EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32020R2156

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2156 z dne 14. oktobra 2020 o podrobni opredelitvi tehničnih načinov za uspešno izvajanje neobvezne skupne sheme Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme (Besedilo velja za EGP)

C/2020/6929

OJ L 431, 21.12.2020, p. 25–29 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2020/2156/oj

21.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 431/25


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2156

z dne 14. oktobra 2020

o podrobni opredelitvi tehničnih načinov za uspešno izvajanje neobvezne skupne sheme Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (1) ter zlasti člena 8(11) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2155 (2) se vzpostavlja neobvezna skupna shema Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme, tj. določata se opredelitev indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme in skupna metodologija, s katero ga je treba izračunati.

(2)

Ta shema za države članice ni obvezna. Države članice, ki se odločijo za izvajanje skupne sheme, bi jo morale izvajati v skladu s to uredbo in Delegirano uredbo 2020/2155.

(3)

Tehnične načine za uspešno izvajanje navedene neobvezne skupne sheme Unije je treba podrobno opredeliti v izvedbenem aktu.

(4)

Oceno pripravljenosti stavb in stavbnih enot na pametne sisteme bi morali v okviru sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme za namen izdaje potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme izvesti usposobljeni ali pooblaščeni strokovnjaki, ki poslujejo kot samozaposleni ali pa so zaposleni v javnih organih ali zasebnih podjetjih.

(5)

Omogočiti bi bilo treba, da se strokovnjaki, pooblaščeni za pripravo energijskih izkaznic stavb, pregled ogrevalnih, klimatskih in kombiniranih ogrevalnih ali klimatskih in prezračevalnih sistemov v skladu z Direktivo 2010/31/EU in za izvajanje energijskih pregledov v skladu z Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), štejejo za pristojne tudi za ocenjevanje pripravljenosti stavb ali stavbnih enot na pametne sisteme, če se državam članicam to zdi ustrezno.

(6)

Državam članicam, ki se odločijo izvajati shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, bi morala biti omogočena izvedba preizkusne faze v skladu s podrobnostmi iz te uredbe. Za takšno preizkusno fazo preskušanja ni potrebna nobena zakonodaja, razen če država članica meni, da je takšna zakonodaja potrebna v njenem nacionalnem okviru. Med to preizkusno fazo bi bilo treba omogočiti zbiranje povratnih informacij, da bi se prilagodili načini izvajanja sheme ter pripravil pregled te uredbe in Delegirane uredbe (EU) 2020/2155.

(7)

Izvajanje sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme bi moralo lastnikom stavb ali stavbnih enot ali drugim deležnikom, povezanim s stavbo ali stavbno enoto, kot so upravljavci stavb, omogočiti, da ocenijo pripravljenost svojih stavb ali stavbnih enot na pametne sisteme. Vendar bi bilo treba potrdilo o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme na podlagi take ocene izdati le, če jo je izvedel usposobljen ali pooblaščen strokovnjak.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 26 Direktive 2010/31/EU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

S to uredbo so podrobno opredeljeni tehnični načini za uspešno izvajanje neobvezne skupne sheme Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme, vzpostavljene z Delegirano uredbo (EU) 2020/2155.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Delegirane uredbe (EU) 2020/2155.

Poleg navedenih se uporablja tudi naslednja opredelitev pojma:

„načini indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme“ pomenijo tehnične načine za uspešno izvajanje neobvezne skupne sheme Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme, vzpostavljene z Delegirano uredbo (EU) 2020/2155.

Člen 3

Akreditacija in usposobljenost strokovnjakov za indikator pripravljenosti na pametne sisteme

1.   Če se države članice odločijo izvajati shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, se lahko odločijo, da so strokovnjaki, pooblaščeni ali usposobljeni za izdajo energijskih izkaznic ali izvajanje pregledov ogrevalnih, klimatskih in kombiniranih ogrevalnih ali klimatskih in prezračevalnih sistemov v skladu z Direktivo 2010/31/EU ali za izvajanje energijskih pregledov v skladu z Direktivo 2012/27/EU, pristojni tudi za izdajo potrdil o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme. V takem primeru se lahko države članice odločijo določiti dodatne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati navedeni strokovnjaki, da lahko izdajajo potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme, zlasti zahteve v zvezi z njihovim usposabljanjem.

2.   Države članice javno objavijo informacije o kvalifikacijah strokovnjakov, odgovornih za ocenjevanje pripravljenosti na pametne sisteme.

3.   Kjer je ustrezno, lahko države članice po potrebi javno objavijo redno posodobljene sezname usposobljenih ali pooblaščenih strokovnjakov ali redno posodobljene sezname pooblaščenih podjetij, ki ponujajo storitve takih strokovnjakov. Države članice lahko v ta namen uporabljajo enaka sredstva kot pri strokovnjakih za pripravo energijskih izkaznic in izvajanje energijskih pregledov v skladu s členom 17 Direktive 2010/31/EU.

Člen 4

Izdaja potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme in pogoji za njegovo uporabo

1.   Vsak gospodarski subjekt lahko strokovnjake iz člena 3 zaprosi za oceno indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme in izdajo potrdila o njem za zadevno stavbo ali stavbno enoto.

2.   Strokovnjak preveri zanesljivost informacij, zbranih za oceno pripravljenosti stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme in izdajo potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme.

3.   Če je ustrezno, lahko strokovnjak pri ocenjevanju pripravljenosti stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme upošteva druge regionalne ali nacionalne indikatorje in z njimi povezane metode ocenjevanja.

4.   Potrdilo o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme se izda le na podlagi ocene, ki jo izvede usposobljen ali pooblaščen strokovnjak.

5.   Potrdilo o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme vključuje elemente iz Priloge IX k Delegirani uredbi (EU) 2020/2155.

6.   Veljavnost potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme ne presega 10 let. Vendar se v primeru znatne spremembe stavbe ali stavbne enote, ki bi vplivala na začetno oceno pripravljenosti na pametne sisteme, priporoča novo potrdilo.

Člen 5

Povezovanje s shemo certificiranja energijske učinkovitosti in shemo pregledov

1.   Države članice, ki se odločijo izvajati shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, lahko izdajo potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme povežejo s shemo certificiranja energijske učinkovitosti ali shemo pregledov ogrevalnih, klimatskih in kombiniranih ogrevalnih ali klimatskih in prezračevalnih sistemov iz Direktive 2010/31/EU ali shemo energijskih pregledov iz Direktive 2012/27/EU.

2.   Države članice se lahko odločijo, da je povezovanje z navedenimi shemami obvezno – v takem primeru se potrdilo o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme izda, kadar koli je treba izdati energijsko izkaznico ali izvesti pregled ali energijski pregled – ali prostovoljno – v takem primeru pa se potrdilo o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme izda le na prošnjo gospodarskega subjekta.

3.   Če se države članice odločijo shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme povezati s shemo certificiranja energijske učinkovitosti ali shemo pregledov ali energijskih pregledov, lahko uporabljajo neodvisni nadzorni sistem, ki je že vzpostavljen za navedeno shemo.

Člen 6

Samoocenjevanje

1.   Komisija na svojem spletišču do 1. aprila 2021 objavi okvir, ki lastnikom in uporabnikom stavb ter drugim zainteresiranim deležnikom omogoča, da ocenijo pripravljenost stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme. Države članice ga lahko prilagodijo ali dopolnijo za uporabo v svojem nacionalnem okviru.

2.   Če pripravljenost stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme ocenijo lastniki ali uporabniki stavbe ali drugi deležniki brez sodelovanja strokovnjaka, se potrdilo o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme na podlagi te ocene ne sme izdati.

Člen 7

Spremljanje in spodbujanje izvajanja sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme

1.   Če se države članice odločijo izvajati shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, strokovnjaki, ki delujejo na ozemlju zadevne države članice ali držav članic, podatke o potrdilih o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme, ki jih izdajo, v skladu s Prilogo k tej uredbi sporočijo nacionalnim, ali če je ustrezno, regionalnim organom zadevnih držav članic.

2.   Države članice, ki se odločijo izvajati shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, Komisiji vsako leto sporočijo število potrdil o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme, izdanih na njihovem ozemlju, in z njimi povezano statistiko, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

3.   Komisija na podlagi posvetovanja z državami članicami, strokovnjaki in deležniki ter na podlagi podatkov, ki jih zagotovijo strokovnjaki, spremlja uveljavljanje sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme na trgu.

4.   Države članice, ki se odločijo izvajati shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, lahko vzpostavijo dodatne ukrepe za podporo uveljavljanju sheme. Taki ukrepi se lahko vzpostavijo in sporočijo v okviru dolgoročnih strategij prenove, zahtevanih v skladu s členom 2a Direktive 2010/31/EU.

Člen 8

Preizkušanje sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme

1.   Države članice lahko izvedejo nezavezujočo preizkusno fazo sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme na nacionalni ravni.

2.   Nacionalne preizkusne faze se lahko začnejo po začetku veljavnosti te uredbe.

3.   Države članice, ki izvedejo nacionalno preizkusno fazo, Komisiji najpozneje šest mesecev po njenem zaključku predložijo poročilo o povratnih informacijah v zvezi s tem.

4.   Države članice opredelijo vse ureditve nacionalnih preizkusnih faz. Te med drugim vključujejo trajanje, postopno uvajanje, ciljne vrste stavb in ciljna geografska območja, vidike okvira indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, ki se preizkušajo, ureditve za zbiranje povratnih informacij, merila za izbiro strokovnjakov, ki bodo izvajali ocene indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, odločitev, ali se bo v okviru preizkusne faze vzpostavil neodvisni nadzorni sistem, odločitev, ali se bodo med preizkusno fazo gospodarskim subjektom izdajala in dajala na voljo potrdila, ter določitev tretje osebe, ki bo upravljala preizkusno fazo, če je ustrezno.

5.   Države članice na koncu nacionalnih preizkusnih faz ocenijo rezultate in se odločijo, ali bodo izvajale shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme.

6.   Države članice, ki nameravajo izvesti nacionalno preizkusno fazo, o tem pred njenim začetkom uradno obvestijo Komisijo in pri tem navedejo tudi ustrezne ureditve.

7.   Komisija države članice, ki na nacionalni ravni izvajajo preizkusno fazo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, podpira z zagotovitvijo okvira iz člena 6 te uredbe ter podpiranjem izmenjav informacij in dobrih praks.

8.   Komisija ob posvetovanju z državami članicami spremlja preizkusne faze sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme.

9.   Države članice, ki se odločijo izvesti preizkusno fazo, lahko v poročilo Komisiji vključijo analizo ali oceno podatkov, ki so jih zbrali njihovi nacionalni strokovnjaki. Komisija take nacionalne analize ali ocene upošteva za nadaljnji razvoj indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme in z njim povezane metodologije.

Člen 9

Pregled

Komisija lahko do 1. januarja 2026 pregleda to uredbo, kot je ustrezno, ob upoštevanju pridobljenih izkušenj in napredka, doseženega med njeno uporabo.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 153, 18.6.2010, str. 13.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/2155 z dne 14. oktobra 2020 o dopolnitvi Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo neobvezne skupne sheme Evropske unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme (glej stran 9 tega Uradnega lista).

(3)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).


PRILOGA

Spremljanje izvajanja sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme

1.   

Za vsako izdano potrdilo strokovnjaki nacionalnim ali po potrebi regionalnim organom sporočijo podatke o naslednjih kategorijah, če so na voljo:

(a)

vrsti stavbe ali stavbne enote;

(b)

skupni koristni tlorisni površini stavbe ali stavbne enote;

(c)

razredu pripravljenosti na pametne sisteme;

(d)

skupni oceni pripravljenosti na pametne sisteme;

(e)

ocenah pripravljenosti na pametne sisteme glede na tri ključne funkcionalnosti v zvezi s pripravljenostjo na pametne sisteme iz Priloge IA k Direktivi 2010/31/EU in Delegirane uredbe (EU) 2020/2155;

(f)

ocenah pripravljenosti na pametne sisteme glede na merila vpliva indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme iz Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2020/2155.

2.   

Države članice lahko izberejo najuspešnejši pristop, ki omogoča zbiranje navedenih podatkov. Oprejo se lahko na svojo podatkovno zbirko o energijskih izkaznicah, če je na voljo.

3.   

Države članice Komisiji letno poročajo o podatkih, zbranih v skladu z zahtevami iz točke 1. Letno poročilo Komisiji vsebuje vsaj naslednje informacije, če so na voljo:

(a)

skupno število izdanih potrdil o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme, splošno porazdelitev razredov pripravljenosti na pametne sisteme v skladu s Prilogo VIII k Delegirani uredbi (EU) 2020/2155 ter statistične podatke o energijski učinkovitosti stavb in stavbnih enot, za katere so bila izdana potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme;

(b)

statistične podatke o stavbah, za katere so bila v letu poročanja izdana potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme, vključno z deleži potrdil:

(1)

stanovanjskih in nestanovanjskih stavb;

(2)

enodružinskih stanovanj;

(3)

večdružinskih stanovanjskih stavb;

(4)

nestanovanjskih stavb s skupno koristno tlorisno površino 1 000 m2 ali manj;

(5)

nestanovanjskih stavb s skupno koristno tlorisno površino več kot 1 000 m2.

(c)

porazdelitev razredov pripravljenosti na pametne sisteme v skladu s Prilogo VIII k Delegirani uredbi (EU) 2020/2155 za vsako od naslednjih kategorij stavb:

(1)

enodružinska stanovanja;

(2)

večdružinske stanovanjske stavbe;

(3)

nestanovanjske stavbe s skupno koristno tlorisno površino 1 000 m2 ali manj;

(4)

nestanovanjske stavbe s skupno koristno tlorisno površino več kot 1 000 m2.

4.   

Če razpoložljivi podatki to omogočajo, lahko države članice navedejo podrobnejše statistične podatke, pri čemer lahko razlikujejo med vrstami stavb, kot so stavbe za izobraževalne namene, stavbe za zdravstveno oskrbo ali stavbe kulturne dediščine.


Top