalnih enotah, ki niso kreditne institucije, je treba izključiti, četudi te institucije spadajo v bančno skupino. Kadar dejanski podatki niso na voljo, NCB predložijo oceno.
3.
Število podružnic kreditnih institucij iz drugih držav članic. Ta kazalnik se nanaša na število podružnic kreditnih institucij, rezidenčnih v poročevalski državi članici, katerih končne obvladujoče kreditne institucije so bile ob koncu referenčnega obdobja rezidenčne v drugih državah članicah. Podružnice, ki jih končno obvladujejo domače kreditne institucije, je treba izključiti.
4.
Skupna sredstva podružnic kreditnih institucij iz drugih držav članic. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podružnic, ki jih obsega kazalnik „število podružnic kreditnih institucij iz drugih držav članic“ ob koncu referenčnega obdobja.
5.
Število podrejenih družb kreditnih institucij iz drugih držav članic. Ta kazalnik se nanaša na število podrejenih družb kreditnih institucij, rezidenčnih v poročevalski državi članici, katerih končne obvladujoče kreditne institucije so bile ob koncu referenčnega obdobja rezidenčne v drugih državah članicah. Podrejene družbe, ki jih končno obvladujejo domače kreditne institucije, je treba izključiti.
6.
Skupna sredstva podrejenih družb kreditnih institucij iz drugih držav članic. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podrejenih družb, ki jih obsega kazalnik „število podrejenih družb kreditnih institucij iz drugih držav članic“.
7.
Število podružnic kreditnih institucij iz tretjih držav. Ta kazalnik se nanaša na število podružnic kreditnih institucij, rezidenčnih v poročevalski državi članici, katerih končne obvladujoče kreditne institucije so bile ob koncu referenčnega obdobja rezidenčne v državah, ki niso bile države članice. Podružnice, ki jih končno obvladujejo domače kreditne institucije, je treba izključiti.
8.
Skupna sredstva podružnic kreditnih institucij iz tretjih držav. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podružnic, ki jih obsega kazalnik „število podružnic kreditnih institucij iz tretjih držav“.
9.
Število podrejenih družb kreditnih institucij iz tretjih držav. Ta kazalnik se nanaša na število podrejenih družb kreditnih institucij, rezidenčnih v poročevalski državi članici, katerih končne obvladujoče kreditne institucije so bile ob koncu referenčnega obdobja rezidenčne v državah, ki niso bile države članice Unije. Podrejene družbe, ki jih končno obvladujejo domače kreditne institucije, je treba izključiti.
10.
Skupna sredstva podrejenih družb kreditnih institucij iz tretjih držav. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podrejenih družb, ki jih obsega kazalnik „število podrejenih družb kreditnih institucij iz tretjih držav“.
11.
Število podružnic kreditnih institucij iz držav članic euroobmočja. Ta kazalnik se nanaša na število podružnic kreditnih institucij, rezidenčnih v poročevalski državi članici, katerih končne obvladujoče kreditne institucije so bile ob koncu referenčnega obdobja rezidenčne v državah članicah euroobmočja (razen poročevalski državi članici). Podružnice, ki jih končno obvladujejo domače kreditne institucije, je treba izključiti.
12.
Skupna sredstva podružnic kreditnih institucij iz držav članic euroobmočja. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podružnic, ki jih obsega kazalnik „število podružnic kreditnih institucij iz držav članic euroobmočja“.
13.
Število podrejenih družb kreditnih institucij iz držav članic euroobmočja. Ta kazalnik se nanaša na število podrejenih družb kreditnih institucij, rezidenčnih v poročevalski državi članici, katerih končne obvladujoče kreditne institucije so bile ob koncu referenčnega obdobja rezidenčne v državah članicah euroobmočja (razen poročevalski državi članici).
14.
Skupna sredstva podrejenih družb kreditnih institucij iz držav članic euroobmočja. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podrejenih družb, ki jih obsega kazalnik „število podrejenih družb kreditnih institucij iz držav članic euroobmočja“.
15.
Delež petih največjih kreditnih institucij v skupnih sredstvih (CR5). Ta kazalnik se nanaša na koncentracijo bančnih poslov. NCB morajo za njegovo izpeljavo sprejeti naslednji nekonsolidiran agregiran pristop: (a) razvrstiti bilančne vsote vseh poročevalskih kreditnih institucij; (b) izračunati (i) vsoto petih največjih bilančnih vsot in (ii) vsoto vseh bilančnih vsot ter (c) izračunati delež (i) glede na (ii). Podatki, ki jih je treba poročati ECB, morajo biti izraženi v odstotkih, npr. vrednost 72,4269 % je treba poročati kot 72,4296 in ne kot 0,7243. Čeprav se lahko sestava petih največjih bank v času spreminja, morajo NCB predložiti samo delež petih največjih kreditnih institucij v določenem trenutku (konec decembra v referenčnem letu). Za namene tega kazalnika lahko NCB, kadar je z ECB posebej dogovorjeno, obravnavajo določene v skupino povezane kreditne institucije kot eno kreditno institucijo, kadar bi se s tem zagotovila bolj smiselna predstavitev koncentracije bančnega sektorja.
16.
Herfindahlov indeks za skupna sredstva kreditnih institucij. Podobno kot prejšnji kazalnik se ta nanaša na koncentracijo bančnih poslov. NCB morajo, kolikor je mogoče, uporabljati agregiran pristop. V tem primeru mora izračun Herfindahlovega indeksa vključevati agregirano bilanco stanja vsake kreditne institucije, ki je vključena v skupino, morda z uporabo računovodskih informacij, vsebovanih v letnih računovodskih izkazih teh institucij. Kadar vse kreditne institucije ne poročajo podatkov, je treba za te podatke izračunati oceno celotne vrednosti.Herfindahlov indeks se izračuna tako, da se seštejejo kvadrati tržnih deležev vseh kreditnih institucij v bančnem sektorju, in se mora poročati ECB po naslednji formuli:
HI = Σn i = 1 (Xi / X)2 , kjer je:
|
n |
= |
skupno število kreditnih institucij v državi članici |
|
Xi |
= |
skupna sredstva kreditne institucijei |
|
X |
= |
Σn i = 1Xi = skupna sredstva vseh kreditnih institucij v državi članici. |
Za namene tega kazalnika lahko NCB, kadar je z ECB posebej dogovorjeno, obravnavajo določene v skupino povezane kreditne institucije kot eno kreditno institucijo, kadar bi se s tem zagotovila bolj smiselna predstavitev koncentracije bančnega sektorja.
17.
Herfindahlov indeks za skupno domače kreditiranje. Za ta kazalnik se upoštevajo metodološka načela, sprejeta za izračun Herfindahlovega indeksa za skupna sredstva kreditnih institucij. Vendar se skupna sredstva zamenja s skupnim kreditiranjem, ki je opredeljeno kot posojila in imetja dolžniških vrednostnih papirjev v razmerju do domačih ne-MFI razen države (1). Za namene tega kazalnika lahko NCB, kadar je z ECB posebej dogovorjeno, obravnavajo določene v skupino povezane kreditne institucije kot eno kreditno institucijo, kadar bi se s tem zagotovila bolj smiselna predstavitev koncentracije bančnega sektorja.Tabela 1.
Strukturni finančni kazalniki kreditnih institucij
|
|
|
|
|
|
||||||||
|
|
|
|
|
|
||||||||
|
Število zaposlenih |
N30 |
|
|
|
||||||||
|
Število pisarn |
N40 |
|
|
|
||||||||
|
Število podružnic |
|
N10 |
N10 |
N10 |
||||||||
|
Število podrejenih družb |
|
N20 |
N20 |
N20 |
||||||||
|
|
|
|
|
|
||||||||
|
Herfindahlov indeks za skupna sredstva kreditnih institucij |
H10 |
|
|
|
||||||||
|
Herfindahlov indeks za skupno domače kreditiranje |
H20 |
|
|
|
||||||||
|
|
|
|
|
|
||||||||
|
Delež petih največjih kreditnih institucij v skupnih sredstvih (CR5) |
S10 |
|
|
|
||||||||
|
|
|
|
|
|
||||||||
|
Skupna sredstva podružnic |
|
T11 |
T11 |
T11 |
||||||||
|
Skupna sredstva podrejenih družb |
|
T12 |
T12 |
T12 |
||||||||
|
|
|
|
|
|
(1) Sektor S.13 Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov (ESR 2010), ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.