EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32020R0878

Uredba Komisije (EU) 2020/878 z dne 18. junija 2020 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (Besedilo velja za EGP)

C/2020/4003

OJ L 203, 26.6.2020, p. 28–58 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/878/oj

26.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 203/28


UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/878

z dne 18. junija 2020

o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1) ter zlasti člena 131 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 določa zahteve za pripravo varnostnih listov, ki se uporabljajo za zagotavljanje informacij o kemičnih snoveh in zmeseh v Uniji.

(2)

Uredba Komisije (EU) 2018/1881 (2), ki spreminja Priloge I, III in VI do XII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, začne veljati 1. januarja 2020. Uredba (EU) 2018/1881 uvaja posebne zahteve za nanooblike snovi. Ker je treba informacije v zvezi z navedenimi zahtevami vključiti v varnostne liste, bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1907/2006.

(3)

Globalno usklajeni sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij (GHS), pripravljen v okviru Združenih narodov, določa mednarodno usklajena merila za razvrščanje in označevanje kemikalij ter pravila o varnostnih listih. Unija je potrdila svojo namero, da merila GHS vključi v zakonodajo Unije.

(4)

Instrumenti, ki jih GHS predvideva za obveščanje o nevarnostih snovi in zmesi, so etikete in varnostni listi. Določbe GHS o varnostnih listih so vključene v Uredbo (ES) št. 1907/2006. Zato bi bilo treba zahteve za varnostne liste iz Priloge II Uredbe (ES) št. 1907/2006 prilagoditi pravilom za varnostne liste iz šeste in sedme revizije GHS.

(5)

Priloga VIII k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3) bo med drugim omogočila, da se enolični identifikator formule v zvezi z nevarnimi zmesmi, ki se uporabljajo na industrijskih območjih, navede le na varnostnem listu. Nadalje bo v zvezi z nekaterimi zmesmi, ki niso pakirane, zahtevala, da se enolični identifikator formule navede na varnostnem listu. Zaradi doslednosti bi morala Priloga II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 odražati navedene spremembe ter navesti, kje v varnostnem listu bi bilo treba navesti enolični identifikator formule.

(6)

Sporočilo Komisije z dne 7. novembra 2018„Za celovit okvir Evropske unije o endokrinih motilcih“ (4) navaja, da Komisija pripravlja oceno, kako izboljšati komunikacijo v dobavni verigi v zvezi z endokrinimi motilci v okviru Uredbe (ES) št. 1907/2006 in dela na varnostnih listih. Za varnostne liste je bilo določenih več posebnih zahtev, ki so pomembne za snovi in zmesi z lastnostmi endokrinih motilcev, zato bi bilo treba Prilogo II k tej uredbi ustrezno spremeniti.

(7)

Posebne mejne koncentracije, množilni faktorji in ocene akutne strupenosti, določene v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, so pomembni za varno uporabo snovi in zmesi, zato bi jih bilo treba, če so na voljo, navesti v varnostnih listih.

(8)

Zahtevati od gospodarskih subjektov, ki so že pripravili varnostne liste, da jih nemudoma posodobijo v skladu z določbami te uredbe, bi zanje pomenilo nesorazmerno obremenitev. Gospodarskim subjektom bi bilo treba omogočiti, da določeno obdobje nadaljujejo z zagotavljanjem varnostnih listov v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2015/830 (5). To ne posega v obveznost posodabljanja varnostnih listov v skladu s členom 31(9) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ter v primere, ko se v varnostne liste doda enolični identifikator formule, kakor je določeno v oddelku 5 dela A Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Z odstopanjem od člena 3 se lahko varnostni listi, ki niso v skladu s Prilogo k tej uredbi, še naprej uporabljajo do 31. decembra 2022.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. junija 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) 2018/1881 z dne 3. decembra 2018 o spremembi prilog I, III, VI, VII, VIII, IX, X, XI in XII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), da se zajamejo nanooblike snovi (UL L 308, 4.12.2018, str. 1).

(3)  Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(4)  COM(2018) 734.

(5)  Uredba Komisije (EU) 2015/830 z dne 28. maja 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 132, 29.5.2015, str. 8).


PRILOGA

„PRILOGA II

ZAHTEVE ZA PRIPRAVO VARNOSTNIH LISTOV

DEL A

0.1   Uvod

0.1.1

Ta priloga določa zahteve, ki jih dobavitelj izpolni pri pripravi varnostnega lista, predloženega za snov ali zmes v skladu s členom 31.

0.1.2

Podatki o snoveh v varnostnem listu so usklajeni s podatki iz registracije in poročila o kemijski varnosti, kadar se to zahteva. Če je poročilo o kemijski varnosti izpolnjeno, se ustrezni scenariji izpostavljenosti navedejo v prilogi k varnostnemu listu.

0.1.3

V varnostnem listu je v vsakem ustreznem oddelku navedeno, ali in katere različne nanooblike zajema, vsaka od navedenih nanooblik pa je povezana z zadevnimi varnostnimi informacijami. Kakor je določeno v Prilogi VI, se izraz ‚nanooblika‘ v tej prilogi nanaša na nanoobliko ali skupino podobnih nanooblik.

0.2   Splošne zahteve za izpolnjevanje varnostnega lista

0.2.1

Varnostni list mora uporabnikom omogočiti sprejetje nujnih ukrepov v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in varnosti na delovnem mestu ter z varstvom okolja. Oseba, ki pripravi varnostni list, upošteva, da mora varnostni list uporabnike obveščati o nevarnostih snovi ali zmesi in zagotoviti podatke o varnem skladiščenju, ravnanju in odstranjevanju snovi ali zmesi.

0.2.2

Podatki iz varnostnih listov izpolnjujejo tudi zahteve iz Direktive 98/24/ES. Varnostni list zlasti omogoča delodajalcem, da določijo, ali so na delovnem mestu prisotne nevarne kemijske snovi, in ocenijo vsako tveganje za zdravje in varnost delavcev, ki izhaja iz njihove uporabe.

0.2.3

Podatki v varnostnem listu se zapišejo jasno in jedrnato. Varnostni list pripravi pristojna oseba, ki upošteva posebne potrebe in znanje uporabniške skupine, kolikor je znana. Dobavitelji snovi in zmesi zagotovijo, da so bile pristojne osebe deležne ustreznega usposabljanja, vključno z izobraževanjem za osvežitev znanja.

0.2.4

Jezik, uporabljen v varnostnem listu, mora biti preprost, jasen in natančen, brez žargonskih izrazov, kratic in okrajšav. Izjave, kot so ‚lahko je nevarno‘, ‚ne škodi zdravju‘, ‚varno v skladu z večino pogojev uporabe‘, ‚neškodljivo‘ ali druge izjave, ki kažejo, da snov ali zmes ni nevarna, ali izjave, ki niso v skladu z razvrstitvijo zadevne snovi ali zmesi, se ne uporabljajo.

0.2.5

Datum priprave varnostnega lista se navede na prvi strani. Če je bil varnostni list popravljen in prejemnik prejme novo, popravljeno različico, je treba spremembe sporočiti prejemniku v oddelku 16 varnostnega lista, razen če so bile navedene drugje. V tem primeru se na prvi strani navedejo datum priprave, označen s ‚Sprememba: (datum)‘, kot tudi ena ali več navedb o nadomeščeni različici, kot so številka različice in številka popravka ali nadomestni datum.

0.3   Oblika varnostnega lista

0.3.1

Varnostni list nima določene dolžine. Dolžina varnostnega lista je sorazmerna z nevarnostjo snovi ali zmesi in podatki, ki so na voljo.

0.3.2

Vse strani varnostnega lista, vključno z vsemi prilogami, se oštevilčijo in vsebujejo bodisi navedbo dolžine varnostnega lista (npr. ‚stran 1 od 3‘) ali navedbo, da sledi naslednja stran (npr. ‚Nadaljevanje na naslednji strani‘ ali ‚Konec varnostnega lista‘).

0.4   Vsebina varnostnega lista

Podatki, ki jih zahteva ta priloga, se vključijo v varnostni list, kjer je to primerno in kadar so na voljo, pod ustreznimi pododdelki, navedenimi v delu B. Varnostni list ne sme vsebovati praznih pododdelkov.

0.5   Druge zahteve v zvezi s podatki

Vključitev dodatnih ustreznih in dostopnih podatkov v ustrezne pododdelke je v nekaterih primerih nujna zaradi raznolikosti lastnosti snovi in zmesi.

Za potrebe pomorščakov in drugih delavcev v prometu pri prevozu nevarnega blaga v razsutem stanju po morju ali celinskih plovnih poteh na ladjah za prevoz razsutega tovora ali tankerskih plovilih, za katere se uporabljajo predpisi Mednarodne pomorske organizacije (IMO) ali nacionalni predpisi, se zahtevajo dodatne varnostne in okoljske informacije. Pododdelek 14.7 priporoča vključitev osnovnih podatkov o razvrstitvi, če se tovor prevaža v razsutem stanju v skladu z ustreznimi instrumenti IMO. Poleg tega je treba ladjam za prevoz nafte ali naftnega goriva, kakor sta opredeljena v Prilogi I k MARPOL (1), v razsutem stanju ali kot oskrba ladij z gorivom pred nakladanjem zagotoviti ‚varnostni list’ v skladu z resolucijo Odbora za pomorsko varnost (MSC) Mednarodne pomorske organizacije (IMO) ‚Priporočila za varnostne liste sestavin (MSDS) za Prilogo I h Konvenciji MARPOL glede naftnega tovora in naftnega goriva’ (MSC.286(86)). Da bi imeli en usklajeni varnostni list, predviden za pomorski in nepomorski promet, se lahko za prevoz tovora in ladijskih naftnih goriv po morju iz Priloge I h Konvenciji MARPOL po potrebi v varnostni list vključijo dodatne določbe Resolucije MSC.286(86).

0.6   Enote

Uporabljajo se merske enote, določene v Direktivi Sveta 80/181/EGS (2).

0.7   Posebni primeri

Varnostni listi se zahtevajo tudi za posebne primere, navedene v poglavju 1.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, za katere obstajajo izjeme v zvezi z označevanjem.

1.    ODDELEK 1: Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja

Ta oddelek varnostnega lista predpisuje, kako se snov ali zmes identificira in kako se na varnostnem listu navedejo identificirane ustrezne uporabe, ime dobavitelja snovi ali zmesi in kontaktni podatki dobavitelja snovi ali zmesi, vključno s kontaktnimi podatki za nujne primere.

1.1   Identifikator izdelka

Za snovi se identifikator izdelka navede v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 1272/2008 in za zmesi v skladu s členom 18(3)(a) Uredbe (ES) št. 1272/2008 ter kot je navedeno na etiketi v uradnem jeziku ali uradnih jezikih držav članic, v katerih se snov ali zmes daje v promet, razen če zadevne države članice določijo drugače.

Za snovi, ki so predmet registracije, je identifikator izdelka skladen s tistim iz registracije, navede pa se tudi registracijska številka, dodeljena na podlagi člena 20(3) te uredbe. Navedejo se lahko dodatni identifikatorji, tudi če niso bili uporabljeni pri registraciji.

Ne da bi to vplivalo na obveznosti nadaljnjih uporabnikov iz člena 39 te uredbe, lahko dobavitelj, ki je distributer ali nadaljnji uporabnik, izpusti del registracijske številke, ki se nanaša na posameznega registracijskega zavezanca skupne predložitve, če:

(a)

prevzame odgovornost za zagotovitev celotne registracijske številke na zahtevo za namene izvrševanja ali, če mu registracijska številka ni na voljo, posreduje zahtevo svojemu dobavitelju v skladu s točko (b), ter

(b)

na zahtevo organu države članice, odgovornemu za izvrševanje (v nadaljnjem besedilu: organ za izvrševanje) v sedmih dneh zagotovi celotno registracijsko številko, ki jo prejme neposredno od organa za izvrševanja ali od svojega prejemnika, ali, če mu registracijska številka ni na voljo, posreduje zahtevo svojemu dobavitelju v sedmih dneh od prejetja zahteve in hkrati o tem obvesti organ za izvrševanje.

En sam varnostni list lahko zajema več kot eno snov ali zmes, kadar podatki v navedenem varnostnem listu izpolnjujejo zahteve iz te priloge za vsako od navedenih snovi ali zmesi.

Kadar so različne oblike snovi zajete v enem varnostnem listu, se vključijo ustrezne informacije, ki jasno navajajo, katere informacije se nanašajo na kateri obrazec. Namesto tega se lahko za vsako obliko ali skupino oblik pripravi ločen varnostni list.

Če se varnostni list nanaša na eno ali več nanooblik ali snovi, ki vključujejo nanooblike, se to označi z besedo ‚nanooblika‘.

Druga sredstva za identifikacijo

Navedejo se lahko druga imena ali sopomenke, ki označujejo snov ali zmes, ali po katerih je snov ali zmes splošno znana.

Če ima zmes enolični identifikator formule (UFI) v skladu z oddelkom 5 dela A Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ter je ta UFI naveden v varnostnem listu, se v tem pododdelku navede UFI.

1.2   Pomembne identificirane uporabe snovi ali zmesi in odsvetovane uporabe

Navede se vsaj kratek opis identificiranih uporab (na primer čiščenje tal ali industrijska uporaba pri proizvodnji polimerov ali poklicna uporaba v sredstvih za čiščenje), pomembnih za prejemnike snovi ali zmesi.

Kadar je to primerno, se navedejo uporabe, ki jih dobavitelj odsvetuje, in razlogi za to. Ni nujno, da je seznam teh uporab izčrpen.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, so podatki v pododdelku varnostnega lista skladni z identificiranimi uporabami iz poročila o kemijski varnosti in s scenariji izpostavljenosti, navedenimi v poročilu o kemijski varnosti iz priloge k varnostnemu listu.

1.3   Podrobnosti o dobavitelju varnostnega lista

Navedejo se podatki o dobavitelju varnostnega lista ne glede na to, ali je proizvajalec, uvoznik, edini predstavnik, nadaljnji uporabnik ali distributer. Navedejo se popoln naslov in telefonska številka dobavitelja ter elektronski naslov pristojne osebe, odgovorne za varnostni list.

Poleg tega, če dobavitelj ni iz države članice, v kateri je snov ali zmes dana v promet, in je imenoval odgovorno osebo za to državo članico, se navedeta polni naslov in telefonska številka odgovorne osebe.

Kadar je imenovan en sam predstavnik, se lahko navedejo tudi podrobnosti proizvajalca ali formulatorja zunaj Unije.

Za registracijske zavezance morajo biti podatki o dobavitelju varnostnega lista ter podatki, če so na voljo, o dobavitelju snovi ali zmesi skladni s podatki o identiteti proizvajalca, uvoznika ali edinega predstavnika, ki so navedeni v registraciji.

1.4   Telefonska številka za nujne primere

Navedejo se podatki o službah za nujne primere. Če v državi članici, v kateri se snov ali zmes daje v promet, obstaja uradni svetovalni organ (to je lahko organ, odgovoren za sprejemanje informacij v zvezi z zdravjem iz člena 45 Uredbe (ES) št. 1272/2008), zadošča navedba njegove telefonske številke. Če je dostop do takšnih storitev iz kakršnih koli razlogov omejen, npr. če je telefonska številka na voljo le v času uradnih ur ali če obstajajo omejitve pri zagotavljanju določenih vrst podatkov, se to jasno navede.

2.    ODDELEK 2: Določitev nevarnosti

Ta oddelek varnostnega lista opisuje nevarnosti snovi ali zmesi in ustrezne varnostne podatke v zvezi s temi nevarnostmi.

2.1   Razvrstitev snovi ali zmesi

Za snovi ali zmesi se navede razvrstitev, ki izhaja iz uporabe meril za razvrstitev iz Uredbe (ES) št. 1272/2008. Kadar dobavitelj posreduje informacije v zvezi s snovmi za popis razvrstitev in označitev v skladu s členom 40 Uredbe (ES) št. 1272/2008, ali je navedene informacije navedel v okviru registracije v skladu s to uredbo, mora biti razvrstitev, podana za varnostni list, ista kot razvrstitev v navedenih informacijah ali registraciji.

Če zmes ne izpolnjuje meril za razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, se to jasno navede.

Podatki o snoveh in zmeseh so navedeni v pododdelku 3.2.

Če razvrstitev, vključno s stavki o nevarnosti, ni izpisana v celoti, se navede sklic na oddelek 16, kjer se navede celotno besedilo vsake razvrstitve, vključno z vsakim stavkom o nevarnosti.

Navedejo se najpomembnejši neugodni fizikalni učinki na zdravje ljudi in okolje v skladu z oddelkoma 9 in 12 varnostnega lista, in sicer na način, ki laikom omogoča opredelitev nevarnosti snovi ali zmesi.

2.2   Elementi etikete

Na podlagi razvrstitve se v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 na etiketi navedejo vsaj naslednji elementi: piktogrami za nevarnost, opozorilne besede, stavki o nevarnosti in previdnostni stavki. Barvni piktogram iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 lahko nadomesti črno-belo grafično reprodukcijo celotnega piktograma za nevarnost ali samo grafično reprodukcijo simbola.

Navedejo se veljavni elementi etikete v skladu s členom 25(1) do (6) in členom 32(6) Uredbe (ES) št. 1272/2008.

2.3   Druge nevarnosti

Navedejo se podatki o tem, ali snov izpolnjuje merila za snovi, ki so obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene ali zelo obstojne in se zelo kopičijo v organizmih v skladu z merili iz Priloge XIII, ali je snov bila vključena na seznam, določen v skladu s členom 59(1), za snovi z lastnostmi endokrinih motilcev, ter ali je snov identificirana kot snov z lastnostmi endokrinih motilcev v skladu z merili iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/2100 (3) ali Uredbe Komisije (EU) 2018/605 (4). V primeru zmesi se navedejo podatki za vsako snov, ki je v zmesi prisotna v koncentraciji, enaki ali večji od 0,1 mas. %.

Navedejo se podatki o drugih nevarnostih, ki niso predmet razvrstitve, vendar lahko prispevajo k splošnim nevarnostim snovi ali zmesi, kot so tvorba onesnaževalcev zraka med strjevanjem ali obdelavo, prašenje, eksplozivne lastnosti, ki ne izpolnjujejo meril za razvrstitev dela 2 oddelka 2.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, nevarnost eksplozije prahu, navzkrižna preobčutljivost, dušenje, zmrzovanje, velika možnost učinkov na vonj ali okus ali okolje, na primer nevarnosti za organizme, ki živijo v tleh, ali možnost tvorbe fotokemičnega ozona. Navedba ‚Ob razpršitvi lahko tvori eksplozivno zmes prahu in zraka‘ je ustrezna v primeru nevarnosti eksplozije prahu.

3.    ODDELEK 3: Sestava/podatki o sestavinah

Ta oddelek varnostnega lista opisuje kemijsko identiteto sestavin snovi ali zmesi, vključno z nečistočami in stabilizatorji, kakor je navedeno spodaj. Navedejo se ustrezni in razpoložljivi podatki o varnosti površinske kemije.

3.1   Snovi

Kemijska identiteta glavne sestavine snovi je navedena z navedbo vsaj identifikatorja izdelka ali drugega podatka o identifikaciji iz pododdelka 1.1.

Kemijska identiteta nečistoče, stabilizatorja ali posamezne sestavine, razen glavne sestavine, ki je tudi sama razvrščena in prispeva k razvrstitvi snovi, se navede na naslednji način:

(a)

identifikator izdelka skladno s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 1272/2008;

(b)

če identifikator izdelka ni na voljo, eno izmed drugih imen (običajno ime, trgovsko ime, kratica) ali identifikacijske številke.

Za snovi, vključene v del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ali določene v skladu s Prilogo I k navedeni uredbi, se navedejo posebne mejne koncentracije, M-faktor in ocena akutne strupenosti, če so na voljo.

Če je snov registrirana in zajema nanoobliko, se navedejo lastnosti delcev, ki opredeljujejo nanoobliko, kakor je opisano v Prilogi VI.

Če snov ni registrirana, varnostni list pa zajema nanooblike, katerih lastnosti delcev vplivajo na varnost snovi, se navedene lastnosti navedejo.

Dobavitelji snovi lahko poleg tega navedejo vse sestavine, vključno z nerazvrščenimi.

V tem pododdelku se lahko navedejo tudi podatki o snoveh z več sestavinami.

3.2   Zmesi

Navedejo se identifikator izdelka, koncentracija ali območja koncentracij ter razvrstitev vsaj za tiste snovi, ki so navedene v točki 3.2.1 oziroma 3.2.2. Dobavitelji zmesi lahko poleg tega navedejo vse snovi v zmesi, vključno s snovmi, ki ne izpolnjujejo meril za razvrstitev. Ti podatki prejemniku omogočijo takojšnjo opredelitev nevarnosti snovi v zmesi. Nevarnosti zmesi same se navedejo v oddelku 2.

Koncentracije snovi v zmesi se navedejo na enega izmed naslednjih načinov:

(a)

natančni masni ali volumski odstotki v padajočem vrstnem redu, če je to tehnično mogoče;

(b)

območja masnih ali volumskih odstotkov v padajočem vrstnem redu, če je to tehnično mogoče.

Pri uporabi območij odstotkov, če učinki zmesi kot celote niso na voljo, podatki o nevarnosti za zdravje in okolje opišejo učinke najvišje koncentracije vsake sestavine.

Če so na voljo učinki zmesi kot celote, se razvrstitev, določena na podlagi teh podatkov, vključi v oddelek 2.

Če je dovoljena uporaba alternativnega kemijskega imena v skladu členom 24 Uredbe (ES) št. 1272/2008, se to ime lahko uporablja.

3.2.1

Za zmes, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, se navedejo naslednje snovi (glejte tudi preglednico 1.1), skupaj z njihovimi koncentracijami ali območji koncentracij v zmesi:

(a)

snovi, ki ogrožajo zdravje ali okolje v smislu Uredbe (ES) (št.) 1272/2008, če so prisotne v koncentracijah, ki so enake ali večje od najnižjih:

(i)

splošnih mejnih vrednosti iz preglednice 1.1 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1272/2008;

(ii)

splošnih mejnih koncentracij, navedenih v delih 3 do 5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, pri kateri se v zvezi z obveznostjo, da se za zmesi na zahtevo dajo na voljo varnostni listi, upoštevajo koncentracije iz opomb k nekaterim tabelam v delu 3, ter za nevarnost pri vdihavanju (Oddelek 3.10 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008) ≥ 1 %;

(iii)

posebnih mejnih koncentracij, navedenih v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008;

(iv)

splošnih mejnih vrednosti iz preglednice 1.1 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, prilagojenih na podlagi izračuna iz oddelka 4.1 Priloge I k navedeni uredbi, če je bil v delu 3 Priloge VI k navedeni uredbi naveden M-faktor;

(v)

posebnih mejnih koncentracij, navedenih v popisu razvrstitev in označitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008;

(vi)

desetine posebnih mejnih koncentracij za snov, ki je razvrščena kot povzročitelj preobčutljivosti kože ali povzročitelj preobčutljivosti dihal s posebno mejno koncentracijo;

(vii)

mejnih koncentracij iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1272/2008;

(viii)

splošnih mejnih vrednosti iz preglednice 1.1 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, prilagojenih na podlagi izračuna iz oddelka 4.1 Priloge I k navedeni uredbi, če je bil v popisu razvrstitev in označitev v skladu z navedeno uredbo naveden M-faktor;

(b)

snovi, za katere obstajajo omejitve izpostavljenosti na delovnem mestu na ravni Unije, ki še niso zajete v točko (a);

(c)

če je koncentracija posamezne snovi enaka ali večja od 0,1 %, snovi, ki izpolnjujejo katero koli od naslednjih meril:

snovi, ki so obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene ali zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih v skladu z merili iz Priloge XIII,

snovi, vključene na seznam, določen v skladu s členom 59(1), zaradi nevarnosti, ki niso naštete pod točko (a) tega pododdelka, kot so lastnosti endokrinih motilcev,

snovi identificirane kot snov z lastnostmi endokrinih motilcev v skladu z merili iz Delegirane uredbe (EU) 2017/2100 ali Uredbe (EU) 2018/605.

Preglednica 1.1

Seznam razredov nevarnosti, kategorij nevarnosti in mejnih koncentracij, za katere je treba snov navesti kot snov v zmesi iz pododdelka 3.2.1

Razred in kategorija nevarnosti

Mejna koncentracija (%)

Akutna strupenost, kategorije 1, 2 in 3

≥ 0,1

Akutna strupenost, kategorija 4

≥ 1

Jedkost za kožo/draženje kože, kategorija 1, kategorije 1A, 1B, 1C in kategorija 2

≥ 1

Huda poškodba oči/draženje oči, kategoriji 1 in 2

≥ 1

Povzročitelj preobčutljivosti dihal, kategorija 1 ali kategorija 1B

≥ 0,1

Povzročitelj preobčutljivosti dihal, kategorija 1A

≥ 0,01

Povzročitelj preobčutljivosti kože, kategorija 1 ali kategorija 1B

≥ 0,1

Povzročitelj preobčutljivosti kože, kategorija 1A

≥ 0,01

Mutagenost za zarodne celice, kategoriji 1A in 1B

≥ 0,1

Mutagenost za zarodne celice, kategorija 2

≥ 1

Rakotvornost, kategorije 1A, 1B in 2

≥ 0,1

Strupenost za razmnoževanje, kategorije 1A, 1B, 2 in učinki na dojenje ali prek dojenja

≥ 0,1

Specifična strupenost za ciljne organe (STOT) – enkratna izpostavljenost, kategorije 1, 2 in 3

≥ 1

Specifična strupenost za ciljne organe (STOT) – ponavljajoča se izpostavljenost, kategoriji 1 in 2

≥ 1

Strupenost pri vdihavanju

≥ 1

Nevarno za vodno okolje – akutno, kategorija 1

≥ 0,1

Nevarno za vodno okolje – kronično, kategorija 1

≥ 0,1

Nevarno za vodno okolje – kronično, kategorije 2, 3 in 4

≥ 1

Nevarno za ozonski plašč

≥ 0,1

3.2.2

Za zmes, ki ne izpolnjuje meril za razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, se navedejo snovi, prisotne v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od koncentracij, navedenih v nadaljevanju, skupaj z njihovimi koncentracijami ali območji koncentracij:

(a)

1 mas. % za neplinaste zmesi in 0,2 vol. % za plinaste zmesi za

(i)

snovi, ki ogrožajo zdravje ali okolje v smislu Uredbe (ES) št. 1272/2008, ali

(ii)

snovi, za katere obstajajo omejitve izpostavljenosti na delovnem mestu na ravni Unije;

(b)

0,1 mas. % za snovi, ki izpolnjujejo katero koli od naslednjih meril:

snovi, ki so obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene v skladu z merili iz Priloge XIII,

snovi, ki so zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih v skladu z merili iz Priloge XIII,

snovi, vključene na seznam, določen v skladu s členom 59(1), zaradi nevarnosti, ki niso naštete pod točko (a) tega pododdelka, kot so lastnosti endokrinih motilcev,

identificirane kot snov z lastnostmi endokrinih motilcev v skladu z merili iz Delegirane uredbe (EU) 2017/2100 ali Uredbe (EU) 2018/605;

(c)

0,1 % snovi, razvrščene kot povzročitelj preobčutljivosti kože kategorije 1 ali 1B, povzročitelj preobčutljivosti dihal kategorije 1 ali 1B, ali rakotvoren kategorije 2;

(d)

0,01 % snovi, razvrščene kot povzročitelj preobčutljivosti kože kategorije 1A ali povzročitelj preobčutljivosti dihal kategorije 1A;

(e)

desetina posebnih mejnih koncentracij za snov, ki je razvrščena kot povzročitelj preobčutljivosti kože ali povzročitelj preobčutljivosti dihal s posebno mejno koncentracijo;

(f)

0,1 % snovi, razvrščene kot strupena za razmnoževanje kategorij 1A, 1B ali 2, ali ki učinkuje na dojenje ali prek dojenja.

3.2.3

Za snovi iz pododdelka 3.2:

se navede razvrstitev snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, vključno z razredi nevarnosti in oznakami kategorij, kot je določeno v preglednici 1.1 v Prilogi VI k navedeni uredbi, kot tudi stavki o nevarnosti ter dodatne informacije o nevarnosti. Stavkov o nevarnosti in dodatnih informacij o nevarnosti v tem pododdelku ni treba izpisati v celoti; zadoščajo njihove oznake. Če niso izpisani v celoti, se navede sklic na oddelek 16, kjer se navede celotno besedilo vsakega ustreznega stavka o nevarnosti. Če snov ne izpolnjuje meril za razvrstitev, se opiše razlog za navedbo snovi v pododdelku 3.2, na primer ‚nerazvrščena snov vPvB‘ ali ‚snov z mejno vrednostjo za izpostavljenost na delovnem mestu na ravni Unije‘;

za snovi, vključene v del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ali določene v skladu s Prilogo I k navedeni uredbi, se navedejo posebne mejne koncentracije, M-faktor in ocena akutne strupenosti, če so na voljo;

če je snov, kot je uporabljena v zmesi, v nanoobliki ter je kot taka registrirana ali jo kot tako v poročilu o kemijski varnosti obravnava nadaljnji uporabnik, se navedejo lastnosti delcev, ki opredeljujejo nanoobliko, kakor je opisano v Prilogi VI. Če je snov, kot je uporabljena v zmesi, v nanoobliki, vendar ni registrirana ali je nadaljnji uporabnik ne obravnava v poročilu o kemijski varnosti, se navedejo lastnosti delcev, ki vplivajo na varnost zmesi.

3.2.4

Za snovi iz pododdelka 3.2 se določi ime in, če je na voljo, registracijska številka, dodeljena v skladu s členom 20(3) te uredbe.

Ne da bi to vplivalo na obveznosti nadaljnjih uporabnikov iz člena 39 te uredbe, lahko dobavitelj izpusti del registracijske številke, ki se nanaša na posameznega registracijskega zavezanca skupne predložitve, če:

(a)

prevzame odgovornost za zagotovitev celotne registracijske številke na zahtevo za namene izvrševanja ali, če mu registracijska številka ni na voljo, posreduje zahtevo svojemu dobavitelju v skladu s točko (b); ter

(b)

na zahtevo organu države članice, odgovornemu za izvrševanje (v nadaljnjem besedilu: organ za izvrševanje) v sedmih dneh zagotovi celotno registracijsko številko, ki jo prejme neposredno od organa za izvrševanja ali od svojega prejemnika, ali, če mu registracijska številka ni na voljo, posreduje zahtevo svojemu dobavitelju v sedmih dneh od prejetja zahteve in hkrati o tem obvesti organ za izvrševanje.

Številka ES, če je na voljo, se navede v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008. Številka CAS, če je na voljo, in poimenovanje po IUPAC, če je na voljo, sta prav tako lahko navedena.

Registracijska številka, številka ES in drugi natančni kemijski identifikatorji niso potrebni za snovi, navedene v tem pododdelku z alternativnim kemijskim imenom v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1272/2008.

4.    ODDELEK 4: Ukrepi za prvo pomoč

Ta oddelek varnostnega lista opisuje začetne ukrepe tako, da jih lahko razume in izvaja neizučena oseba brez uporabe zapletene opreme in razpoložljivosti velike izbire zdravil. Če je potrebna medicinska oskrba, navodila vsebujejo ta podatek, vključno s stopnjo nujnosti.

4.1   Opis ukrepov za prvo pomoč

4.1.1

Navodila za prvo pomoč se zagotovijo po ustreznih načinih izpostavljenosti. Za označbo postopka za vsak način izpostavljenosti, kot so vdihavanje, koža, oči ali zaužitje, se uporabi podrazdelke.

4.1.2

Svetuje se o tem, ali:

(a)

je potrebna takojšnja medicinska oskrba in ali je po izpostavljenosti mogoče pričakovati zapoznele učinke;

(b)

je priporočljivo premakniti izpostavljenega posameznika z območja na svež zrak;

(c)

je priporočljivo odstraniti oblačila in čevlje posameznika ter z njimi posebej rokovati ter

(d)

ali je priporočljiva osebna zaščitna oprema za tiste, ki nudijo prvo pomoč.

4.2   Najpomembnejši simptomi in učinki, akutni in zapozneli

Zagotovijo se na kratko povzete informacije o najpomembnejših simptomih in učinkih izpostavljenosti, tako akutnih kot zapoznelih.

4.3   Navedba kakršne koli takojšnje medicinske oskrbe in posebnega zdravljenja

Če je primerno, se navedejo podatki o kliničnem testiranju in zdravstvenem nadzoru za zapoznele učinke, podrobnosti o protistrupih (če so znani) in kontraindikacijah.

Morda je pomembno poudariti, da morajo biti za nekatere snovi ali zmesi na delovnem mestu na voljo posebna sredstva za posebno in takojšnje zdravljenje.

5.    ODDELEK 5: Protipožarni ukrepi

Ta oddelek varnostnega lista opisuje zahteve za gašenje požara, ki ga povzroči snov ali zmes, ali požara, ki nastane v bližini te snovi ali zmesi.

5.1   Sredstva za gašenje

Ustrezna sredstva za gašenje:

Navedejo se podatki o ustreznem sredstvu za gašenje.

Neustrezna sredstva za gašenje:

Navede se, ali je katero sredstvo za gašenje neprimerno za določeno situacijo, ki vključuje snov ali zmes (npr. izogibati se je treba sredstvom z velikim pritiskom, ki bi lahko povzročila nastajanje potencialno eksplozivne zmesi prahu in zraka).

5.2   Posebne nevarnosti v zvezi s snovjo ali zmesjo

Navedejo se podatki o nevarnostih v zvezi s snovjo ali zmesjo, kot so na primer nevarni produkti izgorevanja, ki nastajajo pri gorenju snovi ali zmesi, na primer ‚pri gorenju lahko proizvaja strupene hlape ogljikovega monoksida‘ ali ‚pri izgorevanju proizvaja žveplove in dušikove okside‘.

5.3   Nasvet za gasilce

Zagotovijo se nasveti o zaščitnih ukrepih med gašenjem požara, kot na primer ‚posode hladite z brizganjem vode‘, ter o posebni zaščitni opremi za gasilce, kot so škornji, obleka, rokavice, zaščita za oči in obraz ter dihalni aparati.

6.    ODDELEK 6: Ukrepi o nenamernih izpustih

Ta oddelek varnostnega lista svetuje o ustreznem odzivu na razlitje, puščanje ali izpust z namenom preprečitve ali zmanjšanja škodljivih učinkov na ljudi, lastnino in okolje. Kadar ima količina razlite tekočine bistven učinek na nevarnost, priporočila razlikujejo med manjšim in večjim razlitjem. Če je razvidno, da postopki za zadrževanje in obnovitev zahtevajo različne prakse, se te prakse navedejo v varnostnem listu.

6.1   Osebni varnostni ukrepi, zaščitna oprema in postopki v sili

6.1.1   Za neizučeno osebje

Navedejo se nasveti v zvezi z nenamernim razlitjem in izpustom snovi ali zmesi, kot so:

(a)

nošenje primerne zaščitne opreme (vključno z osebno zaščitno opremo iz oddelka 8 varnostnega lista) za preprečitev kontaminacije kože, oči in osebnih oblačil;

(b)

odstranitev virov vžiga, zagotovitev zadostnega prezračevanja, preprečevanje nastajanja prahu ter

(c)

postopki v sili, na primer potreba po evakuaciji nevarnega območja ali posvetovanju s strokovnjakom.

6.1.2   Za reševalce

Zagotovijo se nasveti glede primerne tkanine za osebna zaščitna oblačila (na primer ‚primerno: butilen‘; ‚neprimerno: PVC‘).

6.2   Okoljevarstveni ukrepi

Zagotovijo se nasveti o okoljevarstvenih ukrepih, povezanih z nenamernim razlitjem in izpustom snovi ali zmesi, kot je hramba ločeno od odvodnih kanalov, površinske in podzemne vode.

6.3   Metode in materiali za zadrževanje in čiščenje

6.3.1

Zagotovijo se ustrezni nasveti o zadrževanju razlitja. Primerne tehnike zadrževanja lahko vključujejo:

(a)

ograditev, pokritje odvodnih kanalov;

(b)

postopke omejevanja.

6.3.2

Zagotovijo se ustrezni nasveti o čiščenju razlitja. Primerni postopki čiščenja lahko vključujejo:

(a)

tehnike nevtralizacije;

(b)

tehnike dekontaminacije;

(c)

vpojne materiale;

(d)

tehnike čiščenja;

(e)

tehnike sesanja;

(f)

opremo, potrebno za zadrževanje/čiščenje (uporaba orodja in opreme, ki se ne iskri, kjer je to primerno).

6.3.3

Navedejo se tudi drugi podatki v zvezi z razlitjem in izpustom, vključno z nasveti o neprimernih tehnikah zadrževanja ali čiščenja, na primer z navedbo ‚nikoli uporabljati …‘.

6.4   Sklicevanje na druge oddelke

Če je primerno, se navede sklic na oddelka 8 in 13.

7.    ODDELEK 7: Ravnanje in skladiščenje

Ta oddelek varnostnega lista zagotavlja nasvete o varnem ravnanju. Poudarja previdnostne ukrepe, primerne za identificirane uporabe iz pododdelka 1.2 in edinstvene lastnosti snovi ali zmesi.

Podatki v tem delu varnostnega lista se nanašajo na varovanje zdravja ljudi, varnost in okolje. Delodajalcu pomagajo pri oblikovanju ustreznih delovnih postopkov in organizacijskih ukrepov v skladu s členom 5 Direktive 98/24/ES in členom 5 Direktive 2004/37/ES.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, so podatki v tem oddelku varnostnega lista skladni s podatki za identificirane uporabe iz poročila o kemijski varnosti in scenariji izpostavljenosti, iz katerih je razviden nadzor tveganja, iz poročila o kemijski varnosti, navedenimi v prilogi k varnostnemu listu.

Poleg podatkov, navedenih v tem oddelku, so ustrezni podatki na voljo tudi v oddelku 8.

7.1   Varnostni ukrepi za varno ravnanje

7.1.1

Navedejo se priporočila, ki:

(a)

omogočajo varno ravnanje s snovjo ali zmesjo, kot na primer zadrževanje in ukrepi za preprečevanje požara ter nastajanja aerosolov in prahu;

(b)

preprečujejo ravnanje z nezdružljivimi snovmi;

(c)

opozarjajo na postopke in pogoje, ki s spreminjanjem lastnosti snovi ali zmesi ustvarjajo nova tveganja, ter na ustrezne protiukrepe ter

(d)

zmanjšujejo izpust snovi ali zmesi v okolje, kot na primer preprečevanje razlitij ali hramba ločeno od odvodnih kanalov.

7.1.2

Navedejo se nasveti o splošni higieni dela, kot so:

(a)

prepovedano uživanje hrane in pijače ter kajenje na delovnih območjih;

(b)

umivanje rok po uporabi ter

(c)

odstranitev kontaminiranih oblačil in zaščitne opreme pred vstopom v prostore, kjer se uživa hrana.

7.2   Pogoji za varno skladiščenje, vključno z nezdružljivostjo

Nasveti morajo biti skladni s fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi, opisanimi v oddelku 9 varnostnega lista. Če je ustrezno, se zagotovijo nasveti o posebnih zahtevah za skladiščenje, vključno s/z:

(a)

kako obvladovati tveganja, povezana z/s:

(i)

eksplozivnimi atmosferami,

(ii)

jedkimi snovmi,

(iii)

nevarnostmi vnetljivosti,

(iv)

nezdružljivimi snovmi ali zmesmi,

(v)

hlapljivimi snovmi ter

(vi)

morebitnim virom vžiga (vključno z električno opremo);

(b)

kako nadzorovati učinke:

(i)

vremenskih razmer,

(ii)

okoljskega tlaka,

(iii)

temperature,

(iv)

sončne svetlobe,

(v)

vlažnosti, ter

(vi)

vibracije;

(c)

kako zagotoviti neoporečnost snovi ali zmesi z uporabo:

(i)

stabilizatorjev ter

(ii)

antioksidantov;

(d)

drugimi nasveti, vključno s/z:

(i)

zahtevami o prezračevanju;

(ii)

posebnimi konstrukcijami za skladiščne prostore ali posode (vključno z zadrževalnimi stenami in prezračevanjem);

(iii)

mejnimi količinami glede na pogoje skladiščenja (če je pomembno) ter

(iv)

združljivostjo embalaže.

7.3   Posebne končne uporabe

Za snovi in zmesi, namenjene posebnim končnim uporabam, se priporočila nanašajo na identificirane uporabe iz pododdelka 1.2 in so podrobna ter pripravljena za izvajanje. Če je priložen scenarij izpostavljenosti, se lahko navede sklic nanj ali pa se priložijo podatki, kot je zahtevano v pododdelkih 7.1 in 7.2. Če je udeleženec v dobavni verigi izvedel oceno kemijske varnosti za zmes, zadošča, da so varnostni list in scenariji izpostavljenosti skladni s poročilom o kemijski varnosti za zmes namesto s poročili o kemijski varnosti vsake snovi v zmesi. Če so na voljo posebna navodila za določeno industrijo ali panogo, se lahko navede podroben sklic nanje (vključno z virom in datumom izdaje).

8.    ODDELEK 8: Nadzor izpostavljenosti/osebna zaščita

Ta oddelek varnostnega lista opisuje veljavne omejitve poklicne izpostavljenosti in potrebne ukrepe za obvladovanje tveganja.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, so podatki v tem oddelku varnostnega lista skladni s podatki za identificirane uporabe iz poročila o kemijski varnosti in scenariji izpostavljenosti, iz katerih je razviden nadzor tveganja, iz poročila o kemijski varnosti, navedenimi v prilogi k varnostnemu listu.

8.1   Parametri nadzora

8.1.1

Če so na voljo, se za snov ali vsako snov v zmesi navedejo naslednje nacionalne mejne vrednosti, vključno s pravno podlago za vsako od njih, ki velja za državo članico, v kateri je varnostni list predložen. Pri navedbi mejnih vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu se uporabi kemijska identiteta, kakor je opredeljena v oddelku 3:

8.1.1.1

nacionalne mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu, ki ustrezajo mejnim vrednostim izpostavljenosti na delovnem mestu Unije v skladu z Direktivo 98/24/ES, vključno s kakršnimi koli zapisi iz člena 2(3) Sklepa Komisije 2014/113/EU (5);

8.1.1.2

nacionalne mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu, ki ustrezajo mejnim vrednostim Unije v skladu z Direktivo 2004/37/ES, vključno s kakršnimi koli zapisi iz člena 2(3) Sklepa Komisije 2014/113/EU;

8.1.1.3

katere koli druge nacionalne mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu;

8.1.1.4

nacionalne biološke mejne vrednosti, ki ustrezajo biološkim mejnim vrednostim Unije v skladu z Direktivo 98/24/ES, vključno s kakršnimi koli zapisi iz člena 2(3) Sklepa Komisije 2014/113/EU;

8.1.1.5

katere koli druge nacionalne biološke mejne vrednosti.

8.1.2

Navedejo se podatki o veljavnih priporočenih postopkih spremljanja za vsaj najbolj ustrezne snovi.

8.1.3

Če se med pravilno uporabo snovi ali zmesi tvorijo onesnaževalci zraka, se tudi zanje navedejo ustrezne mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu in/ali biološke mejne vrednosti.

8.1.4

Kadar je na voljo poročilo o kemijski varnosti ali DNEL iz člena 1.4 Priloge I ali PNEC iz oddelka 3.3 Priloge I, se za scenarije izpostavljenosti iz poročila o kemijski varnosti, navedene v prilogi k varnostnemu listu, navedejo ustrezni DNEL ali PNEC.

8.1.5

Kadar je za odločitev o ukrepih za obvladovanje tveganja v zvezi s posebnimi uporabami uporabljen pristop opredelitve nadzora, se navede dovolj podrobnosti za učinkovito obvladovanje tveganja. Okvir in omejitve posebnega priporočila za opredelitev nadzora je treba natančno pojasniti.

8.2   Nadzor izpostavljenosti

Zagotovijo se podatki, zahtevani v tem pododdelku, razen če je scenarij izpostavljenosti, ki vsebuje te podatke, priložen varnostnemu listu.

Če je dobavitelj opustil preskus iz oddelka 3 Priloge XI, navede posebne pogoje uporabe, na podlagi katerih je opustitev upravičena.

Kadar je snov registrirana kot izolirana vmesna snov (na kraju samem ali med prevozom), dobavitelj navede, da je varnostni list v skladu s posebnimi pogoji, ki upravičujejo registracijo v skladu s členom 17 ali 18.

8.2.1   Ustrezen tehnično-tehnološki nadzor

Opis ustreznih ukrepov za nadzor izpostavljenosti se nanaša na identificirane uporabe snovi ali zmesi iz pododdelka 1.2. Ti podatki zadoščajo delodajalcu za izvedbo ocene tveganja za zdravje in varnost delavcev zaradi prisotnosti snovi ali zmesi v skladu s členi 4 do 6 Direktive 98/24/ES in členi 3 do 5 Direktive 2004/37/ES, kadar je primerno.

Ti podatki dopolnjujejo podatke, že navedene v oddelku 7.

8.2.2   Osebni varnostni ukrepi, kot na primer osebna zaščitna oprema

8.2.2.1

Podatki o uporabi osebne zaščitne opreme morajo biti v skladu z dobro higieno dela in v povezavi z drugimi ukrepi za nadzor, vključno s tehnično-tehnološkim nadzorom, prezračevanjem in izolacijo. Če je primerno, se za nasvet o posebni osebni požarno/kemijsko zaščitni opremi navede sklic na oddelek 5.

8.2.2.2

Ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in s sklicevanjem na ustrezne standarde CEN se podrobno navede, katera oprema nudi ustrezno in primerno zaščito, vključno s/z:

(a)

zaščito za oči/obraz

Vrsta opreme, ki se zahteva za zaščito oči/obraza, je opredeljena glede na nevarnost snovi ali zmesi in morebitnega stika, na primer zaščitna stekla, zaščitna očala, zaščita za obraz.

(b)

zaščito kože

(i)

zaščito rok

Vrsta rokavic, ki jih je treba nositi pri ravnanju s snovjo ali zmesjo, mora biti jasno opredeljena glede na nevarnost snovi ali zmesi, morebitnega stika ter količine in trajanja izpostavljenosti kože, vključno s/z:

vrsto materiala in njegovo debelino,

značilnimi ali najkrajšimi časi prodiranja skozi material, iz katerega so izdelane rokavice.

Po potrebi se navedejo dodatni ukrepi za zaščito rok.

(ii)

drugo

Če je treba poleg rok zaščititi tudi druge dele telesa, se navedeta vrsta in kakovost potrebne zaščitne opreme, kot so dolge rokavice, škornji in obleka, glede na nevarnosti, povezane s snovjo ali zmesjo in morebitnim stikom.

Po potrebi se določijo vsi dodatni ukrepi za varovanje kože in posebni higienski ukrepi.

(c)

zaščito dihal

Za pline, hlape, meglice ali prah se navede vrsta zaščitne opreme na podlagi nevarnosti in možnosti izpostavljenosti, vključno z dihalno masko, ki čisti zrak, navedbo ustreznega čistilnega elementa (kartuša ali posoda), ustreznimi filtri za trdne delce in ustreznimi maskami ali zaprtimi dihalnimi aparati.

(d)

toplotno nevarnostjo

Pri navajanju zaščitne opreme, ki jo je treba nositi za materiale, ki predstavljajo toplotno nevarnost, se posebej upošteva izdelava osebne zaščitne opreme.

8.2.3   Nadzor izpostavljenosti okolja

Navedejo se podatki, ki jih potrebuje delodajalec, da lahko izpolni svoje obveznosti v skladu z okoljevarstveno zakonodajo Unije.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, se za scenarije izpostavljenosti iz poročila o kemijski varnosti, navedene v prilogi k varnostnemu listu, navede povzetek ukrepov za obvladovanje tveganja izpostavljenosti okolja snovi.

9.    ODDELEK 9: Fizikalne in kemijske lastnosti

Ta oddelek varnostnega lista opisuje empirične podatke o snovi ali zmesi, če je pomembno. Uporablja se člen 8(2) Uredbe (ES) št. 1272/2008.

Da se omogoči sprejetje ustreznih nadzornih ukrepov, se navedejo vsi pomembni podatki o snovi ali zmesi. Podatki v tem oddelku so usklajeni s podatki iz registracije ali poročila o kemijski varnosti, kjer je to zahtevano, ter z razvrstitvijo snovi ali zmesi.

V primeru zmesi, kadar se podatki ne uporabljajo za celotno zmes, morajo vnosi jasno navajati, za katero snov v zmesi veljajo podatki.

Sporočene lastnosti je treba jasno opredeliti in navesti v ustreznih merskih enotah. Če je to pomembno za razlago numerične vrednosti, se navede tudi metoda določanja, vključno z merilnimi in referenčnimi pogoji. Če ni določeno drugače, so standardni temperaturni in tlačni pogoji 20 °C oziroma 101,3 kPa.

Lastnosti, navedene v pododdelkih 9.1 in 9.2, se lahko predložijo v obliki seznama. V pododdelkih se vrstni red navajanja lastnosti lahko po potrebi razlikuje.

9.1   Podatki o osnovnih fizikalnih in kemijskih lastnostih

Vsak varnostni list vsebuje spodaj navedene lastnosti. Če je navedeno, da določena lastnost ne velja, ali če podatek o določeni lastnosti ni na voljo, je treba to jasno navesti ter podati razloge za to.

(a)

Agregatno stanje

Agregatno stanje (plinasto, tekoče ali trdno) se običajno navede pri standardnih pogojih temperature in tlaka.

Uporabljajo se opredelitve pojmov plina, tekočine in trdne snovi iz oddelka 1.0 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(b)

Barva

Navede se barva snovi ali zmesi ob dobavi.

Kadar se en varnostni list uporablja za več različic zmesi, ki so lahko različnih barv, se za opis barve lahko uporabi izraz ‚razno‘.

(c)

Vonj

Navede se kvalitativen opis vonja, če je dobro poznan ali opisan v literaturi.

Če je na voljo, se navede prag vonja (kvalitativen ali kvantitativen).

(d)

Tališče/ledišče

Se ne uporablja za pline.

Tališče in ledišče se navedeta pri standardnem tlaku.

Če tališče presega merilno območje metode, se navede temperatura, do katere tališče ni bilo opaženo.

Navede se, če pred taljenjem ali med njim pride do razgradnje ali sublimacije.

Pri voskih in pastah se lahko namesto tališča in ledišča navede zmehčišče.

Navede se, če pri zmeseh tehnično ni mogoče določiti tališča/ledišča.

(e)

Vrelišče ali začetno vrelišče in območje vrelišča

Te lastnosti se navedejo pri standardnem tlaku. Lahko pa se navede vrelišče pri nižjem tlaku, če je vrelišče zelo visoko ali če pride do razgradnje pred vretjem pri standardnem tlaku.

Če vrelišče presega merilno območje metode, se navede temperatura, do katere vrelišče ni bilo opaženo.

Navede se, če pred vretjem ali med njim pride do razgradnje.

Navede se, če pri zmeseh tehnično ni mogoče določiti vrelišča/območja vrelišča; v tem primeru se navede vrelišče sestavine z najnižjim vreliščem.

(f)

Vnetljivost

Uporablja se za pline, tekočine in trdne snovi.

Navede se, ali je snov ali zmes vnetljiva, tj. da se lahko sama vname ali da se lahko zažge, tudi če ni razvrščena kot vnetljiva.

Če so na voljo in če je to primerno, se lahko navedejo dodatni podatki, na primer, ali je učinek vžiga drugačen od običajnega gorenja (npr. eksplozija) in vnetljivost v nestandardnih razmerah.

Podrobnejši podatki o vnetljivosti se lahko navedejo na podlagi ustrezne razvrstitve glede na nevarnost. Podatki iz pododdelka 9.2.1 se ne navajajo pod to točko.

(g)

Spodnja in zgornja meja eksplozivnosti (7)

Se ne uporablja za trdne snovi.

Pri vnetljivih tekočinah se navede vsaj spodnja meja eksplozivnosti. Če je plamenišče pri približno –25 °C ali višje, se zgornje meje eksplozivnosti pri standardni temperaturi morda ne da določiti. V tem primeru se priporoča, da se zgornja meja eksplozivnosti navede pri višji temperaturi. Če je plamenišče nad 20 °C, se spodnje ali zgornje meje eksplozivnosti pri standardni temperaturi morda ne da določiti. V tem primeru se priporoča, da se tako spodnja kot zgornja meja eksplozivnosti navede pri višji temperaturi.

(h)

Plamenišče

Se ne uporablja za pline, aerosole in trdne snovi.

V zvezi z zmesmi se navede vrednost za zmes, če je na voljo. V nasprotnem primeru se navede plamenišče snovi z najnižjim plameniščem.

(i)

Temperatura samovžiga

Uporablja se samo za pline in tekočine.

Pri zmeseh se navede temperatura samovžiga za zmes, če je na voljo. Če vrednost za zmes ni na voljo, se navede temperatura samovžiga sestavin z najnižjimi temperaturami samovžiga.

(j)

Temperatura razgradnje

Uporablja se samo za samoreaktivne snovi in zmesi, organske perokside ter druge snovi in zmesi, ki se lahko razgradijo.

Navede se temperatura samopospešujoče razgradnje (SADT) in prostornina, za katero se uporablja, ali začetna temperatura razgradnje.

Pri tem se navede, ali je navedena temperatura SADT ali začetna temperatura razgradnje.

Če razgradnja ni bila opažena, se navede do katere temperature razgradnja ni bila opažena, npr. ‚razgradnja ni bila opažena do x °C‘.

(k)

pH

Se ne uporablja za pline.

Navede se pH snovi ali zmesi, kot je bila dobavljena, ali kadar gre za trdno snov, pH vodne tekočine ali raztopine pri določeni koncentraciji.

Navede se koncentracija testne snovi ali zmesi v vodi.

(l)

Kinematična viskoznost

Uporablja se samo za tekočine.

Merska enota je mm2/s.

V zvezi z ne-newtonskimi tekočinami se navede tiksotropsko ali reopeksijsko obnašanje.

(m)

Topnost

Topnosti se načeloma navede pri standardni temperaturi.

Navede se topnost v vodi.

Lahko se navede tudi topnost v drugih polarnih in nepolarnih topilih.

Pri zmeseh se navede, ali se zmes v celoti ali samo delno topi v vodi ali drugih topilih oziroma se meša z vodo ali drugimi topili.

Pri nanooblikah se poleg topnosti v vodi navede hitrost raztapljanja v vodi ali drugih ustreznih bioloških ali okoljskih medijih.

(n)

Porazdelitveni koeficient n-oktanol/voda (logaritemska vrednost)

Se ne uporablja za anorganske in ionske tekočine in se običajno ne uporablja za zmesi.

Navede se, ali sporočena vrednost temelji na preskušanju ali izračunu.

Pri nanooblikah snovi, za katere se porazdelitveni koeficient n-oktanol/voda ne uporablja, se navede stabilnost disperzije v različnih medijih.

(o)

Parni tlak

Parni tlak se načeloma navede pri standardni temperaturi.

Pri hlapnih tekočinah se navede tudi parni tlak pri 50 °C.

Kadar se uporabi en varnostni list, ki zajema različice tekočih zmesi ali zmesi utekočinjenih plinov, se navede razpon za parni tlak.

Pri tekočih zmeseh ali zmeseh utekočinjenih plinov se navede razpon za parni tlak ali vsaj parni tlak večine hlapnih sestavin, kadar je parni tlak zmesi pretežno določen z navedenimi sestavinami.

Navede se lahko tudi nasičena koncentracija hlapov.

(p)

Gostota in/ali relativna gostota

Uporablja se samo za tekočine in trdne snovi.

Gostota in relativna gostota se običajno navedeta pri standardnih pogojih temperature in tlaka.

Navede se absolutna gostota in/ali relativna gostota (imenovana tudi specifična teža), pri čemer gostota vode pri 4 °C služi kot referenčna točka.

Kadar so možne razlike v gostoti, npr. zaradi proizvodnje serije, ali kadar se uporabi en varnostni list, ki zajema različice snovi ali zmesi utekočinjenega plina, se navede razpon za parni tlak.

V varnostnem listu se navede, ali je bila sporočena absolutna gostota (v enotah, kot sta g/cm3 ali kg/m3 ) in/ali relativna gostota (brez dimenzije).

(q)

Relativna parna gostota

Uporablja se samo za pline in tekočine.

Pri plinih se navede relativna gostota plina na osnovi zraka pri 20 °C kot referenčna točka.

Pri tekočinah se navede relativna parna gostota na osnovi zraka pri 20 °C kot referenčna točka.

Pri tekočinah se lahko navede tudi relativna gostota D m mešanice hlapov in zraka pri 20 °C.

(r)

Lastnosti delcev

Uporablja se le za trdne snovi.

Navede se velikost delcev (mediana enakovrednega premera, metoda izračuna premera (na podlagi števila, površine ali prostornine) in razpon variacij vrednosti mediane). Navedejo se lahko tudi druge lastnosti, kot so razporeditev po velikosti (npr. kot razpon), oblika in razmerje med širino in višino, agregatno stanje in stanje aglomeracije, specifična površina in prašenje. Če je snov v nanoobliki ali če dobavljena zmes vsebuje nanoobliko, se te lastnosti navedejo v tem pododdelku ali se navede sklic nanje, če niso navedene že drugje v varnostnem listu.

9.2   Drugi podatki

Poleg lastnosti iz pododdelka 9.1 se navedejo tudi drugi fizikalni in kemijski parametri, kot so lastnosti iz pododdelkov 9.2.1 in 9.2.2, če je njihova navedba pomembna za varno uporabo snovi ali zmesi.

9.2.1   Podatki glede razredov fizikalnih nevarnosti

Ta pododdelek navaja lastnosti, varnostne značilnosti in rezultate preskusov, ki so lahko uporabni za vključitev v varnostni list, kadar je snov ali zmes razvrščena v ustrezen razred fizikalnih nevarnosti. Po potrebi se lahko navedejo tudi podatki, ki se štejejo za pomembne glede določene fizikalne nevarnosti, ne privedejo pa do razvrstitve (npr. negativni rezultati preskusov, ki so blizu meje merila).

Skupaj s podatki se lahko navede ime razreda nevarnosti, na katerega se podatki nanašajo.

(a)

Eksplozivi

Ta točka se uporablja tudi za snovi in zmesi iz opombe 2 v oddelku 2.1.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ter za druge snovi in zmesi, ki pozitivno reagirajo, če se segrevajo v zaprtem prostoru.

Navedejo se lahko naslednji podatki:

(i)

občutljivost na šok;

(ii)

učinek segrevanja v zaprtem prostoru;

(iii)

učinek vžiga v zaprtem prostoru;

(iv)

občutljivost na udarce;

(v)

občutljivost na trenje;

(vi)

termična obstojnost;

(vii)

pakiranje (vrsta, velikost, neto masa snovi ali zmesi), na podlagi katerega ji je bil dodeljen ‚oddelek‘ v eksplozivnem razredu ali na podlagi katerega je snov ali zmes izvzeta iz razvrstitve kot eksplozivna.

(b)

Vnetljivi plini

Pri čistih vnetljivih plinih se lahko poleg podatkov o mejah eksplozivnosti iz točke (g) pododdelka 9.1 navedejo naslednji podatki:

(i)

T Ci (najvišja vsebnost vnetljivega plina, ki ni vnetljiv v zraku, kadar se pomeša z dušikom, v mol. %);

(ii)

osnovna hitrost gorenja, če je plin razvrščen v kategorijo 1B na podlagi osnovne hitrosti gorenja.

Pri zmesi vnetljivih plinov se lahko poleg podatkov o mejah eksplozivnosti iz točke (g) pododdelka 9.1 navedejo naslednji podatki:

(i)

meje eksplozivnosti, če so preskušane, ali navedba, ali razvrstitev in dodelitev kategorije temeljita na izračunu;

(ii)

osnovna hitrost gorenja, če je zmes plinov razvrščena v kategorijo 1B na podlagi osnovne hitrosti gorenja.

(c)

Aerosoli

Navede se lahko naslednji skupni odstotek (mas. %) vnetljivih sestavin, razen če je aerosol razvrščen kot aerosol kategorije 1, ker vsebuje več kot 1 % (mas. %) vnetljivih sestavin ali ima toploto zgorevanja vsaj 20 kJ/g in ni predmet postopkov razvrščanja glede na vnetljivost (glej opombo v odstavku 2.3.2.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008).

(d)

Oksidativni plini

Pri čistem plinu se lahko navede C i (koeficient ekvivalentnosti kisika) v skladu s standardom ISO 10156 ‚Plini in zmesi plinov – Določitev stopnje vnetljivosti in oksidativnosti za izbiro izhodnega priključka ventila na jeklenki‘ ali v skladu z enakovredno metodo.

Pri zmesi plinov se lahko navede ‚oksidativni plin kategorije 1 (preskušan v skladu s standardom ISO 10156 (ali v skladu z enakovredno metodo))‘ v zvezi s preskušanimi zmesmi ali izračunana oksidativna moč v skladu s standardom ISO 10156 ali v skladu z enakovredno metodo.

(e)

Plini pod tlakom

Pri čistem plinu se lahko navede kritična temperatura.

Pri zmesi plinov se lahko navede psevdokritična temperatura.

(f)

Vnetljive tekočine

Kadar se snov ali zmes razvrsti kot vnetljiva tekočina, podatkov o vrelišču in plamenišču ni treba navesti pod to točko, saj jih je treba navesti v skladu s pododdelkom 9.1. Lahko se navedejo podatki o trajni gorljivosti.

(g)

Vnetljive snovi v trdnem stanju

Navedejo se lahko naslednji podatki:

(i)

pri kovinskem prahu hitrost izgorevanja ali čas gorenja;

(ii)

izjava o tem, ali je bilo območje vlage preseženo.

(h)

Samoreaktivne snovi in zmesi

Poleg navedb SADT, kakor je opredeljeno v točki (j) pododdelka 9.1, se lahko navedejo naslednji podatki:

(i)

temperatura razgradnje;

(ii)

detonacijske lastnosti;

(iii)

lastnosti deflagracije;

(iv)

učinek segrevanja v zaprtem prostoru;

(v)

eksplozivna moč, če je primerno.

(i)

Piroforne tekočine

Navede se lahko, ali prihaja do samodejnega vžiga ali pooglenitve filtrirnega papirja.

(j)

Piroforne trdne snovi

Navedejo se lahko naslednji podatki:

(i)

izjava o tem, ali prihaja pri trdnih snoveh v prahu pri sipanju ali v petih minutah po tem do samodejnega vžiga;

(ii)

ter o tem, ali se piroforne lastnosti sčasoma lahko spremenijo.

(k)

Samosegrevajoče se snovi in zmesi

Navedejo se lahko naslednji podatki:

(i)

izjava o tem, ali prihaja do samodejnega vžiga, ter o najvišjem doseženem povišanju temperature,

(ii)

rezultati presejalnih testov iz oddelka 2.11.4.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, če so pomembni in na voljo.

(l)

Snovi in zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline

Navedejo se lahko naslednji podatki:

(i)

identiteta sproščenega plina, če je poznana;

(ii)

izjava o tem, ali se sproščeni plin samodejno vname;

(iii)

hitrost nastanka plina.

(m)

Oksidativne tekočine

Navede se lahko, ali prihaja do samodejnega vžiga, kadar se zmešajo s celulozo.

(n)

Oksidativne trdne snovi

Navede se lahko, ali prihaja do samodejnega vžiga, kadar se zmešajo s celulozo.

(o)

Organski peroksidi

Poleg navedb SADT, kakor je opredeljeno v točki (j) pododdelka 9.1, se lahko navedejo naslednji podatki:

(i)

temperatura razgradnje;

(ii)

detonacijske lastnosti;

(iii)

lastnosti deflagracije;

(iv)

učinek segrevanja v zaprtem prostoru;

(v)

eksplozivna moč.

(p)

Jedko za kovine

Navedejo se lahko naslednji podatki:

(i)

kovine, ki jih snov ali zmes korodira;

(ii)

korozijska stopnja in izjava o tem, ali se nanaša na jeklo ali aluminij;

(iii)

sklic na druge oddelke varnostnega lista v zvezi z združljivimi ali nezdružljivimi materiali.

(q)

Desenzibilizirani eksplozivi

Navedejo se lahko naslednji podatki:

(i)

uporabljeni desenzibilizator;

(ii)

energija eksotermnega razpada;

(iii)

korigirana hitrost gorenja (Ac);

(iv)

eksplozivne lastnosti desenzibiliziranega eksploziva v navedenem stanju.

9.2.2   Druge varnostne značilnosti

Za snov ali zmes je lahko koristna navedba naslednjih lastnosti, varnostnih značilnosti in rezultatov preskusov:

(a)

mehanska občutljivost;

(b)

temperatura samopospešujoče polimerizacije;

(c)

nastajanje eksplozivnih zmesi prahu in zraka;

(d)

kisla/alkalna rezerva;

(e)

hitrost izparevanja;

(f)

mešanje;

(g)

prevodnost;

(h)

korozivnost;

(i)

skupina plinov;

(j)

redoks potencial;

(k)

potencial nastajanja radikalov;

(l)

fotokatalitske lastnosti.

Navedejo se drugi fizikalni in kemijski parametri, če je njihova navedba pomembna za varno uporabo snovi ali zmesi.

10.    ODDELEK 10: Obstojnost in reaktivnost

Ta oddelek varnostnega lista opisuje obstojnost snovi ali zmesi in možnost poteka nevarnih reakcij, ki nastopijo pod določenimi pogoji uporabe in tudi pri izpustu v okolje, vključno s sklicevanjem na uporabljeno preskusno metodo, kadar je to primerno. Če je navedeno, da določena lastnost ne velja, ali če podatek o določeni lastnosti ni na voljo, se navedejo razlogi za to.

10.1   Reaktivnost

10.1.1

Opišejo se nevarnosti zaradi reaktivnosti snovi ali zmesi. Zagotovijo se določeni podatki o preskusih za snov ali zmes v celoti, kadar so na voljo. Vendar pa lahko podatki temeljijo tudi na splošnih podatkih za razred ali družino snovi ali zmesi, če takšni podatki ustrezno zastopajo predvideno nevarnost snovi ali zmesi.

10.1.2

Če podatki o zmeseh niso na voljo, se navedejo podatki o snoveh v zmesi. Pri ugotavljanju nezdružljivosti se upoštevajo snovi, posode in onesnaževala, ki jim je snov ali zmes lahko bila izpostavljena med prevozom, skladiščenjem in uporabo.

10.2   Kemijska stabilnost

Navede se, ali je snov ali zmes stabilna ali nestabilna v normalnem okolju ter predvidenih temperaturnih in tlačnih pogojih skladiščenja in ravnanja. Opišejo se vsi stabilizatorji, ki se uporabljajo ali jih je treba uporabljati za vzdrževanje kemijske stabilnosti snovi ali zmesi. Navede se pomen spremembe agregatnega stanja snovi ali zmesi za varnost. V zvezi z desenzibiliziranimi eksplozivi se navedejo podatki o roku uporabnosti in navodila o tem, kako preveriti desenzibilizacijo. Navesti je treba tudi, da odstranitev desenzibilizatorja izdelek spremeni v eksploziv.

10.3   Možnost poteka nevarnih reakcij

Če je pomembno, se navede, ali snov ali zmes lahko reagira ali polimerizira, pri čemer izpusti odvečen tlak ali toploto, ali ustvari druge nevarne pogoje. Opišejo se pogoji, pod katerimi lahko nastanejo nevarne reakcije.

10.4   Pogoji, ki se jim je treba izogniti

Naštejejo se pogoji, kot so temperatura, tlak, svetloba, šok, statično naelektrenje, tresljaji ali druge fizikalne obremenitve, ki lahko povzročijo nevarno reakcijo (‚pogoji, ki se jim je treba izogniti‘), in, če je mogoče, se navede kratek opis ukrepov, ki so potrebni za obvladovanje tveganja, povezanega s takšnimi nevarnostmi. Pri desenzibiliziranih eksplozivih se navedejo podatki o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da se prepreči nenamerna odstranitev desenzibilizatorja, in pogoji, ki se jih je treba izogibati, če snov ali zmes ni dovolj desenzibilizirana.

10.5   Nezdružljivi materiali

Naštejejo se družine snovi ali zmesi ali določenih snovi, kot so voda, zrak, kisline, baze, oksidanti, s katerimi lahko snov ali zmes reagira in tako sproži nevarno reakcijo (na primer eksplozijo, izpust strupenih ali vnetljivih materialov ali izpust odvečne toplote), in, če je mogoče, se navede kratek opis ukrepov, ki so potrebni za obvladovanje tveganja, povezanega s takšnimi nevarnostmi.

10.6   Nevarni produkti razgradnje

Navedejo se znani in upravičeno predvideni nevarni produkti razgradnje, ki nastanejo zaradi uporabe, skladiščenja, razlitja in segrevanja. Nevarni produkti izgorevanja se navedejo v oddelku 5 varnostnega lista.

11.    ODDELEK 11: Toksikološki podatki

Ta oddelek varnostnega lista je namenjen predvsem medicinskim delavcem, delavcem na področju varnosti in zdravja pri delu ter toksikologom. Navesti je treba kratek, vendar popoln in razumljiv opis različnih toksikoloških (zdravstvenih) učinkov in razpoložljive podatke za opredelitev teh učinkov, vključno s podatki o toksikokinetiki, presnovi in porazdelitvi, kjer je primerno. Podatki v tem oddelku so usklajeni s podatki iz registracije in/ali poročila o kemijski varnosti, kjer je to zahtevano, ter z razvrstitvijo snovi ali zmesi.

11.1   Podatki o razredih nevarnosti, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1272/2008

Ustrezni razredi nevarnosti, za katere se navedejo podatki, so:

(a)

akutna strupenost;

(b)

jedkost za kožo/draženje kože;

(c)

resne okvare oči/draženje;

(d)

preobčutljivost pri vdihavanju in preobčutljivost kože;

(e)

mutagenost za zarodne celice;

(f)

rakotvornost;

(g)

strupenost za razmnoževanje;

(h)

STOT – enkratna izpostavljenost;

(i)

STOT – ponavljajoča se izpostavljenost;

(j)

nevarnost pri vdihavanju.

Te nevarnosti morajo biti vedno navedene na varnostnem listu.

Za snovi, ki so predmet registracije, se navedejo kratki povzetki podatkov, pridobljenih iz uporabe prilog VII do XI, vključno s sklicevanjem na uporabljene preskusne metode, kjer je primerno. Za snovi, ki so predmet registracije, podatki vključujejo tudi rezultat primerjave razpoložljivih podatkov z merili iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 za CMR, kategoriji 1A in 1B, ki sledijo točki 1.3.1 Priloge I k tej uredbi.

11.1.1   Zagotovijo se podatki za vsak razred nevarnosti ali razlikovanje. Če je navedeno, da snov ali zmes ni razvrščena v določen razred nevarnosti ali razlikovanje, je v varnostnem listu jasno navedeno, ali je to zaradi manjkajočih podatkov, tehnične nezmožnosti pridobitve podatkov, nepopolnih podatkov ali popolnih podatkov, ki ne zadoščajo za razvrstitev; v slednjem primeru je na varnostnem listu navedeno ‚na podlagi razpoložljivih podatkov merila za razvrstitev niso izpolnjena‘.

11.1.2   Podatki, vključeni v ta pododdelek, veljajo za snov ali zmes, kot je dana v promet. Za zmesi podatki opisujejo toksikološke lastnosti zmesi v celoti, razen če se uporablja člen 6(3) Uredbe (ES) št. 1272/2008. Če so na voljo, se navedejo tudi pomembne toksikološke lastnosti nevarne snovi v zmesi, kot so LD50, ocene akutne strupenosti ali LC50.

11.1.3   Če obstaja znatna količina podatkov o preskusih snovi ali zmesi, je morda potrebno povzeti rezultate uporabljenih kritičnih študij, na primer načina izpostavljenosti.

11.1.4   Kadar merila za razvrstitev glede na določeno nevarnost niso izpolnjena, se navedejo podatki, ki podpirajo ta sklep.

11.1.5   Podatki o možnih načinih izpostavljenosti

Navedejo se podatki o možnih načinih izpostavljenosti in učinkih snovi ali zmesi preko vsakega možnega načina izpostavljenosti, tj. preko zaužitja (požiranja), vdihavanja ali izpostavljenosti kože/oči. Če učinki na zdravje niso znani, se to navede.

11.1.6   Simptomi, povezani s fizikalnimi, kemijskimi in toksikološkimi lastnostmi

Opišejo se morebitni škodljivi učinki na zdravje in simptomi, povezani z izpostavljenostjo snovi ali zmesi in njenih sestavin ali znanih stranskih produktov. Navedejo se razpoložljivi podatki o simptomih, povezanih s fizikalnimi, kemijskimi in toksikološkimi lastnostmi snovi ali zmesi, ki sledijo izpostavljenosti. Opišejo se prvi simptomi pri nizki izpostavljenosti vse do posledic resne izpostavljenosti, kot so ‚lahko se pojavita glavobol in omotica, ki se stopnjujeta do omedlevice ali nezavesti; večje doze lahko povzročijo komo in smrt‘.

11.1.7   Zapozneli in takojšnji učinki ter kronični učinki po kratkodobni in dolgodobni izpostavljenosti

Navedejo se podatki o tem, ali se lahko pričakujejo zapozneli ali takojšnji učinki po kratkodobni ali dolgodobni izpostavljenosti. Navedejo se tudi podatki o akutnih in kroničnih učinkih zaradi izpostavljenosti ljudi snovi ali zmesi. Kadar podatki o ljudeh niso na voljo, se povzamejo podatki o preskusih, pri čemer se predložijo podrobnosti bodisi v zvezi s podatki o živalih z jasno opredeljenimi vrstami ali preskusi in vitro z jasno opredeljenimi vrstami celic. Navede se, ali toksikološki podatki temeljijo na podatkih o ljudeh ali živalih ali preskusih in vitro.

11.1.8   Medsebojni učinki

Vključijo se podatki o medsebojnem delovanju, če so pomembni in na voljo.

11.1.9   Pomanjkanje določenih podatkov

Podatkov o nevarnostih snovi ali zmesi ni vedno mogoče pridobiti. Če podatki o določeni snovi ali zmesi niso na voljo, se lahko uporabijo podatki o podobnih snoveh ali zmeseh, če je primerno in če je podobna snov ali zmes opredeljena. Kadar določeni podatki niso uporabljeni ali niso na voljo, se to jasno navede.

11.1.10   Zmesi

Za določene učinke na zdravje, če zmes kot celota za svoj učinek na zdravje ni bila testirana, se navedejo ustrezni podatki o ustreznih snoveh iz oddelka 3.

11.1.11   Podatki o primerjavi med zmesjo in snovjo

11.1.11.1

Snovi v zmesi lahko v telesu medsebojno delujejo, kar se odraža v različnih stopnjah absorpcije, presnove in izločanja. Zaradi tega se lahko toksično delovanje spremeni in celotna strupenost zmesi se lahko razlikuje od strupenosti snovi v njej. To se upošteva pri navedbi podatkov o strupenosti v tem pododdelku varnostnega lista.

11.1.11.2

Treba je preučiti, ali je koncentracija vsake snovi dovolj visoka, da prispeva k splošnim učinkom zmesi na zdravje. Predstavijo se podatki o strupenih učinkih za vsako snov, razen v naslednjih primerih:

(a)

če so podatki podvojeni, se navedejo samo enkrat za celotno zmes, kot v primeru, ko dve snovi povzročata bruhanje in drisko;

(b)

če je malo verjetno, da se bodo ti učinki pojavili ob prisotni koncentraciji, kot v primeru, ko je blaga dražilna snov razredčena pod določeno koncentracijo v raztopini, ki ni dražilna;

(c)

kadar podatki o medsebojnem delovanju snovi v zmesi niso na voljo, se ne navajajo predpostavke, ampak se posebej navedejo učinki vsake snovi na zdravje.

11.2   Podatki o drugih nevarnostih

11.2.1   Lastnosti endokrinih motilcev

Pri snoveh, ki so bile v skladu s pododdelkom 2.3 identificirane kot snovi z lastnostmi endokrinih motilcev, se navedejo podatki o škodljivih učinkih endokrinih motilcev na zdravje, če so na voljo. Ti podatki so sestavljeni iz kratkih povzetkov podatkov, pridobljenih iz uporabe meril za ocenjevanje, določenih v ustreznih uredbah ((ES) št. 1907/2006, (EU) 2017/2100, (EU) 2018/605), ki so pomembne za oceno lastnosti endokrinih motilcev za zdravje ljudi.

11.2.2   Drugi podatki

Vključijo se drugi pomembni podatki o škodljivih učinkih na zdravje, četudi jih merila za razvrščanje ne zahtevajo.

12.    ODDELEK 12: Ekološki podatki

Ta oddelek varnostnega lista navaja podatke za oceno vplivov snovi ali zmesi na okolje, v katero je bila snov ali zmes izpuščena. Pododdelki 12.1 do 12.7 varnostnega lista navajajo kratek povzetek podatkov, vključno z ustreznimi podatki o preskusih in jasno navedbo vrste, medija, enot, trajanja preskusa in preskusnih pogojev, če so na voljo. Ti podatki lahko pomagajo pri ravnanju z razlitji in ocenjevanju postopkov ravnanja z odpadki, nadzora izpustov, ukrepov ob nenamernih izpustih in prevoza. Če je navedeno, da določena lastnost ne velja (ker razpoložljivi podatki kažejo, da snov ali zmes ne izpolnjuje meril za razvrstitev), ali če podatek o določeni lastnosti ni na voljo, se navedejo razlogi za to. Poleg tega, če snov ali zmes ni razvrščena zaradi drugih razlogov (na primer zaradi tehnične nezmožnosti pridobitve podatkov ali nepopolnih podatkov), bi to moralo biti jasno navedeno na varnostnem listu.

Nekatere lastnosti so značilne le za nekatere snovi, tj. kopičenje v organizmih, obstojnost in razgradljivost; ti podatki se navedejo, kadar so na voljo in je to primerno, za vsako ustrezno sestavino v zmesi (tj. za tisto, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista in je nevarna za okolje ali snovi PBT/vPvB). Prav tako se navedejo podatki o nevarnih produktih transformacije, ki nastajajo pri razgradnji snovi in zmesi.

Podatki v tem oddelku so usklajeni s podatki iz registracije in/ali poročila o kemijski varnosti, kjer je to zahtevano, ter z razvrstitvijo snovi ali zmesi.

Kadar so na voljo zanesljivi in ustrezni podatki iz preskusov, se navedejo ti podatki in imajo prednost pred podatki, pridobljenimi iz modelov.

12.1   Strupenost

Navedejo se podatki o strupenosti iz preskusov na vodnih in/ali zemeljskih organizmih, če so na voljo. Vključijo se ustrezni razpoložljivi podatki o akutni in kronični strupenosti za ribe, rake, alge in druge vodne rastline. Vključijo se tudi podatki o strupenosti za mikro- in makroorganizme v tleh ter druge okoljsko pomembne organizme, kot so ptice, čebele in rastline, kadar so takšni podatki na voljo. Če snov ali zmes deluje zaviralno na aktivnost mikroorganizmov, se navede možni vpliv na čistilne naprave za odplake.

Kadar zanesljivi in ustrezni podatki iz preskusov niso na voljo, dobavitelj preuči, ali se lahko navedejo zanesljivi in ustrezni podatki, pridobljeni iz modelov.

Za snovi, ki so predmet registracije, se vključijo povzetki informacij, pridobljenih iz uporabe prilog VII do XI k tej uredbi.

12.2   Obstojnost in razgradljivost

Razgradljivost je zmožnost snovi ali ustreznih snovi v zmesi, da se v naravi razgradijo, bodisi s pomočjo biorazgradnje ali drugih procesov, kot sta oksidacija ali hidroliza. Obstojnost je pomanjkanje dokaza razgradnje v primerih, opredeljenih v oddelkih 1.1.1 in 1.2.1 Priloge XIII. Kadar so na voljo, se navedejo rezultati preskusov, ki so pomembni za oceno obstojnosti in razgradljivosti. Če so navedene razpolovne dobe za razgradnjo, se navede, ali se te razpolovne dobe nanašajo na mineralizacijo ali primarno razgradnjo. Prav tako je treba omeniti možnost, da se snovi ali nekatere snovi v zmesi razgradijo v napravah za čiščenje odplak.

Kadar zanesljivi in ustrezni podatki iz preskusov niso na voljo, dobavitelj preuči, ali se lahko navedejo zanesljivi in ustrezni podatki, pridobljeni iz modelov.

Ti podatki se navedejo, kadar so na voljo in je to primerno, za vsako posamezno sestavino v zmesi, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista.

12.3   Zmožnost kopičenja v organizmih

Zmožnost kopičenja v organizmih je zmožnost snovi ali določenih snovi v zmesi, da se kopičijo v živih organizmih in po možnosti prehajajo skozi prehranjevalno verigo. Navedejo se podatki, ki so pomembni za oceno zmožnosti kopičenja v organizmih. To vključuje upoštevanje koeficienta porazdelitve oktanol/voda (Kow) in biokoncentracijskega faktorja (BCF) ali drugih ustreznih parametrov v zvezi s kopičenjem v organizmih, če so na voljo.

Kadar podatki iz preskusov niso na voljo, se preuči, ali se lahko navedejo napovedi na podlagi modelov.

Ti podatki se navedejo, kadar so na voljo in je to primerno, za vsako posamezno sestavino v zmesi, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista.

12.4   Mobilnost v tleh

Mobilnost v tleh je zmožnost snovi ali sestavin v zmesi, če so bile izpuščene v okolje, da s pomočjo naravnih sil prehajajo v podzemno vodo ali daleč stran od mesta izpusta. Zmožnost mobilnosti v tleh je navedena, kadar je na voljo. Podatki o mobilnosti v tleh se lahko določijo s pomočjo ustreznih podatkov o mobilnosti, kot so študije o adsorpciji ali spiranju, znana ali predvidena razporeditev na dele okolja ali površinske napetosti. Vrednosti koeficienta adsorpcije v tleh (Koc) je na primer možno predvideti iz porazdelitvenega koeficienta oktanol/voda (Kow). Spiranje in mobilnost je mogoče predvideti na podlagi modelov.

Ti podatki se navedejo, kadar so na voljo in je to primerno, za vsako posamezno sestavino v zmesi, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista.

12.5   Rezultati ocene PBT in vPvB

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, se navedejo rezultati ocenjevanja PBT in vPvB, kot je navedeno v poročilu o kemijski varnosti.

12.6   Lastnosti endokrinih motilcev

Pri snoveh, ki so bile v skladu s pododdelkom 2.3 identificirane kot snovi z lastnostmi endokrinih motilcev, se navedejo podatki o škodljivih učinkih endokrinih motilcev na okolje, če so na voljo. Ti podatki so sestavljeni iz kratkih povzetkov podatkov, pridobljenih iz uporabe meril za ocenjevanje, določenih v ustreznih uredbah ((ES) št. 1907/2006, (EU) 2017/2100, (EU) 2018/605), ki so pomembne za oceno lastnosti endokrinih motilcev za okolje.

12.7   Drugi škodljivi učinki

Če so na voljo, so vključeni tudi podatki o drugih škodljivih vplivih na okolje, kot so obnašanje v okolju (izpostavljenost), možnost fotokemijskega nastajanja ozona, možnost tanjšanja ozonskega plašča ali možnost globalnega segrevanja ozračja.

13.    ODDELEK 13: Odstranjevanje

Ta oddelek varnostnega lista navaja podatke za ustrezno ravnanje z ostanki snovi ali zmesi in/ali njeno posodo z namenom pomagati pri določanju varnih in okolju prijaznih možnosti ravnanja z odpadki, ki se v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) ujemajo z zahtevami države članice, v kateri je varnostni list predložen. Podatki, pomembni za varnost oseb, ki izvajajo dejavnosti v zvezi z ravnanjem z odpadki, dopolnjujejo podatke, navedene v oddelku 8.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti in kadar je bila opravljena analiza ravnanja z odpadki, so podatki o ukrepih ravnanja z odpadki skladni z opredeljenimi uporabami iz poročila o kemijski varnosti in scenariji izpostavljenosti iz poročila o kemijski varnosti, navedenimi v prilogi k varnostnemu listu.

13.1   Metode ravnanja z odpadki

Ta pododdelek varnostnega lista:

(a)

opredeljuje posode za odpadke in metode ravnanja z odpadki, vključno z ustreznimi metodami ravnanja z ostanki snovi ali zmesi in kontaminirano embalažo (npr. sežig, recikliranje, odlaganje na odlagališča);

(b)

navaja fizikalne/kemijske lastnosti, ki bi lahko vplivale na možnosti ravnanja z odpadki;

(c)

priporoča, da se odplake ne spuščajo v kanalizacijo;

(d)

kadar je primerno, navaja posebne previdnostne ukrepe za katere koli priporočene možnosti ravnanja z odpadki.

Navaja sklicevanja na ustrezne določbe Unije v zvezi z odpadki, če jih ni, pa sklicevanja na ustrezne veljavne nacionalne ali regionalne določbe.

14.    ODDELEK 14: Podatki o prevozu

Ta oddelek varnostnega lista navaja osnovne podatke o razvrščanju za prevoz/dostavo snovi ali zmesi, navedenih v oddelku 1, po cesti, železnici, morju, celinskih plovnih poteh ali zraku. Kadar takšni podatki niso na voljo ali ustrezni, se to navede.

Kadar je to ustrezno, ta oddelek navaja podatke o razvrstitvi prevoza iz vsakega navedenega mednarodnega sporazuma, ki prenaša vzorčni predpis ZN za posamezne vrste prevoza: Sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti (ADR), Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID) in Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh (ADN), ki se izvajajo z Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem prevozu nevarnega blaga (9), kot tudi Mednarodni pomorski kodeks o prevozu nevarnega blaga (IMDG) (10) za prevoz pakiranega blaga in zadevni kodeks IMO za prevoz razsutega tovora po morju (11) ter Tehnična navodila za varen zračni prevoz nevarnega blaga (ICAO TI) (12).

14.1   Številka ZN in številka ID

Navede se številka ZN ali številka ID (tj. štirimestna identifikacijska številka snovi, zmesi ali člena, ki sledi črkama ‚UN‘ ali ‚ID‘) iz vzorčnih predpisov ZN, IMDG, ADR, RID, ADN ali ICAO TI.

14.2   Pravilno odpremno ime ZN

Navede se pravilno odpremno ime, kot je določeno v stolpcu 2, ‚Ime in opis‘, preglednice A iz poglavja 3.2 Seznama nevarnega blaga Vzorčnih predpisov ZN, v ADR, RID ter v preglednicah A in C poglavja 3.2 ADN, ki se po potrebi dopolni s tehničnim imenom v oklepajih, razen če se uporablja kot identifikator izdelka v pododdelku 1.1. Če se številka ZN in ustrezno odpremno ime v različnih načinih prevoza ne spremenita, teh podatkov ni treba ponavljati. Kar zadeva pomorski promet se poleg pravilnega odpremnega imena ZN po potrebi navede tehnično ime blaga, ki se prevaža v skladu s Kodeksom IMDG.

14.3   Razredi nevarnosti prevoza

Navede se razred nevarnosti prevoza (in dodatna tveganja), določen za snovi ali zmesi glede na prevladujočo nevarnost, ki jo predstavljajo, v skladu z vzorčnimi predpisi ZN. V zvezi z notranjim prevozom se navede razred nevarnosti prevoza (in dodatna tveganja), določen za snovi ali zmesi glede na prevladujočo nevarnost, ki jo predstavljajo v skladu z ADR, RID in ADN.

14.4   Skupina embalaže

Navede se številka skupine embalaže iz vzorčnih predpisov ZN, če je primerno, v skladu z vzorčnimi predpisi ZN, ADR, RID in ADN. Številka skupine embalaže je dodeljena določenim snovem v skladu z njihovo stopnjo nevarnosti.

14.5   Nevarnosti za okolje

Navede se, ali je snov ali zmes nevarna za okolje v skladu z merili vzorčnih predpisov ZN (kakor je razvidno iz ADR, RID in ADN) in/ali onesnažuje morje v skladu s Kodeksom IMDG ter postopki za ravnanje ob nesrečah za ladje, ki prevažajo nevarno blago. Če je prevoz snovi ali zmesi po celinskih plovnih poteh s tankerskim plovilom odobren ali namenjen za odobritev, se to, ali je snov ali zmes nevarna za okolje v tankerskih plovilih, navede samo v skladu z ADN.

14.6   Posebni previdnostni ukrepi za uporabnika

Navedejo se vsi posebni previdnostni ukrepi, ki bi jih uporabnik moral ali jih mora sprejeti ali izpolnjevati v zvezi s prevozom ali prevoznimi sredstvi znotraj ali izven svojih poslovnih prostorov za vse ustrezne vrste prevoza.

14.7   Pomorski prevoz v razsutem stanju v skladu z instrumenti IMO

Ta pododdelek se uporablja samo, če se tovor prevaža v razsutem stanju v skladu z instrumenti Mednarodne pomorske organizacije (IMO): poglavje VI ali poglavje VII SOLAS (13), Priloga II ali Priloga V MARPOL, Kodeks IBC (14), Kodeks IMSBC (15) in Kodeks IGC (16) ali njegove predhodne različice, zlasti Kodeks EGC (17) ali Kodeks GC (18).

V zvezi s tekočim tovorom se navede ime izdelka (če se razlikuje od tistega, navedenega v pododdelku 1.1) v skladu z dokumentom za dostavo in imenom, uporabljenim v seznamih imen izdelkov, navedenih v poglavju 17 oziroma 18 Kodeksa IBC ali zadnji izdaji Odbora za varstvo morskega okolja IMO (MEPC).2/Okrožnica (19). V skladu s točko (3)B(a) Priloge I k Direktivi 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20) je treba navesti vrsto ladje in kategorijo onesnaževanja ter razred nevarnosti IMO.

V zvezi z razsutim tovorom v trdnem stanju se navede odpremno ime razsutega tovora. Navede se, ali je tovor škodljiv za morsko okolje v skladu s Prilogo V MARPOL, ali gre za material, ki je v skladu s Kodeksom IMSBC nevaren samo v razsutem stanju (21), ter v katero skupino tovora se šteje v skladu z IMSBC.

V zvezi z utekočinjenim plinom v razsutem stanju se navede ime izdelka, vrsta ladje, ki se zahteva v skladu s kodeksom IGC ali njegovimi predhodnimi različicami, zlasti Kodeksom EGC ali Kodeksom GC.

15.    ODDELEK 15: Zakonsko predpisani podatki

Ta oddelek varnostnega lista opisuje druge zakonsko predpisane podatke o snovi ali zmesi, ki še niso navedeni v varnostnem listu (kot na primer, ali je snov ali zmes predmet Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (22), Uredbe (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (23) ali Uredbe (ES) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (24)).

15.1   Predpisi/zakonodaja o zdravju, varnosti in okolju, specifični za snov ali zmes

Navedejo se podatki o ustreznih določbah o varnosti, zdravju in okolju Unije (na primer kategorija Seveso/poimenovane snovi v Prilogi I k Direktivi Sveta 96/82/ES (25)) ali o nacionalnem regulativnem statusu snovi ali zmesi (vključno s snovmi v zmesi), vključno z nasvetom, kako naj zaradi navedenih določb ukrepa prejemnik. Kadar je to ustrezno, se navedejo nacionalni zakoni držav članic, ki izvajajo te določbe, in drugi nacionalni ukrepi, ki so lahko pomembni.

Če je snov ali zmes, ki je zajeta v ta varnostni list, predmet posebnih določb v zvezi z zaščito ljudi ali okolja na ravni Unije (npr. odobritve v skladu z naslovom VII ali omejitve iz naslova VIII), se te določbe navedejo. Če se z odobritvijo, dodeljeno v skladu z naslovom VII, nadaljnjim uporabnikom snovi ali zmesi določajo pogoji ali ureditve spremljanja, jih je treba navesti.

15.2   Ocena kemijske varnosti

Ta pododdelek varnostnega lista navaja, ali je dobavitelj izvedel oceno kemijske varnosti za snov ali zmes.

16.    ODDELEK 16: Drugi podatki

Ta oddelek varnostnega lista vsebuje druge podatke, ki niso vključeni v oddelke 1 do 15, vključno s podatki o preverjanju varnostnega lista, kot so:

(a)

v primeru preverjenega varnostnega lista, jasna navedba sprememb, ki so bile narejene v prejšnji različici varnostnega lista, razen če je takšna navedba drugje v varnostnem listu, z razlago sprememb, če je primerno. Dobavitelj snovi ali zmesi lahko na zahtevo zagotovi razlago sprememb;

(b)

pojasnilo ali tabela okrajšav in kratic, uporabljenih v varnostnem listu;

(c)

reference ključne literature in virov podatkov;

(d)

v primeru zmesi navedba, katera od metod za oceno informacij iz člena 9 Uredbe (ES) št. 1272/2008 je bila uporabljena za razvrstitev;

(e)

seznam relevantnih stavkov o nevarnosti in/ali previdnostnih stavkov. Izpišite celotno besedilo stavkov, ki niso v celoti izpisani v oddelkih 2 do 15;

(f)

nasvet o ustreznem usposabljanju za delavce za zagotovitev varovanja zdravja ljudi in okolja.

DEL B

Varnostni list vključuje naslednjih 16 naslovov v skladu s členom 31(6) in poleg tega tudi navedene podnaslove, razen oddelka 3, kjer je treba ustrezno vključiti samo pododdelek 3.1 ali pododdelek 3.2:

ODDELEK 1: Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja

1.1

Identifikator izdelka

1.2

Pomembne identificirane uporabe snovi ali zmesi in odsvetovane uporabe

1.3

Podrobnosti o dobavitelju varnostnega lista

1.4

Telefonska številka za nujne primere

ODDELEK 2: Določitev nevarnosti

2.1

Razvrstitev snovi ali zmesi

2.2

Elementi etikete

2.3

Druge nevarnosti

ODDELEK 3: Sestava/podatki o sestavinah

3.1

Snovi

3.2

Zmesi

ODDELEK 4: Ukrepi za prvo pomoč

4.1

Opis ukrepov za prvo pomoč

4.2

Najpomembnejši simptomi in učinki, akutni in zapozneli

4.3

Navedba kakršne koli takojšnje medicinske oskrbe in posebnega zdravljenja

ODDELEK 5: Protipožarni ukrepi

5.1

Sredstva za gašenje

5.2

Posebne nevarnosti v zvezi s snovjo ali zmesjo

5.3

Nasvet za gasilce

ODDELEK 6: Ukrepi o nenamernih izpustih

6.1

Osebni varnostni ukrepi, zaščitna oprema in postopki v sili

6.2

Okoljevarstveni ukrepi

6.3

Metode in materiali za zadrževanje in čiščenje

6.4

Sklicevanje na druge oddelke

ODDELEK 7: Ravnanje in skladiščenje

7.1

Varnostni ukrepi za varno ravnanje

7.2

Pogoji za varno skladiščenje, vključno z nezdružljivostjo

7.3

Posebne končne uporabe

ODDELEK 8: Nadzor izpostavljenosti/osebna zaščita

8.1

Parametri nadzora

8.2

Nadzor izpostavljenosti

ODDELEK 9: Fizikalne in kemijske lastnosti

9.1

Podatki o osnovnih fizikalnih in kemijskih lastnostih

9.2

Drugi podatki

ODDELEK 10: Obstojnost in reaktivnost

10.1

Reaktivnost

10.2

Kemijska stabilnost

10.3

Možnost poteka nevarnih reakcij

10.4

Pogoji, ki se jim je treba izogniti

10.5

Nezdružljivi materiali

10.6

Nevarni produkti razgradnje

ODDELEK 11: Toksikološki podatki

11.1

Podatki o razredih nevarnosti, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1272/2008

11.2

Podatki o drugih nevarnostih

ODDELEK 12: Ekološki podatki

12.1

Strupenost

12.2

Obstojnost in razgradljivost

12.3

Zmožnost kopičenja v organizmih

12.4

Mobilnost v tleh

12.5

Rezultati ocene PBT in vPvB

12.6

Lastnosti endokrinih motilcev

12.7

Drugi škodljivi učinki

ODDELEK 13: Odstranjevanje

13.1

Metode ravnanja z odpadki

ODDELEK 14: Podatki o prevozu

14.1

Številka ZN in številka ID

14.2

Pravilno odpremno ime ZN

14.3

Razredi nevarnosti prevoza

14.4

Skupina embalaže

14.5

Nevarnosti za okolje

14.6

Posebni previdnostni ukrepi za uporabnika

14.7

Pomorski prevoz v razsutem stanju v skladu z instrumenti IMO

ODDELEK 15: Zakonsko predpisani podatki

15.1

Predpisi/zakonodaja o zdravju, varnosti in okolju, specifični za snov ali zmes

15.2

Ocena kemijske varnosti

ODDELEK 16: Drugi podatki


(1)  MARPOL – Konsolidirana izdaja 2006, London, IMO 2007, ISBN 978-92-801-4216-7.

(2)  Direktiva Sveta 80/181/EGS z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS (UL L 39, 15.2.1980, str. 40).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/2100 z dne 4. septembra 2017 o določitvi znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 301, 17.11.2017, str. 1).

(4)  Uredba Komisije (EU) 2018/605 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (UL L 101, 20.4.2018, str. 33).

(5)  Sklep Komisije 2014/113/EU z dne 3. marca 2014 o ustanovitvi Znanstvenega odbora za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem in o razveljavitvi Sklepa 95/320/ES (UL L 62, 4.3.2014, str. 18).

(6)  Uredba (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o osebni varovalni opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 89/686/EGS (UL L 81, 31.3.2016, str. 51);

(7)  Opomba: izraz ‚meja eksplozivnosti‘ je sopomenka izrazu ‚meja vnetljivosti‘, ki se uporablja zunaj Unije.

(8)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(9)  Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

(10)  Skladnost s Kodeksom IMDG je obvezna za prevoz pakiranega nevarnega blaga po morju, kot je določeno v poglavju VII/Prav. 3 SOLAS in Prilogi III MARPOL – Pravila o preprečevanju onesnaževanja s škodljivimi snovmi, ki se po morju prevažajo v pakirani obliki.

(11)  IMO je razvila različne pravne instrumente, povezane z nevarnim blagom in blagom, ki onesnažuje okolje, pri čemer je razlikovala med tem, kako se blago prevaža (pakirano in v razsutem stanju), in vrsto tovora (trdne snovi, tekočine in utekočinjeni plini). Pravila o prevozu nevarnega tovora in ladij, ki prevažajo ta tovor, so navedena v Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS, 1974), kakor je bila spremenjena, in Mednarodni konvenciji o onesnaževanju morja (MARPOL 73/78), kakor je bila spremenjena. Ti konvenciji se dopolnjujeta z naslednjimi oznakami: IMDG, IMSBC, IBC in IGC.

(12)  IATA, izdaja 2007–2008.

(13)  SOLAS pomeni Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974, kakor je bila spremenjena.

(14)  Kodeks IBC pomeni Mednarodni kodeks IMO za gradnjo in opremo ladij, ki prevažajo nevarne kemikalije v razsutem stanju.

(15)  Kodeks IMSBC pomeni Mednarodni kodeks IMO za prevoz trdnega tovora v razsutem stanju po morju, kakor je bil spremenjen.

(16)  Kodeks IGC pomeni Mednarodni kodeks za gradnjo in opremo ladij, ki prevažajo utekočinjene pline v razsutem stanju, vključno z veljavnimi spremembami, v skladu s katerimi je bilo potrjeno plovilo.

(17)  Kodeks EGC pomeni Kodeks za obstoječe ladje za prevoz utekočinjenih plinov v razsutem stanju.

(18)  Kodeks IBC pomeni Kodeks IMO za gradnjo in opremo ladij, ki prevažajo utekočinjene pline v razsutem stanju.

(19)  MEPC.2/Okrožnica, Začasna kategorizacija tekočih snovi, različica 19, v veljavi od 17. decembra 2013.

(20)  Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

(21)  Materiali, ki so nevarni samo v razsutem stanju (MHB), so materiali, ki predstavljajo nevarnost onesnaženja s kemikalijami, če se prevažajo v razsutem stanju, razen materialov, ki so v Kodeksu IMDG opredeljeni kot nevarno blago.

(22)  UL L 286, 31.10.2009, str. 1.

(23)  UL L 158, 30.4.2004, str. 7.

(24)  UL L 201, 27.7.2012, str. 60.

(25)  UL L 10, 14.1.1997, str. 13.


Top