EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32021H0472
Commission Recommendation (EU) 2021/472 of 17 March 2021 on a common approach to establish a systematic surveillance of SARS-CoV-2 and its variants in wastewaters in the EU
Priporočilo Komisije (EU) 2021/472 z dne 17. marca 2021 o skupnem pristopu za vzpostavitev sistematičnega spremljanja virusa SARS-CoV-2 in njegovih različic v odpadnih vodah v EU
Priporočilo Komisije (EU) 2021/472 z dne 17. marca 2021 o skupnem pristopu za vzpostavitev sistematičnega spremljanja virusa SARS-CoV-2 in njegovih različic v odpadnih vodah v EU
C/2021/1925
OJ L 98, 19.3.2021, p. 3–8
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
19.3.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 98/3 |
PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2021/472
z dne 17. marca 2021
o skupnem pristopu za vzpostavitev sistematičnega spremljanja virusa SARS-CoV-2 in njegovih različic v odpadnih vodah v EU
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 292 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 168(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (1)„opredelitev zdravstvene politike“ ter „organizacija in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe“ ostajata v nacionalni pristojnosti. Države članice so zato pristojne za odločanje o strategijah spremljanja prisotnosti virusa SARS-CoV-2 med svojim prebivalstvom, ob upoštevanju zadevnih epidemioloških in socialnih razmer. |
(2) |
Kot je bilo napovedano 11. novembra 2020 (2), namerava Komisija predlagati ustanovitev organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA), ki bo okrepil zmogljivost Unije za pripravljenost in odzivanje na nove in nastajajoče čezmejne grožnje za zdravje ljudi. Naloga tega organa bo Uniji in njenim državam članicam omogočiti hitro uvedbo najnaprednejših zdravstvenih in drugih protiukrepov v primeru izrednih razmer v javnem zdravju, in sicer tako, da bo zajel celotno vrednostno verigo od zasnove do distribucije in uporabe. |
(3) |
Letos bo Komisija začela izvajati več pripravljalnih ukrepov, s katerimi bodo postavljeni temelji za delovanje organa HERA in ki bodo služili kot načrt za dolgoročno pripravljenost Unije na izredne razmere v javnem zdravju. Komisija je 17. februarja 2021 sprejela evropski načrt pripravljenosti na biološko grožnjo „inkubator HERA“, v katerem je predstavljen predlog za takojšnje ukrepanje za pripravo Evrope na povečano grožnjo zaradi različic SARS-CoV-2 (3). |
(4) |
Nove različice virusa se razvijajo in širijo v Evropi in po svetu. Zaradi večje prenosljivosti nekaterih različic in verjetnosti, da povzročijo hujši potek bolezni, je ogrožen naš odziv na virus. Zato je pomembno, da se uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za čimprejšnje odkritje teh različic ter zagotovi ustrezen in pravočasen odziv. |
(5) |
Eno od področij ukrepanja, na katero se bo osredotočil inkubator HERA, je hitro odkrivanje sedanjih in prihodnjih zaskrbljujočih različic SARS-CoV-2. Iz izkušenj držav članic na tem področju izhaja, da lahko spremljanje virusa SARS-CoV-2 in njegovih različic v odpadnih vodah pomeni stroškovno učinkovit, hiter in zanesljiv vir informacij o širjenju virusa SARS-CoV-2 med prebivalstvom ter da je lahko to dragocen del povečanega genomskega in epidemiološkega spremljanja. |
(6) |
Monitoring odpadnih voda bi bilo treba obravnavati kot dopolnilni in neodvisni pristop k strategijam testiranja na COVID-19 in spremljanja tega virusa. Kot je poudarjeno v Priporočilu Komisije z dne 28. oktobra 2020 o strategijah testiranja na COVID-19, vključno s hitrimi antigenskimi testi (4), so zanesljive strategije testiranja in zadostne zmogljivosti testiranja bistveni vidiki pripravljenosti in odziva na COVID-19. Tudi v sporočilu Komisije z dne 2. decembra 2020 z naslovom „Ostanite varni pred COVID-19 pozimi“ (5) in sporočilu z dne 19. januarja 2021 z naslovom „Enoten pristop k boju proti COVID-19“ (6) je poudarjeno, da je testiranje še vedno ključni element za spremljanje, zajezitev in ublažitev pandemije COVID-19. Zato je treba nacionalne strategije testiranja nujno posodobiti, da se bodo upoštevale nove različice, saj so osrednjega pomena za strategije zajezitve virusa COVID-19. S spremljanjem virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah se lahko pridobijo pomembne dopolnilne in neodvisne informacije za odločanje o javnozdravstvenih zadevah med pandemijo COVID-19. Zato je treba monitoring odpadnih voda bolj sistematično vključevati v nacionalne strategije testiranja za odkrivanje virusa SARS-CoV-2. |
(7) |
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je 30. novembra 2020 organizirala strokovno posvetovanje o javnozdravstvenih potrebah v zvezi s spremljanjem virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah (7), v katerem je ugotovila, da se lahko s spremljanjem virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah pridobijo pomembne dopolnilne in neodvisne informacije za javnozdravstvene organe. Vendar pa to ne nadomešča obstoječih pristopov in strategij testiranja na COVID-19. Monitoring odpadnih voda je eno do orodij za opazovanje trendov in ne izključno orodje za sklepanje o razširjenosti COVID-19 med prebivalstvom. V različnih fazah epidemije se lahko uporablja za različne namene. |
(8) |
Natančneje, monitoring odpadnih voda se lahko uporablja za namene preprečevanja ali zgodnjega opozarjanja, saj bi bilo treba odkritje virusa v odpadnih vodah obravnavati kot znak možnega (ponovnega) pojava pandemije. Podobno bi lahko rezultati, ki kažejo na odsotnost virusa v odpadnih vodah, kazali, da se za prispevno populacijsko območje lahko šteje, da je tveganje manjše. Analiza trendov v rezultatih je pomembna tudi za spremljanje učinkovitosti ukrepov, sprejetih za omejevanje prenosa virusa. Na podlagi spremljanja trendov koncentracije različic virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah bi se tako lahko sprejeli ukrepi za pripravljenosti in odzivanje. |
(9) |
Zato je ključnega pomena, da države članice vzpostavijo učinkovite sisteme za monitoring odpadnih voda, s katerimi se bo zagotovilo, da se ustrezni podatki nemudoma posredujejo pristojnim zdravstvenim organom. Iz izkušenj je razvidno, da je vzpostavitev novega sistema za monitoring odpadnih voda mogoče doseči v največ šestih mesecih, saj so upravljavci obratov za odpadne vode navajeni spremljati različne parametre v svojih obratih. |
(10) |
Na voljo bi morale biti skupne metode vzorčenja, merjenja in analize in se uporabljati v praksi, da se zagotovi zanesljivost in primerljivost zbranih podatkov. |
(11) |
Bistveno je podpreti izmenjavo dobrih praks med državami članicami, pa tudi s tretjimi državami, ki morda nimajo neposrednega dostopa do podatkov iz običajnih praks testiranja. Zato je pomembno spodbujati države članice k sodelovanju v prihodnji evropski platformi za izmenjavo. |
(12) |
Po potrebi ter za pospešitev in podporo uvajanja dejavnosti iz tega priporočila bodo na voljo sredstva EU za podporo dejavnostim monitoringa odpadnih voda in za zagotovitev sistematične analize prisotnosti različic virusa v odpadnih vodah. To bo državam članicam omogočilo, da hitreje uvedejo monitoring in analizo odpadnih voda, hkrati pa zagotovijo redno analizo virusa SARS-CoV-2 in njegovih različic v odpadnih vodah. |
(13) |
Čeprav je pri infrastrukturi za zbiranje podatkov z namenom monitoringa odpadnih voda poudarek na spremljanju virusa SARS-CoV-2 v okviru sedanje javnozdravstvene pandemije, bo uvedba priporočenega sistema in postopkov monitoringa imela dodano vrednost tudi drugje, ne le pri spremljanju virusa SARS-CoV-2. Zagotovila bo zgodnje opozarjanje na morebitne prihodnje izbruhe drugih zaskrbljujočih patogenov ali na nevarnost drugih onesnaževal, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost. |
(14) |
Ker se je pregled Direktive Sveta 91/271/EGS (8) že začel, je pomembno, da se od držav članic zberejo informacije o njihovih izkušnjah pri spremljanju za zdravje pomembnih parametrov v njihovih odpadnih vodah. To bi lahko pripomoglo k opredelitvi ustreznih z zdravjem povezanih parametrov, ki jih je treba redno spremljati v odpadnih vodah. |
(15) |
To priporočilo je del sklopa ukrepov v zvezi s COVID-19, ki jih sprejela Komisija in so bili napovedani v sporočilu Komisije z dne 17. marca 2021 o skupni poti do varnega in trajnega ponovnega odprtja. Ukrepe, ki so predlagani v tem priporočilu, je treba razumeti v okviru širše pobude Unije in bodo temeljili na dobrih praksah, ki so jih uvedle države članice in države po vsem svetu. Temeljijo tudi na ugotovitvah iz projekta Komisije o monitoringu odpadnih voda (9) in rezultatih posvetovanja SZO o javnozdravstvenih potrebah v zvezi s spremljanjem virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah (10). |
SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:
Namen Priporočila
(1) |
Namen Priporočila je podpreti države članice pri vzpostavljanju njihovih sistemov za monitoring odpadnih voda po vsej Uniji kot dopolnilnega orodja za zbiranje in upravljanje podatkov v zvezi s pandemijo COVID-19, s poudarkom na pojavu in širjenju različic virusa SARS-CoV-2. |
(2) |
V tem priporočilu so določene smernice, ki naj bi jih države članice sprejele za bolj sistematični monitoring odpadnih voda in njegovo vključitev v nacionalne strategije testiranja. |
(3) |
Zlasti pa so v njem določene smernice za države članice o zasnovi in upravljanju sistemov za spremljanje virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah ter o hitrem prenosu zbranih podatkov pristojnim zdravstvenim organom. Prav tako so predlagane minimalne zahteve za učinkovite strategije monitoringa odpadnih voda ter uporabo skupnih metod vzorčenja, testiranja in analize podatkov. Priporočilo podpira izmenjavo rezultatov in dobrih praks prek evropske platforme za izmenjavo. |
Monitoring odpadnih voda
(4) |
Državam članicam se močno priporoča, naj čim prej, najpozneje pa do 1. oktobra 2021, vzpostavijo nacionalni sistem za monitoring odpadnih voda, namenjen zbiranju podatkov o virusu SARS-CoV-2 in njegovih različicah v odpadnih vodah. |
(5) |
Sistem spremljanja bi moral zajemati znaten del prebivalstva države članice. Sistem monitoringa bi moral vključevati vsaj odpadne vode iz velikih mest z več kot 150 000 prebivalci, po možnosti z najmanjšo pogostostjo vzorčenja dva vzorca na teden. Po potrebi se lahko izberejo dodatna mesta vzorčenja bodisi za zajetje zadostnega dela prebivalstva bodisi za boljše razumevanje kroženja virusa, povezanega z morebitnimi premiki prebivalstva na različnih ozemljih (npr. turistični kraji v poletni sezoni). |
(6) |
Najmanjšo pogostost vzorčenja in geografsko pokritost bi bilo treba prilagoditi epidemiološkim razmeram:
|
(7) |
Vzorce bi bilo treba odvzeti na dotoku čistilne naprave za odpadne vode oziroma, kjer je to ustrezno, že prej v omrežju za zbiranje odpadnih voda. Prisotnost virusa SARS-CoV-2 in njegovih različic bi bilo treba redno analizirati, najbolje dvakrat mesečno. |
(8) |
Kadar so potrebne podrobnejše informacije za boljše evidentiranje prisotnosti virusa in njegovih različic, tudi med ranljivimi skupnostmi, bi bilo treba izvesti dodatno pravočasno vzorčenje in analizo na ciljnih lokacijah omrežja za zbiranje odpadnih voda, kamor se stekajo odpadne vode zadevnega prebivalstva. Opredelitev lokacij in pogostosti vzorčenja bi bilo treba prilagoditi lokalnim potrebam (npr. glavni kanalizacijski zbiralniki in zadevni podsistemi, povezani na primer z deli mest, bolnišnicami, šolami, študentskimi naselji, letališči, drugimi prometnimi vozlišči, domovi za upokojence, zapori itd.). |
(9) |
Države članice bi morale zagotoviti, da se rezultati monitoringa odpadnih voda elektronsko nemudoma pošljejo pristojnim javnozdravstvenim organom, nato pa evropski platformi za izmenjavo, ko ta začne delovati. Za namene zgodnjega opozarjanja bi bilo treba rezultate za vsak vzorec zabeležiti čim prej in po možnosti najpozneje 48 ur po odvzemu vzorca. |
(10) |
Da se zagotovi ustrezna razlaga rezultatov, pa tudi da se sistem spremljanja prilagodi javnozdravstvenim potrebam, naj države članice vzpostavijo ustrezne strukture, ki vključujejo organe, pristojne za zdravje in odpadne vode, da bi združile in povezale ustrezne nabore podatkov ter uskladile razlago in sporočanje rezultatov. |
(11) |
Države članice bi morale posebno pozornost nameniti etičnim vidikom: monitoring odpadnih voda je sestavni del spremljanja javnega zdravja in bi zato moral biti skladen z istimi etičnimi načeli, kot so določena v smernicah SZO iz leta 2017 o etičnih vprašanjih pri spremljanju javnega zdravja (11). |
Metode vzorčenja in analizne metode
(12) |
Za zagotovitev primerljivosti in zanesljivosti metod vzorčenja in analiznih metod bi morale države članice zagotoviti, da:
|
Podpora usklajevanju na ravni Unije
(13) |
Države članice naj sodelujejo pri prizadevanjih Komisije v tesnem sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in drugimi agencijami Unije, da se zagotovi izmenjava dobrih praks in rezultatov, ki omogočajo ustrezne in pravočasne javnozdravstvene odzive ter razlago ali uporabo takih rezultatov. V ta namen se državam članicam močno priporoča, naj sodelujejo v evropski platformi za izmenjavo, ki jo bo vzpostavila Komisija in pri kateri bo poudarek na:
|
(14) |
Države članice so pozvane, naj pošljejo povratne informacije o svojih izkušnjah na tem področju, da bi podprle delo Komisije pri opredelitvi ustreznih z zdravjem povezanih parametrov, ki jih je treba redno spremljati v odpadnih vodah. V zvezi s tem bi bilo treba razmisliti o širšem spremljanju, ki se ne bi nanašalo samo na javno zdravje. Državam članicam se zlasti priporoča, naj obveščajo o rezultatih spremljanja novih onesnaževal, novih patogenov, zdravil, farmacevtskih izdelkov, mikroplastike ali porabe antimikrobikov v odpadnih vodah. |
Mednarodna razsežnost
(15) |
Državam članicam se močno priporoča, da:
|
Poročanje – izmenjava dobrih praks
(16) |
Za usklajevanje odzivov na to priporočilo naj države članice do 1. aprila 2021 imenujejo največ dve kontaktni točki, ki predstavljata organe, pristojne za javno zdravje in odpadno vodo. |
(17) |
Države članice naj Komisiji do 15. maja 2021 poročajo o ukrepih, sprejetih na podlagi tega priporočila. |
V Bruslju, 17. marca 2021
Za Komisijo
Virginijus SINKEVIČIUS
Član Komisije
(1) https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:12012E/TXT:sl:PDF
(2) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/?uri=CELEX%3A52020DC0724&qid=1605690513438
(3) COM(2021) 78 final, „Inkubator HERA: Skupno predvidevanje grožnje zaradi različic COVID-19“ https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52021DC0078&qid=1615546266214&from=SL.
(4) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32020H1595
(5) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/ALL/?uri=COM:2020:786:FIN
(6) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM:2021:35:FIN
(7) https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/339487/WHO-EURO-2021-1965-41716-57097-eng.pdf
(8) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).
(9) https://ec.europa.eu/environment/water/water-urbanwaste/info/pdf/Waste%20Waters%20and%20Covid%2019%20MEMO.pdf
(10) https://www.euro.who.int/en/health-topics/environment-and-health/water-and-sanitation/publications/2021/expert-consultation-on-public-health-needs-related-to-surveillance-of-sars-cov-2-in-wastewater-summary-report-virtual-meeting,-30-november-2020
(11) Smernice SZO o etičnih vprašanjih pri spremljanju javnega zdravja, http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/255721/1/9789241512657-eng.pdf?ua=1.
PRILOGA
Posebni standardi kakovosti
(1) Standardi za PCR oziroma digitalni PCR (verižna reakcija s polimerazo)
(a) |
Mejna vrednost cikla verižne reakcije s polimerazo v realnem času (RT-qPCR) mora biti pod 40, da se vzorec obravnava kot pozitiven bodisi za analizo qPCR (kvantitativna verižna reakcija s polimerazo) bodisi za sekvenciranje. |
(b) |
Namesto RT-qPCR (kot tudi digitalne verižne reakcije s polimerazo – dPCR) se lahko uporabijo alternativni pristopi za količinsko opredelitev, če se z njimi dosežejo rezultati, enakovredni rezultatom pri RT-qPCR, in izpolnijo zahteve glede kakovosti, enakovredne tistim pri RT-qPCR. |
(c) |
Pregled vseh vzorcev se opravi vsaj v dvojnikih, da se preprečijo lažno pozitivni ali lažno negativni rezultati. |
(d) |
Uporabljeni analizni postopek verižne reakcije s polimerazo v realnem času mora vključevati ustrezne kontrolne vzorce, da se oceni vsaj učinkovitost faz koncentracije/ekstrakcije in preveri, da ni znatnega zaviranja reakcije. |
(e) |
Vsaka ponovitev mora biti opravljena v skladu z ustreznimi standardi (vsaj 3-točkovne zaporedne razredčitve v treh ponovitvah z uporabo sintetične RNK virusa SARS-CoV-2) ter vključevati pozitivne in negativne kontrolne vzorce, da se ugotovi, ali so bili pri izvedbi PCR/qPCR dobljeni zanesljivi rezultati. |
(f) |
Za pozitivne vzorce je treba mejno vrednost kvantifikacijskega cikla (Cq) določiti pri 5 ciklih pred zaključkom protokola ojačitve, da se prepreči napačno evidentiranje zapoznelih fluorescenčnih signalov. |
(g) |
Za upoštevanje kakršne koli kontaminacije med ekstrakcijo RNK je treba uporabiti negativno kontrolo ekstrakcije. |
(2) Standardi za sekvenciranje naslednje generacije
(a) |
Zagotoviti je treba vsaj milijon odčitkov na vzorec, dolžina odčitavanja pa mora biti več kot 100 baznih parov (1). |
(b) |
Za boljšo opredelitev mutacij pri analizi odpadnih voda z visokoprepustnim sekvenciranjem je treba navesti vsaj 3 genske označevalce na različico. |
(3) Standardi za normalizacijo
(a) |
Virusno število genskih kopij je treba normalizirati s številom prebivalstva, ki ga oskrbuje zadevni kanalizacijski sistem, in s pretokom odpadne vode za boljšo primerljivost meritev med različnimi lokacijami. |
(b) |
V ta namen se priporočajo dodatne normalizacijske kontrole z bakteriofagom crAssphage (c) ali virusom blage lisavosti paprik. |
(c) |
Če ni mogoče pridobiti podatkov za noben virus iz točke (b), se lahko uporabijo drugi parametri, če omogočajo enakovredne popravke za meteorološke ali druge vplive (kot so padavine ali drugi meteorološki vplivi), ki povzročajo nihanja virusne obremenitve, ki niso povezana s pandemijo. |
(1) https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/Sequencing-of-SARS-CoV-2-first-update.pdf