(1)

Konec februarja 2019 so se gambijski organi enostransko odločili, da uvedejo moratorij na vse operacije prisilnega vračanja, zaradi česar je bilo v večini leta 2019 preprečeno učinkovito vračanje. Po odpravi moratorija januarja 2020 se države članice soočajo s ponavljajočimi se ovirami, ki jih Gambija postavlja pri organizaciji in izvajanju operacij vračanja. Nepredvidljive ravni sodelovanja Gambije so tudi ovirale vse faze postopka vračanja, tudi kadar so se uporabljale obstoječe dobre prakse in druge operativne ureditve, o katerih sta se predhodno dogovorili Unija in Gambija. Gambijski organi so 6. aprila 2021 sporočili, da država do nadaljnjega ne more sprejemati oseb v postopku vračanja in nato junija 2021 potrdili obstoj „moratorija na prisilno vračanje ali repatriacijo do časa po decembrskih volitvah“.

(2)

Komisija je od leta 2019 sprejela ukrepe za izboljšanje ravni sodelovanja Gambije pri ponovnem sprejemu nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Ti ukrepi so obsegali več srečanj z gambijskimi organi, tako na tehnični kot tudi na politični ravni, z namenom iskanja obojestransko sprejemljivih rešitev ter dogovora o nadaljnjih projektih podpore v korist Gambije. Vzporedno so potekale izmenjave na visoki ravni med Komisijo in Gambijo. Ponovni sprejem je bil z Gambijo izpostavljen tudi v okviru drugih srečanj, ki so jih organizirale ESZD.

(3)

Ob upoštevanju ukrepov, ki jih je Komisija doslej sprejela za izboljšanje ravni sodelovanja, in splošnih odnosov Unije z Gambijo se šteje, da sodelovanje Gambije z Unijo na področju ponovnega sprejema ni zadostno in da je zato potrebno ukrepanje Unije.

(4)

Uporabo nekaterih določb Uredbe (ES) št. 810/2009 bi bilo zato treba začasno opustiti za državljane Gambije, za katere v skladu z Uredbo (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta velja vizumska obveznost (2). To velja zato, da bi se gambijske organe spodbudilo k sprejetju potrebnih ukrepov za izboljšanje sodelovanja na področju ponovnega sprejema.

(5)

Določbe, ki se začasno opustijo, so v členu 25a(5), točka (a), vizumskega zakonika: začasna opustitev možnosti opustitve zahtev v zvezi z dokumentarnimi dokazili, ki jih morajo predložiti prosilci za vizum, omenjene v členu 14(6), začasna opustitev splošnega obdobja obravnave 15 koledarskih dni iz člena 23(1) (kar posledično izključuje tudi uporabo pravila o podaljšanju tega obdobja do največ 45 dni v posameznih primerih), začasna opustitev izdajanja vizumov za večkratni vstop v skladu s členom 24(2) in (2c) ter začasna opustitev možnosti oprostitve plačila vizumske takse za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov v skladu s členom 16(5), točka (b).

(6)

Člen 21(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Te omejitve in pogoje uveljavlja Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Ta sklep ne vpliva na uporabo navedene direktive, ki pravico do prostega gibanja razširja na družinske člane, neodvisno od njihovega državljanstva, ki državljana Unije spremljajo ali se mu pridružijo. Ta sklep se torej ne uporablja za družinske člane državljana Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali za družinske člane državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa ne bi smeli posegati v obveznosti držav članic po mednarodnem pravu kot držav gostiteljic mednarodnih medvladnih organizacij ali mednarodnih konferenc, ki jih skličejo mednarodne medvladne organizacije, ki jih gostijo države članice. Zato se začasna opustitev ne bi smela uporabljati za državljane Gambije, ki zaprosijo za vizum, če je to potrebno, da države članice izpolnijo svoje obveznosti kot države gostiteljice takih organizacij ali konferenc.

(8)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Ker ta sklep nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme ta sklep, odloči, ali ga bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(9)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES ne sodeluje (4); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(10)

Ta sklep za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz člena 1, točka B, Sklepa Sveta 1999/437/ES (6).

(11)

Ta sklep za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz člena 1, točka B, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (8).

(12)

Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz člena 1, točka B, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (10).

(13)

Ta sklep predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 in člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 ter člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011 –