EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021D0372

Sklep Sveta (SZVP) 2021/372 z dne 2. marca 2021 o spremembi Sklepa (SZVP) 2020/1999 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic

OJ L 71I , 2.3.2021, p. 6–9 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2021/372/oj

2.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

LI 71/6


SKLEP SVETA (SZVP) 2021/372

z dne 2. marca 2021

o spremembi Sklepa (SZVP) 2020/1999 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1999 z dne 7. decembra 2020 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic (1) in zlasti člena 5(1) Sklepa,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 7. decembra 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/1999.

(2)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je 18. januarja 2021 v imenu Unije dal izjavo, v kateri je obsodil pridržanje ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega ob njegovem povratku v Moskvo 17. januarja 2021 in pozval k njegovi takojšnji izpustitvi.

(3)

Svet za zunanje zadeve se je 22. februarja 2021 dogovoril, da bo nadaljeval z delom glede prihodnjih omejevalnih ukrepov v odgovor na hude kršitve človekovih pravic.

(4)

V tem okviru in glede na nadaljevanje hudih kršitev človekovih pravic v Rusiji bi bilo treba na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge k Sklepu (SZVP) 2020/1999, dodati štiri osebe.

(5)

Sklep (SZVP) 2020/1999 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Sklepu (SZVP) 2020/1999 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na datum objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 2. marca 2021

Za Svet

Predsednica

A. P. ZACARIAS


(1)  UL L 410 I, 7.12.2020, str. 13.


PRILOGA

Na seznam fizičnih oseb v oddelku A ("Fizične osebe") v Prilogi k Sklepu (SZVP) 2020/1999 se dodajo naslednji vnosi:

 

Ime (angleško prečrkovanje ruskega zapisa)

Ime (ruski zapis)

Podatki za ugotavljanje istovetnosti

Razlogi za uvrstitev na seznam

Datum uvrstitve na seznam

„1.

Alexander (Alexandr) Petrovich KALASHNIKOV

Aлександр Петрович КАЛАШНИКОВ

Položaj(i): direktor ruske zvezne službe za izvrševanje kazni zapora (FSIN)

Datum rojstva: 27. 1. 1964

Kraj rojstva: Tatarsk, regija/pokrajina Novosibirsk, Ruska SFSR (zdaj Ruska federacija)

Državljanstvo: rusko

Spol: moški

Alexander Kalashnikov je od 8. oktobra 2019 direktor ruske zvezne službe za izvrševanje kazni zapora (FSIN). Na tem položaju nadzoruje vse dejavnosti FSIN. Kot direktor FSIN je odgovoren za hude kršitve človekovih pravic v Rusiji, tudi samovoljne aretacije in pridržanja.

FSIN je 28. decembra 2020 pozvala Alekseja Navalnega, ki se je takrat zdravil v Nemčiji (od septembra 2020 do januarja 2021), potem ko je bil zastrupljen s toksičnim živčnim plinom iz skupine novičok, naj se takoj javi svetovalcu za pogojni izpust ali pa bo zaprt zaradi kršitve pogojne kazni, izrečene zaradi poneverbe. To obsodbo o poneverbi je Evropsko sodišče za človekove pravice leta 2018 razglasilo za samovoljno in nepravično. Po naročilu Alexandra. Kalashnikova so uradniki FSIN 17. januarja 2021 pridržali Alekseja Navalnega, potem ko je prispel na letališče v Moskvi. Aretacija Alekseja. Navalnega temelji na sklepu mestnega sodišča v Khimkiju, ki je bil izdan na zahtevo FSIN. FSIN je že konec decembra 2020 zahteval, da sodišče pogojno kazen Alekseja Navalnega spremeni v zaporno kazen. Evropsko sodišče za človekove pravice je 17. februarja 2021 vladi Ruske federacije odredilo, naj izpusti Alekseja Navalnega.

2. marec 2021

2.

Alexander (Alexandr) Ivanovich BASTRYKIN

Алексaндр Ивaнович БАСТРЫКИН

Položaj(i): predsednik preiskovalnega odbora Ruske federacije

Datum rojstva: 27. 8. 1953

Kraj rojstva: Pskov, Ruska SFSR (zdaj Ruska federacija)

Državljanstvo: rusko

Spol: moški

Alexander Bastrykin je predsednik preiskovalnega odbora Ruske federacije (v nadaljnjem besedilu: odbor) od januarja 2011 (in kot vršilec dolžnosti predsednika od oktobra do decembra 2010). Na tem položaju nadzoruje vse dejavnosti odbora. Odboru uradno predseduje ruski predsednik. Kot predsednik odbora je Alexander Bastrykin odgovoren za hude kršitve človekovih pravic v Rusiji, tudi samovoljne aretacije in pridržanja.

Alexander Bastrykin je odgovoren za obsežne in sistematične represivne kampanje proti ruski opoziciji, ki so usmerjene v preiskovanje njenih članov. Odbor je 29. decembra 2020 začel preiskavo opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in ga obtožil obsežne goljufije. Aleksej Navalni in drugi so v letih po letu 2000 objavili članke o tem, da je Alexander. Bastrykin lastnik češkega nepremičninskega podjetja LAW Bohemia.

2. marec 2021

3.

Igor Viktorovich KRASNOV

Игорь Викторович КРАСНОВ

Položaj(i): generalni državni tožilec Ruske federacije

Datum rojstva: 24. 12. 1975

Kraj rojstva: Arkhangelsk, Ruska SFSR (zdaj Ruska federacija)

Državljanstvo: rusko

Spol: moški

Igor Krasnov je generalni državni tožilec Ruske federacije od 22. januarja 2020 in je bivši namestnik predsednika preiskovalnega odbora Ruske federacije. Na svojem položaju generalnega državnega tožilca nadzoruje državna tožilstva v Ruski federaciji, posebna tožilstva in vojaško tožilstvo. Kot generalni državni tožilec je odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno s samovoljnimi pridržanji demonstrantov, ter za obsežno in sistematično represijo svobode mirnega zbiranja in združevanja ter svobode mnenja in izražanja.

Pred demonstracijami 23. januarja 2021 je generalno državno tožilstvo opozorilo, da bodo udeleženci odgovarjali. Poleg tega je generalno državno tožilstvo zahtevalo, da Zvezna služba za nadzor nad komunikacijami, informacijsko tehnologijo in javnimi glasili (Roskomnadzor) omeji dostop do spletnih strani in računov na družbenih omrežjih opozicije, ki so vsebovali informacije o načrtovanih zbiranjih podpornikov Alekseja Navalnega. Generalno državno tožilstvo je 29. januarja 2021 znova zahtevalo, da Roskomnadzor omeji dostop do spletnih strani in računov na družbenih omrežjih opozicije, tokrat pred demonstracijami v podporo Navalnemu 30. in 31. januarja 2021. Internetnim podjetjem (Facebook, TikTok, Twitter, Google, Mail.ru Group) so bila poslana opozorila. Generalno državno tožilstvo je tudi naznanilo, da bodo udeleženci demonstracij kazensko preganjani.

Generalno državno tožilstvo je podprlo zahtevo ruske zvezne službe za izvrševanje kazni zapora (FSIN), da se pogojna obsodba, izrečena Alekseju Navalnemu v primeru domnevne goljufije, spremeni v zaporno kazen. Čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice njegovo obsodbo v tej zadevi leta 2018 spoznalo za samovoljno in nepravično, je bil Aleksej Navalni po svojem prihodu na moskovsko letališče 17. januarja 2021 aretiran.

2. marec 2021

4.

Viktor Vasilievich (Vasilyevich) ZOLOTOV

Виктор Васильевич ЗОЛОТОВ

Položaj(i): direktor Zvezne službe nacionalne garde Ruske federacije (Rosgvardia)

Datum rojstva: 27. 1. 1954

Kraj rojstva: Sasovo, Ruska SFSR (zdaj Ruska federacija)

Državljanstvo: rusko

Spol: moški

Viktor Zolotov je direktor Zvezne službe nacionalne garde Ruske federacije (Rosgvardia) od 5. aprila 2016 in tako vrhovni poveljnik nacionalne garde Ruske federacije ter poveljnik OMON – specialne mobilne enote, ki je del Rosgvardia. Na tem položaju nadzoruje vse dejavnosti enot Rosgvardia in OMON. Kot direktor Rosgvardie je odgovoren za hude kršitve človekovih pravic v Rusiji, vključno s samovoljnimi aretacijami in pridržanji ter sistematičnimi in obsežnimi kršitvami svobode mirnega zbiranja in združevanja, zlasti z nasilno represijo protestov in demonstracij.

Rosgvardia je sodelovala pri zatrtju demonstracij v podporo Navalnemu 23. januarja 2021, številni pripadniki OMON in nacionalne garde pa so po poročanju s protestniki ravnali brutalno in nasilno. Varnostne sile so agresivno napadle na desetine novinarjev, tudi dopisnico časopisa Meduza Kristino Safronovo, ki jo je udaril pripadnik OMON, in novinarko časopisa Novaya Gazeta Yelizaveto Kirpanovo, ki so jo z gumijevko udarili po glavi, da je začela krvaveti. Varnostne sile so samovoljno pridržale več kot 300 mladoletnih oseb.

2. marec 2021“


Top