EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021H1117(02)

Priporočilo Sveta z dne 16. novembra 2021 o oceni napredka vključenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) 2021/C 464/02

ST/12724/2021/INIT

OJ C 464, 17.11.2021, p. 10–14 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

17.11.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 464/10


PRIPOROČILO SVETA

z dne 16. novembra 2021

o oceni napredka vključenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO)

(2021/C 464/02)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 46(6) Pogodbe,

ob upoštevanju Protokola št. 10 o stalnem strukturnem sodelovanju, vzpostavljenem na podlagi člena 42 Pogodbe o Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017 o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic (1),

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členu 4(2)(d) Sklepa (SZVP) 2017/2315 je določeno, da Svet sprejema sklepe in priporočila o ocenjevanju prispevkov vključenih držav članic k izpolnjevanju dogovorjenih obveznosti v skladu z mehanizmom, opisanim v členu 6 navedenega Sklepa.

(2)

V členu 6(3) Sklepa (SZVP) 2017/2315 je določeno, da na podlagi letnega poročila o PESCO, ki ga predstavi visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik), Svet enkrat letno preveri, ali vključene države članice še naprej izpolnjujejo večje obveznosti iz člena 3 navedenega sklepa.

(3)

V Dodatku 1 k Prilogi k sklepom Sveta z dne 20. novembra 2020 o strateškem pregledu PESCO 2020 je določeno, da bo visoki predstavnik do julija vsakega leta predstavil letno poročilo o izvajanju PESCO, da bi Svet lahko do novembra navedenega leta sprejel priporočilo o oceni napredka vključenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti, prevzetih v okviru PESCO. V odstavku 16 Priporočila Sveta z dne 6. marca 2018 o časovnem načrtu za izvajanje PESCO (2) je določeno, da bi moral Vojaški odbor Evropske unije zagotoviti vojaški nasvet in priporočila Političnemu in varnostnemu odboru, da bi lahko slednji pripravil pregled Sveta o tem, ali vključene države članice še vedno izpolnjujejo večje obveznosti.

(4)

V odstavku 26 Priporočila Sveta z dne 15. oktobra 2018 o zaporedju posameznih stopenj izpolnjevanja večjih obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), in opredelitvi natančnejših ciljev (3) je določeno, da bi moral visoki predstavnik to priporočilo upoštevati v letnem poročilu o PESCO, ki bo podpiralo ocenjevanje izpolnjevanja večjih obveznosti s strani posamezne vključene države članice.

(5)

Visoki predstavnik je 7. julija 2021 Svetu predložil letno poročilo o stanju izvajanja PESCO (v nadaljnjem besedilu: letno poročilo), tudi glede izpolnjevanja obveznosti vsake vključene države članice v skladu z njenim posodobljenim in pregledanim nacionalnim izvedbenim načrtom.

(6)

Svet bi moral na podlagi navedenega sprejeti priporočilo o oceni napredka vključenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti, prevzetih v okviru PESCO –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

I.   Cilj in področje uporabe

1.

Cilj tega priporočila je oceniti prispevke vključenih držav članic pri izpolnjevanju večjih obveznosti, prevzetih v okviru PESCO, in sicer na podlagi letnega poročila, ter v skladu z nacionalnimi izvedbenimi načrti, ki so jih leta 2021 predstavile vključene države članice.

II.   Ugotovitve in ocena

2.

Letno poročilo je trdna podlaga za oceno stanja izvajanja PESCO, med drugim tudi tega, kako posamezna vključena država članica izpolnjuje svoje obveznosti v skladu s svojim nacionalnim izvedbenim načrtom.

3.

Vključene države članice s tem, ko obravnavajo sedanje in prihodnje varnostne in obrambne potrebe Evrope, zlasti s trenutnimi in prihodnjimi prizadevanji, da bi izpolnile svoje večje obveznosti, prispevajo k izboljšanju zmogljivosti Unije za zagotavljanje varnosti in njene strateške avtonomije ter utrditvi njene sposobnosti za sodelovanje s partnerji in zaščito državljanov.

4.

Svet priznava, da morajo vključene države članice do leta 2025 bistveno izboljšati izpolnjevanje vseh večjih obveznosti, in v zvezi z vključenimi državami članicami nadalje poudarja, da:

(a)

so v prvi začetni fazi PESCO (2018–2020) dodatno povečale odhodke za obrambo in jih nameravajo v obdobju 2021–2025 nadalje povečati kljub upadu gospodarske rasti, ki ga je povzročila kriza zaradi COVID-19. Da bi okrepili zmogljivosti vključenih držav članic in s tem povečali sposobnost Uniji za ukrepanje, bi bilo treba ta pozitivni trend ohraniti tudi v prihodnje, vključno z namenitvijo sredstev za projekte sodelovanja za razvoj obrambnih zmogljivosti, s posebnimi prizadevanji, ki so potrebna na področju raziskav in tehnologije, da bi dosegli cilje, določene za drugo začetno fazo PESCO, in povečali splošno skladnost evropskih zmogljivosti;

(b)

so dosegle skromen napredek pri uporabi orodij in procesov Unije za načrtovanje in razvoj zmogljivosti v nacionalnem okolju ter naj bi okrepile svoja prizadevanja za bolj sistematično in dejavnejšo uporabo teh orodij in procesov, da bi skupaj odpravile pomanjkljivosti pri zmogljivostih. V zvezi s tem bo dosledno izvajanje dogovorjenih priporočil iz usklajenega letnega pregleda na področju obrambe za leto 2020, kar zadeva odhodke za obrambo, obrambno načrtovanje in obrambno sodelovanje, ključnega pomena za skupno pripravo novega obdobja načrtovanja po sredini 2020-ih, ki bo vključevalo okrepljeno sodelovanje pri razvoju zmogljivosti;

(c)

bi si morale še naprej prizadevati za oblikovanje kompaktnih in kompletnih skupnih bojnih sil Unije do leta 2025 v skladu z uradnim obvestilom o PESCO, ki bi prispevale k izpolnjevanju ravni ambicij Unije;

(d)

bi morale bistveno okrepiti svoja prizadevanja za izpolnitev operativnih obveznosti ter zlasti obveznosti 12, ki velja za ključno, da bi izboljšali ustreznost in učinek zunanjega delovanja Unije, zlasti v zvezi z njeno operativno razsežnostjo. Z izpolnjevanjem obveznosti 12 se krepi sposobnost Unije, da – skupaj s partnerji, kadar je to mogoče, in sama, če je to potrebno – zagotavlja varnost. Velike pomanjkljivosti, ki se odražajo v zmogljivostnih ciljih z visoko učinkovitostjo, še naprej vplivajo na razpoložljivost, zmogljivost napotitve in interoperabilnost sil vključenih držav članic, ki so potrebne za izvajanje ravni ambicij Unije. Poleg tega imajo vključene države članice možnost povečati svoje prispevke ne le za misije in operacije v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), temveč tudi za bojne skupine EU in podatkovne zbirke za hitro odzivanje. V zvezi s tem bi morale vključene države članice, v skladu s Priporočilom Sveta z dne 15. novembra 2021 o zaporedju posameznih stopenj izpolnjevanja večjih obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), in opredelitvi natančnejših ciljev in razveljavitvi priporočila z dne 15. oktobra 2018 (4), nadalje razpravljati o kazalnikih napredka in jih določiti, da bi v okviru svojih sredstev in zmogljivosti zagotovile ustrezen delež za zadevno oblikovanje sil za misije in operacije v okviru SVOP in izboljšale preglednost med njimi. V skladu z načelom enotnega nabora sil (5) bi morali biti prispevki vključenih držav članic za katalog sil skladni z navodili v zvezi s procesom glavnega cilja in vključevati vsa premestljiva sredstva (vključno s štabi poveljstev in zmogljivostmi, ki se lahko uporabljajo v podporo misijam in operacijam);

(e)

so prikazale napredek pri izpolnjevanju svoje zaveze, da bodo pomagale odpraviti pomanjkljivosti pri zmogljivostih, ugotovljene v načrtu za razvoj zmogljivosti in letnem pregledu na področju obrambe, vključno z oceno izvajanja zmogljivostnih ciljev z visoko učinkovitostjo, vendar večinoma še vedno niso navedle, ali in kako nameravajo prednostno obravnavati uporabo pristopa evropskega sodelovanja, da bi zapolnile vrzeli v nacionalnih zmogljivostih. Podobno med vključenimi državami članicami še vedno ni skupnega razumevanja o tem, kako bodo projekti na področju zmogljivosti vplivali na povečanje strateške avtonomije Evrope in krepitev tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB). Prizadevanja za izvajanje priporočil iz usklajenega letnega pregleda na področju obrambe za leto 2020 in nadaljnji razvoj opredeljenih priložnosti za sodelovanje, zlasti za razvoj časovnih načrtov za izvajanje predlaganih šestih prednostnih področij, bi morali prispevati k izboljšanju tega razumevanja. Svet je opozoril, da se v primeru, ko se potrebe prekrivajo, skladnost rezultatov med usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in načrtom za razvoj zmogljivosti na eni strani ter ustreznimi postopki v okviru NATA, kot na primer Natov postopek obrambnega načrtovanja, na drugi strani, že zagotavlja in se bo zagotavljala tudi v prihodnje, ob priznavanju različne narave obeh organizacij in njunih pristojnosti ter članstva;

(f)

morajo še vedno dodatno izboljšati zagotavljanje informacij glede večjih obveznosti in zadevnih natančnejših ciljev glede njihovih industrijskih politik in strategij javnega naročanja. Okrepiti bi morale prizadevanja za preseganje sedanje ravni izpolnjevanja obveznosti, tako da bi opredelile načrte in pri tem jasno navedle, da njihovi projekti, ki temeljijo na industrijskih politikah in nabavnih strategijah, prispevajo h krepitvi konkurenčnosti evropske obrambne industrije in pozitivno vplivajo na EDTIB, vključno s spodbujanjem čezmejne udeležbe malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo po vsej Uniji.

5.

Kar zadeva posamezne nacionalne izvedbene načrte, naj vsaka vključena država članica pri nadaljnjem izvajanju PESCO upošteva ugotovitve in priporočila iz letnega poročila ter ustrezno pregleda svoj prispevek k izpolnjevanju večjih obveznosti v drugi začetni fazi PESCO.

III.   Nacionalni izvedbeni načrti

6.

Na splošno so vključene države članice od konca leta 2020 izboljšale kakovost informacij, navedenih v posodobitvah letnih nacionalnih izvedbenih načrtov. Kljub temu pozitivnemu trendu se vključenim državam članicam priporoča, naj za vsa področja obveznosti zagotovijo bolje utemeljene navedbe in smotrne izjave, pri tem pa dajo poseben poudarek razvoju namenskih, v prihodnost usmerjenih načrtov o tem, kako nameravajo prispevati k izpolnjevanju večjih obveznosti in natančnejših ciljev, tudi na podlagi ugotovitev in priporočil iz usklajenega letnega pregleda na področju obrambe za leto 2020. Ta v prihodnost usmerjena perspektiva bo vključenim državam članicam omogočila boljše usklajevanje prizadevanj in iskanje priložnosti za sodelovanje.

7.

Vključene države članice naj bi hkrati še naprej sodelovale v dvostranskih dialogih s sekretariatom PESCO, katerih cilj je doseči, ohraniti ali celo dodatno izboljšati pozitiven razvoj pri izpolnjevanju večjih obveznosti. Sekretariat PESCO bo pripravil dokument z dodatnimi informacijami o revidiranih nacionalnih izvedbenih načrtih na podlagi prihodnjega novega sklopa natančnejših ciljev za drugo začetno fazo PESCO, ki bi lahko za vključene države članice vključeval časovni okvir za doseganje dogovorjenih meril.

8.

Vključene države članice se spodbuja, da za predložitev nacionalnih izvedbenih načrtov uporabijo digitalno platformo, ki jo je Evropska obrambna agencija (EDA) razvila za PESCO, kar ji, bo omogočilo, da uporabijo podatke, ki so jih že posredovale, npr. v okviru PESCO, usklajenega letnega pregleda na področju obrambe in drugih ustreznih obrambnih pobud Unije, ter zmanjšalo upravno breme za vključene države članice.

9.

Vključene države članice naj bi si prizadevale za preseganje sedanje ravni izpolnjevanja obveznosti v zvezi z industrijsko razsežnostjo obrambnega sektorja, tako da bi opredelile načrte in pri tem jasno navedle, da njihovi projekti, ki temeljijo na industrijskih politikah in nabavnih strategijah, prispevajo h krepitvi konkurenčnosti evropske obrambne industrije in pozitivno vplivajo na EDTIB.

10.

Vključene države članice se močno spodbuja, da v okviru svojih sredstev in zmogljivosti povečajo svoj prispevek k operativnim vidikom PESCO – kadar so ugotovljene vrzeli, naj se posebej osredotočijo na razpoložljivost sil, ki jih je mogoče strateško razmestiti, da bi uresničile raven ambicije Unije –, k izjavi o zahtevah za misije in operacije v okviru SVOP, podatkovnim zbirkam za hitro odzivanje ter seznamu pripadnikov bojnih skupin EU.

11.

Ker so za uspešno izpolnitev večjih obveznosti v okviru PESCO potrebna skupna in individualna prizadevanja vseh vključenih držav članic ter da bi se zagotovil potreben politični zagon, bi morale vključene države članice leta 2022 in nato vsako drugo leto svojemu nacionalnemu izvedbenemu načrtu priložiti politično izjavo na visoki ravni, v kateri bi bili opisani glavni dosežki ter navedeni posebne nacionalne prednostne naloge (zlasti podpora izvajanju prednostnih nalog EU na področju razvoja zmogljivosti ter ugotovitev in priporočil iz usklajenega letnega pregleda na področju obrambe) in prispevki k izpolnjevanju večjih obveznosti.

IV.   Projekti PESCO

12.

46 projektov PESCO prispeva k izpolnjevanju 20 večjih obveznosti. Od teh projektov jih je 32 mogoče povezati s priložnostmi za sodelovanje, vključno s prednostnimi področji, opredeljenimi v usklajenem letnem pregledu na področju obrambe. Poleg tega 24 projektov neposredno obravnava zmogljivostne cilje z visoko učinkovitostjo, ki blažijo kritične pomanjkljivosti pri misijah in operacijah v okviru SVOP, 18 projektov pa posredno.

13.

Čeprav naj bi znatno število projektov PESCO v skladu s sklepi Sveta z dne 20. novembra 2020 o strateškem pregledu PESCO 2020 prineslo konkretne rezultate, pa je v poročilu o napredku projektov PESCO, ki je bilo Svetu predloženo 2. junija 2021, navedeno, da naj bi bilo pri nekaterih projektih težko, da bi do takrat dosegli pričakovane rezultate. Prepoznavnost in verodostojnost PESCO bosta odvisna od uspešnega izvajanja vseh tekočih projektov PESCO ter pravočasnega doseganja oprijemljivih rezultatov in potrebnih zmogljivosti.

14.

Svet zato poudarja, da bi si morale vključene države članice prizadevati za oprijemljive rezultate v skladu z načrtovanim, zlasti kar zadeva tiste projekte iz prve in druge faze, ki so še v fazi zasnove, in tiste, pri katerih se soočajo z velikimi omejitvami v zvezi z nadaljnjo izpopolnitvijo njihovih ciljev, obsega in rezultatov. To kaže, da je treba natančno pregledati, kako bi bilo treba te projekte nadalje izvajati, ali pa preučiti možnosti o povezovanju ali združevanju nekaterih projektov, da bi povečali njihov učinek in učinkovitost, prihranili vire, povečali sinergije in preprečili nepotrebno podvajanje. Kadar članice projektov ugotovijo, da projekti ne morejo doseči pričakovanih rezultatov, bi bilo treba navedene projekte oživiti ali ukiniti, da se zagotovita ustreznost, učinkovitost in verodostojnost vseh projektov PESCO.

15.

Svet priporoča, naj koordinator oziroma koordinatorji projekta sekretariat PESCO in druge vključene države članice pogosteje obveščajo o stanju njihovih projektov PESCO, da bi povečali preglednost in zmožnost sekretariata PESCO, da prevzame večjo vlogo pri svetovanju vključenim državam članicam. V zvezi s tem bi bilo treba dodatno povečati sredstva sekretariata PESCO.

16.

Svet poziva vključene države članice, naj prednostno obravnavajo pristop evropskega sodelovanja, da bi odpravili pomanjkljivosti pri zmogljivostih in kar najbolje izkoristili EDA kot evropski forum za razvoj skupnih zmogljivosti v skladu z dogovorjeno zavezo v okviru PESCO, vključno s pomočjo EDA pri izpopolnjevanju predlogov za projekte PESCO in morebitno podporo izvajanju projektov PESCO.

17.

Vključene države članice bi sekretariat PESCO lahko pozvale, naj predlaga zamisli za morebitne nove projekte PESCO, ki jih doslej niso obravnavale v okviru PESCO, in sicer ob upoštevanju ugotovitev in priporočil iz usklajenega letnega pregleda na področju obrambe ter prednostnih nalog za razvoj zmogljivosti EU, ki izhajajo iz načrta za razvoj zmogljivosti, vključno z zmogljivostnimi cilji z visoko učinkovitostjo.

18.

Da bi opredelili in oblikovali prihodnje predloge za projekte PESCO, Svet poziva vključene države članice, naj okrepijo uporabo orodij Unije za načrtovanje in razvoj zmogljivosti ter ugotovitev in priporočil iz usklajenega letnega pregleda na področju obrambe, da bi nadalje izpopolnile predloge za projekte, zlasti kar zadeva prednostna področja in opredeljene možnosti za sodelovanje, tudi na operativnem področju. Svet spodbuja vključene države članice, naj še naprej vlagajo predloge za projekte PESCO, zlasti tiste, ki so bolj operativno usmerjeni in imajo kratkoročen učinek na podlagi že obstoječih zmogljivosti, ter tiste, ki prispevajo k zapolnjevanju vrzeli in potreb v zvezi s strateškimi zmogljivostmi, opredeljenimi v načrtu za razvoj zmogljivosti in usklajenem letnem pregledu na področju obrambe.

V.   Nadaljnji koraki

19.

Priporočilo Sveta, ki določa natančnejše cilje za vsako od večjih obveznosti za drugo začetno fazo PESCO (2021–2025), bi bilo treba sprejeti čim prej.

20.

Sekretariat PESCO bo po odobritvi navedenega priporočila predložil dokument z dodatnimi informacijami o revidiranih nacionalnih izvedbenih načrtih na podlagi novega sklopa natančnejših ciljev za drugo začetno fazo PESCO, ki bi lahko za vključene države članice vključeval časovni okvir za doseganje dogovorjenih meril.

21.

Vključene države članice naj revidirajo in po potrebi posodobijo svoje nacionalne izvedbene načrte ter posodobljene nacionalne izvedbene načrte do 10. marca 2022 predložijo sekretariatu PESCO (vključno z uporabo digitalne platforme EDA). Naslednjim posodobljenim nacionalnim izvedbenim načrtom bi bilo treba priložiti politično izjavo na visoki ravni, v kateri bi morale vključene države članice predstaviti njihove glavne dosežke ter navesti specifične nacionalne prednostne naloge in prispevke.

22.

Svet je opozoril, da bi si morale sekretariat PESCO ter tudi vključene države članice v skladu s strateškim pregledom PESCO za leto 2020 še naprej prizadevati za spodbude za izboljšanje izpolnjevanja obveznosti, zlasti kadar je visoki predstavnik ocenil in Svet poudaril, da napredek ni zadosten, in sicer v zvezi z operativnimi obveznostmi in tistimi, povezanimi s pristopom evropskega sodelovanja. Redne politične razprave na visoki ravni med vključenimi državami članicami in visokim predstavnikom bi morale še naprej zagotavljati politični zagon in politično odgovornost.

23.

Vključene države članice naj bi še naprej sodelovale v dvostranskih dialogih s sekretariatom PESCO, katerih cilj je doseči, ohraniti ali celo dodatno izboljšati pozitiven razvoj pri izpolnjevanju večjih obveznosti. Sekretariat PESCO bi v zvezi s tem pripravil priporočila, prilagojena posameznim vključenim državam članicam, o katerih bi se razpravljalo v teh dialogih. V zvezi s tem bi bilo treba dodatno okrepiti sekretariat PESCO.

24.

Svet opozarja, da bodo vključene države članice ob upoštevanju rezultatov strateškega kompasa v okviru procesa strateškega pregleda PESCO, ki bo opravljen pred koncem druge začetne faze PESCO leta 2025 in, kot je navedeno v uradnem obvestilu o PESCO, v katerem je prav tako opozorjeno na poseben značaj varnostne in obrambne politike nekaterih držav članic, ocenile izpolnjevanje vseh obveznosti v okviru PESCO ter razpravljale in odločile o novih obveznostih, da bi začele novo fazo v smeri evropskega varnostnega in obrambnega povezovanja.

V Bruslju, 16. novembra 2021

Za Svet

predsednik

J. BORRELL FONTELLES


(1)  UL L 331, 14.12.2017, str. 57.

(2)  UL C 88, 8.3.2018, str. 1.

(3)  UL C 374, 16.10.2018, str. 1.

(4)  OL C 463, 16. november 2021, str. 1

(5)  Te sile lahko vključene države članice uporabljajo v okviru EU za nacionalne potrebe in tudi v različnih kontekstih, kot sta ZN in NATO.


Top