EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32020L2184

Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (Besedilo velja za EGP)

OJ L 435, 23.12.2020, p. 1–62 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2020/2184/oj

23.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 435/1


DIREKTIVA (EU) 2020/2184 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. decembra 2020

o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 98/83/ES (4) je bila večkrat bistveno spremenjena (5). Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno direktivo prenoviti.

(2)

Direktiva 98/83/ES je določila pravni okvir za varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršnega onesnaženja vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista. Ta direktiva bi morala imeti isti cilj in bi morala izboljšati dostop do te vode za vse v Uniji. V ta namen je treba na ravni Unije predpisati minimalne zahteve, ki bi jih morala izpolnjevati voda, predvidena za ta namen. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v določenih primerih, v številu ali koncentraciji, predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, ter da izpolnjuje te minimalne zahteve.

(3)

Iz področja uporabe te direktive je treba izključiti naravne mineralne vode in vode, ki so medicinski proizvodi, saj so te vrste vode zajete v Direktivi 2009/54/ES (6) oziroma 2001/83/ES (7) Evropskega parlamenta in Sveta. Vendar Direktiva 2009/54/ES obravnava tako naravne mineralne vode kot tudi izvirske vode, iz področja uporabe te direktive pa bi bilo treba izvzeti samo prvo kategorijo. V skladu s tretjim pododstavkom člena 9(4) Direktive 2009/54/ES bi morale izvirske vode ustrezati določbam te direktive, kar zadeva mikrobiološke zahteve pa bi morale izpolnjevati določbe Direktive 2009/54/ES. V primeru vode, namenjene za prehrano ljudi, ki se polni v steklenice ali posode, namenjene za prodajo ali uporabo pri proizvodnji, pripravi ali obdelavi živil, bi morala taka voda načeloma še naprej ustrezati tej direktivi do mesta skladnosti, in sicer do pipe, od tega mesta pa bi jo bilo treba – če naj bi jo zaužili ljudje ali če je to mogoče razumno pričakovati – obravnavati kot živilo v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

Poleg tega bi moralo biti mogoče iz te direktive izvzeti nosilce živilske dejavnosti, ki imajo lasten vir vode in ga uporabljajo za specifične namene svoje dejavnosti, pod pogojem, da izpolnjujejo ustrezne obveznosti, zlasti glede načel analize nevarnosti in kritičnih kontrolnih točk ter sanacijskih ukrepov v skladu z ustrezno zakonodajo Unije o živilih. Nosilci živilskih dejavnosti z lastnim virom vode, ki delujejo kot dobavitelji vode, bi morali izpolnjevati to direktivo na enak način kot vsak drug dobavitelj vode.

(4)

V skladu z zaključkom evropske državljanske pobude o pravici do vode (pobuda o pravici do vode) je Komisija začela vseevropsko javno posvetovanje in opravila oceno ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) za Direktivo 98/83/ES. Na podlagi tega se je izkazalo, da je treba nekatere določbe navedene direktive posodobiti. Opredeljena so bila štiri področja, na katerih so možne izboljšave, in sicer seznam vrednosti parametrov, ki temeljijo na kakovosti, omejeno zanašanje na pristop, ki temelji na tveganju, nenatančne določbe glede obveščanja potrošnikov in razlike med sistemi za odobritev materialov, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ter posledice, ki jih imajo take razlike za zdravje ljudi. Poleg tega je pobuda o pravici do vode kot ločen problem opredelila dejstvo, da del prebivalstva, zlasti marginalizirane skupine, nima dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, zagotovitev tega dostopa pa je tudi ena od zavez v okviru cilja 6 ciljev trajnostnega razvoja iz Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030.

Zadnja težava, ki je bila ugotovljena, je splošno pomanjkanje ozaveščenosti o vodnih izgubah, ki so posledica nezadostnega vlaganja v vzdrževanje in obnavljanje vodne infrastrukture, na kar je bilo opozorjeno tudi v posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 12/2017 z dne 5. julija 2017: „Izvajanje direktive o pitni vodi: kakovost vode in dostop do nje sta se v Bolgariji, na Madžarskem in v Romuniji izboljšala, vendar so potrebe po naložbah še vedno velike“.

(5)

Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo je leta 2017 opravil natančen pregled seznama parametrov in vrednosti parametrov iz Direktive 98/83/ES, da bi ugotovil, ali je treba ta seznam prilagoditi v luči tehničnega in znanstvenega napredka. Rezultati navedenega pregleda so pokazali, da bi bilo treba nadzorovati enterične patogene in Legionella ter dodati šest kemijskih parametrov ali skupin parametrov. Za štiri od šestih novih parametrov ali skupin parametrov bi bilo treba ob upoštevanju drugih najnovejših znanstvenih mnenj in previdnostnega načela določiti vrednosti parametrov, ki so strožje od vrednosti, ki jih je predlagala Svetovna zdravstvena organizacija, vendar še vedno izvedljive. Za enega od novih parametrov bi bilo treba zmanjšati število reprezentativnih snovi, vrednost pa prilagoditi. Svetovna zdravstvena organizacija vrednost kroma še vedno ocenjuje, zato bi bilo treba pred uveljavitvijo strožje vrednosti uporabiti 15-letno prehodno obdobje. Poleg tega je Svetovna zdravstvena organizacija priporočila, da se tri reprezentativne spojine, ki so endokrini motilci, lahko štejejo za referenčne vrednosti, da se po potrebi oceni pojav endokrinih motilcev in učinkovitost njihovega zdravljenja, z vrednostmi 0,1 μg/l za bisfenol A, 0,3 μg/l za nonilfenol in 1 ng/l za beta-estradiol.

Vendar je bilo na podlagi mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) iz leta 2015 sklenjeno, da bi bilo treba eno od teh treh spojin, bisfenol A, dodati tej direktivi z vrednostjo parametra za varovanje zdravja 2,5 μg/l. Poleg tega bi bilo treba na nadzorni seznam, ki ga določi Komisija na podlagi te direktive, dodati nonilfenol in beta-estradiol.

(6)

Za svinec je Svetovna zdravstvena organizacija priporočila ohranitev sedanje vrednosti parametra, vendar je ugotovila, da bi morale biti koncentracije tako nizke, kot je razumno izvedljivo. Zato bi moralo biti mogoče ohraniti sedanjo vrednost 10 μg/l 15 let po datumu začetka veljavnosti te direktive. Najpozneje ob koncu tega prehodnega obdobja bi morala vrednost parametra za svinec znašati 5 μg/l. Poleg tega so obstoječe svinčene cevi v hišah in stavbah še vedno problematične in ker države članice nimajo vedno ustreznih pooblastil, da bi zahtevale, da se te cevi zamenjajo, bi morala 5 μg/l ostati zaželena vednost, ko gre za obveznosti, povezane s hišnimi vodovodnimi omrežji. Vendar bi bilo treba za vse nove materiale, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ne glede na to, ali bodo uporabljeni v sistemih oskrbe ali hišnih vodovodnih omrežjih, ki bodo odobreni v skladu s to direktivo, za vodo iz pipe uporabiti vrednost 5 μg/l.

(7)

Da bi obravnavali vedno večjo zaskrbljenost javnosti zaradi učinkov novih spojin, kot so endokrini motilci, farmacevtski izdelki in mikroplastika, na zdravje ljudi prek rabe vode, namenjene za prehrano ljudi, in obravnavali nove nastajajoče spojine v dobavni verigi, bi bilo treba v to direktivo vključiti mehanizem nadzornega seznama. Z mehanizmom nadzornega seznama bo mogoče na dinamičen in prožen način odgovoriti na vedno večje pomisleke. Mehanizem bo omogočil tudi spremljanje novega znanja o pomembnosti teh novo nastajajočih spojin za zdravje ljudi, in novega znanja o najprimernejših pristopih in metodologijah spremljanja. Ta mehanizem nadzornega seznama za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, je del odziva na različne zadevne politike Unije, kot so navedene v Sporočilu Komisije z dne 11. marca 2019„Strateški pristop Evropske unije k farmacevtskim izdelkom v okolju“, Sporočilu Komisije z dne 7. novembra 2018„Za celovit okvir Evropske unije o endokrinih motilcih“ in Sklepih Sveta z dne 26. junija 2019„Snovanje strategije Unije za trajnostno politiko na področju kemikalij“.

(8)

Svetovna zdravstvena organizacija je priporočila tudi, da tri vrednosti parametrov postanejo manj stroge in naj se pet parametrov črta s seznama parametrov in vrednosti parametrov iz Direktive 98/83/ES. Vendar vse navedene spremembe ne štejejo za potrebne, saj pristop, ki temelji na tveganju, uveden z Direktivo Komisije (EU) 2015/1787 (9), dobaviteljem vode pod določenimi pogoji omogoča črtanje parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati. Metode priprave za izpolnjevanje navedenih vrednosti parametrov že obstajajo.

(9)

Vrednosti parametrov, določene v tej direktivi, temeljijo na razpoložljivih znanstvenih spoznanjih in upoštevajo previdnostno načelo ter so izbrane, da zagotovijo varno vseživljenjsko uživanje vode, namenjene za prehrano ljudi, s tem pa tudi visoko raven varovanja zdravja.

(10)

Najti bi bilo treba ravnovesje, da bi preprečili mikrobiološka in kemijska tveganja, v ta namen in v luči prihodnjega pregleda vrednosti parametrov pa bi moralo določanje vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, temeljiti na javnozdravstvenih vidikih in na metodi ocenjevanja tveganja.

(11)

Indikatorski parametri ne vplivajo neposredno na javno zdravje. Vendar so pomembni pri ugotavljanju, kako delujejo proizvodni objekti in distribucijska omrežja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, in ocenjevanju kakovosti vode. Takšni parametri lahko pripomorejo k odkrivanju pomanjkljivosti pri pripravi vode in imajo pomembno vlogo pri povečevanju in ohranjanju zaupanja potrošnikov v kakovost vode. Zato bi morale države članice zagotoviti spremljanje teh parametrov.

(12)

Kadar je na njihovih ozemljih to potrebno za zaščito zdravja ljudi, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da določijo vrednosti za dodatne parametre, ki niso vključeni v Prilogo I, na podlagi previdnostnega načela.

(13)

Varna voda, namenjena za prehrano ljudi, pomeni ne le, da ne vsebuje škodljivih mikroorganizmov in snovi, temveč tudi, da vsebuje določene količine naravnih mineralov in bistvenih elementov, ob upoštevanju, da lahko dolgoročno uživanje demineralizirane vode ali vode z zelo nizko vsebnostjo bistvenih elementov, kot sta kalcij in magnezij, škoduje zdravju ljudi. Določena količina takšnih mineralov je nujno potrebna tudi za zagotovitev, da voda, namenjena za prerano ljudi, ni agresivna ali jedka ter da se izboljša okus te vode. Minimalne koncentracije takšnih mineralov v omehčani ali demineralizirani vodi bi se lahko obravnavale v skladu z lokalnimi pogoji.

(14)

Elementi preventivnega načrtovanja varne oskrbe in elementi, ki temeljijo na tveganju, so bili v Direktivi 98/83/ES obravnavani le v omejenem obsegu. Prvi elementi pristopa, ki temelji na tveganju, so bili uvedeni že leta 2015 v Direktivi (EU) 2015/1787, ki državam članicam omogoča odstopanje od vzpostavljenih programov spremljanja, pod pogojem, da se opravijo verodostojne ocene tveganja, ki bi lahko temeljile na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti pitne vode (v nadaljnjem besedilu: smernice Svetovne zdravstvene organizacije). Smernice Svetovne zdravstvene organizacije, ki so določile tako imenovan načrt varne oskrbe z vodo, tudi za majhne skupnosti, so skupaj s standardom EN 15975-2 o zanesljivosti oskrbe s pitno vodo mednarodno priznana načela, na katerih temeljijo proizvodnja in distribucija vode, namenjene za prehrano ljudi, ter spremljanje in analiza parametrov za takšno vodo. Te prve elemente pristopa, ki temelji na tveganju, bi bilo treba ohraniti tudi v tej direktivi.

(15)

Za zagotovitev, da elementi pristopa, ki temelji na tveganju, uvedenega v Direktivi (EU) 2015/1787, niso omejeni na vidike spremljanja, da bi bili čas in sredstva osredotočeni na relevantna tveganja in stroškovno učinkovite ukrepe pri viru ter da bi se izognili analizam in obravnavi nepomembnih vprašanj, je primerno uvesti pristop glede varnosti vode, ki bi v celoti temeljil na tveganju ter bi zajemal celotno oskrbovalno verigo od prispevnega območja, odvzema, priprave, shranjevanja in distribucije do mesta skladnosti. Ta pristop bi moral temeljiti na pridobljenem znanju in ukrepih, izvedenih na podlagi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), ter bi moral učinkoviteje upoštevati vpliv podnebnih sprememb na vire vode. Ta pristop, ki temelji na tveganju, bi moral biti sestavljen iz treh komponent. Prvič, ugotovitve nevarnosti, povezane s prispevnimi območji za odvzemna mesta (v nadaljnjem besedilu: ocena tveganja in obvladovanje tveganja prispevnih območij za odvzemna mesta za vodo, namenjeno za prehrano ljudi), v skladu s smernicami in priročnikom o načrtu varne oskrbe z vodo Svetovne zdravstvene organizacije. Drugič, možnosti, da dobavitelj vode spremljanje prilagodi glavnim tveganjem in sprejme potrebne ukrepe za obvladovanje ugotovljenih tveganj v oskrbovalni verigi, od odvzema, priprave, shranjevanja in distribucije vode (v nadaljnjem besedilu: ocena tveganja in obvladovanje tveganja sistema oskrbe). Tretjič, ocene morebitnih tveganj, ki izhajajo iz hišnih vodovodnih omrežij, kot je Legionella ali svinec, (v nadaljnjem besedilu: ocena tveganja hišnih vodovodnih omrežij), s posebnim poudarkom na prednostnih prostorih. Te ocene bi se morale redno pregledovati, med drugim kot odziv na grožnje, ki jih predstavljajo izjemni vremenski pojavi, povezani s podnebjem, in znane spremembe človekovega delovanja na odvzemnem območju ali kot odziv na incidente, povezane z virom. Pristop, ki temelji na tveganju, bi moral zagotavljati stalno izmenjavo informacij med pristojnimi organi in dobavitelji vode.

(16)

Da bi zmanjšali morebitno upravno breme za dobavitelje vode, ki na dan v povprečju dobavijo med 10 m3 in 100 m3 ali oskrbujejo med 50 in 500 ljudi, bi morale države članice imeti možnost, da te dobavitelje vode izvzamejo iz obveznosti izvajanja ocene tveganja sistema oskrbe, pod pogojem, da se izvaja redno spremljanje v skladu s to direktivo. Izjemoma je lahko izvajanje pristopa, ki temelji na tveganju, prilagojeno posebnim omejitvam za pomorska plovila, ki razsoljujejo vodo in prevažajo potnike. Pomorska plovila, ki plujejo pod zastavo Unije, pri plutju v mednarodnih vodah ravnajo v skladu z mednarodnim regulativnim okvirom. Zagotoviti bi bilo treba, da se prednost nameni veljavnim mednarodnim predpisom ali mednarodno priznanim standardom kot je program sanitarno-higienske ureditve za plovila, ki ga je razvila javna zdravstvena služba Združenih držav za javno zdravje, ki so podrobnejši in strožji ter se uporabljajo za ladje v mednarodnih vodah.

(17)

Ocena tveganja in obvladovanje tveganja prispevnih območij za odvzemna mesta bi morala prevzeti celosten pristop in biti namenjena zmanjšanju stopnje priprave, potrebne za proizvodnjo vode, namenjene za prehrano ljudi, na primer z zmanjšanjem obremenitev, ki povzročajo onesnaževanje ali tveganje za onesnaženje vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi. V ta namen bi morale države članice opisati prispevna območja za odvzemna mesta in opredeliti nevarnosti in nevarne dogodke, zaradi katerih bi se lahko poslabšala kakovost vode, kot so možni viri onesnaževanja, ki so povezani s temi prispevnimi območji.

Kadar je to potrebno zaradi ugotovitve nevarnosti, bi morale države članice spremljati onesnaževala, ki so jih opredelile kot pomembna, kot so nitrati, pesticidi ali farmacevtski izdelki, opredeljeni na podlagi Direktive 2000/60/ES, ali zaradi njihove naravne prisotnosti na območju odvzema, kot je prisotnost arzena, ali zaradi informacij dobaviteljev vode, na primer zaradi nenadnega povečanja koncentracije določenega parametra v surovi vodi. Kadar se površinske vode uporabljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, bi morale države članice v svoji oceni tveganja posebno pozornost nameniti mikroplastiki in endokrinim motilcem, kot sta nonilfenol in beta-estradiol, ter bi morale po potrebi od dobaviteljev vode zahtevati, da spremljajo in, kadar je to potrebno, izvedejo obravnavo teh in drugih parametrov, ki so vključeni v nadzorni seznam, če se ti parametri obravnavajo kot morebitno nevarni za zdravje ljudi. Na podlagi ocene tveganja prispevnih območij za odvzemna mesta bi bilo treba sprejeti ukrepe za obvladovanje tveganja, s katerimi bi se preprečila ali nadzorovala opredeljena tveganja ter ohranjala kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi. Kadar država članica na podlagi ugotovitve nevarnosti in nevarnih dogodkov ugotovi, da posamezen parameter na prispevnih območjih za odvzemna mesta ni prisoten, na primer zato, ker se ta snov nikoli ne pojavlja v telesih podzemnih voda ali telesih površinskih voda, bi morala o tem obvestiti ustrezne dobavitelje vode in bi morala imeti možnost, da jim dovoli, da zmanjšajo pogostost spremljanja tega parametra ali ga črtajo s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, brez izvedbe ocene tveganja sistema oskrbe.

(18)

Direktiva 2000/60/ES od držav članic zahteva, da opredelijo vodna telesa, ki se odvzemajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, jih spremljajo in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje poslabšanja njihove kakovosti, da bi se zmanjšala stopnja čiščenja, ki je potrebna za proizvodnjo vode, primerne za prehrano ljudi. Da bi se izognili podvajanju obveznosti, bi morale države članice med ugotavljanjem nevarnosti in nevarnih dogodkov uporabiti razpoložljive rezultate spremljanja, ki zadevajo prispevna območja, pridobljene na podlagi členov 7 in 8 Direktive 2000/60/ES ali druge ustrezne zakonodaje Unije. Vendar bi bilo lahko v primerih, v katerih taki podatki o spremljanju niso na voljo, uvedeno spremljanje ustreznih parametrov, snovi ali onesnaževal v pomoč pri opisu prispevnih območij in oceni morebitnih tveganj. Tako spremljanje bi bilo treba uvesti ob upoštevanju lokalnih razmer in virov onesnaževanja.

(19)

Vrednosti parametrov, ki so določene v tej direktivi za oceno kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, morajo ustrezati na mestih, kjer voda izteka iz pip, ki se običajno uporabljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Vendar lahko na kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, vplivajo hišna vodovodna omrežja. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da v Uniji med vsemi patogeni, ki se prenašajo po vodi, največje zdravstveno breme predstavlja Legionella. Prenaša se z vdihavanjem prek sistemov za toplo vodo, na primer med prhanjem. Zato je jasno povezana s hišnimi vodovodnimi omrežji. Ker bi uvedba enostranske obveznosti spremljanja prisotnosti tega patogena v vseh zasebnih in javnih prostorih povzročila nerazumno visoke stroške, je ocena tveganja hišnih vodovodnih omrežij primernejša za rešitev tega problema. Poleg tega bi morala biti v okviru te ocene tveganja obravnavana tudi morebitna tveganja, ki izhajajo iz proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ocena tveganja hišnih vodovodnih omrežij bi morala tako med drugim vključevati osredotočenje spremljanja na prednostne prostore, kot jih opredelijo države članice, kot so bolnice, zdravstvene ustanove, domovi za starejše, otroški vrtci, šole, izobraževalne ustanove, zgradbe z nastanitvenimi zmogljivostmi, restavracije, bari, športni in nakupovalni centri, ustanove za prostočasne dejavnosti in rekreacijo, razstavni prostori, kazenske ustanove in površine za taborjenje, ter oceno tveganj, ki izhajajo iz hišnih vodovodnih omrežij ter z njimi povezanih proizvodov in materialov. Na podlagi te ocene tveganja bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi bi med drugim zagotovile, da so v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije vzpostavljeni ustrezni nadzorni ukrepi in ukrepi upravljanja, na primer v primeru izbruhov, ter da migracija potencialno škodljivih snovi iz gradbenih proizvodov ne ogroža zdravja ljudi.

(20)

Določbe Direktive 98/83/ES o zagotavljanju kakovosti obdelave, opreme in materialov niso bile uspešne pri vzpostavitvi enotnih higienskih zahtev za proizvode, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Zato veljajo nacionalne odobritve proizvodov z zahtevami, ki so različne v posameznih državah članicah. Zato je trženje proizvodov po celotni Uniji za proizvajalce težavno in drago, drago pa je tudi za države članice. Poleg tega potrošniki in dobavitelji vode zaradi tega težko vedo, ali proizvodi izpolnjujejo zdravstvene zahteve. Uvedba harmoniziranih minimalnih zahtev za materiale, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v tej direktivi bo prispevala k doseganju enotne ravni varovanja zdravja v celotni Uniji ter boljšemu delovanju notranjega trga. Poleg tega je v Uredbi (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta (11) določen splošni mehanizem za nadzor trga za proizvode po vsej Uniji, da bi se zagotovilo, da so na trgu Unije na voljo le skladni proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve in zagotavljajo visoko raven zaščite javnih interesov, kot so zdravje in varnost na splošno, zdravje in varnost na delovnem mestu, varstvo potrošnikov, varstvo okolja in javna varnost. V navedeni uredbi je zapisano, da če bo sprejeta nova harmonizacijska zakonodaja Unije, bo morala določati, ali naj se Uredba (EU) 2019/1020 uporablja tudi zanjo. Za zagotovitev, da se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi za nadzor trga v zvezi s proizvodi, ki niso že zajeti v Uredbi (EU) 2019/1020, vendar bi nanje vplivala ta direktiva, je primerno določiti uporabo navedene uredbe za navedene proizvode.

(21)

Narava materialov, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, lahko vpliva na kakovost take vode, s tem ko omogoča migracijo potencialno škodljivih snovi, spodbuja rast mikrobov ali vpliva na vonj, barvo ali okus take vode. Ocena Direktive 98/83/ES je razkrila, da določbe o zagotavljanju kakovosti obdelave, opreme in materialov omogoča mnogo preveč pravne prožnosti, ki je privedla do različnih nacionalnih sistemov po vsej Uniji za odobritev materialov, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Zato je treba določiti bolj specifične minimalne higienske zahteve za materiale, namenjene za uporabo za odvzem, obdelavo, shranjevanje ali distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, v novih napeljavah ali v obstoječih napeljavah v primeru popravil ali obnove, da se zagotovi, da ne ogrožajo neposredno ali posredno zdravja ljudi, negativno vplivajo na barvo, vonj ali okus vode, spodbujajo rasti mikrobov v vodi ali povzročajo višjih ravni pronicanja onesnaževal v vodo od tistih, ki so potrebne za predvideni namen. V ta namen bi bilo treba v tej direktivi določiti posebne minimalne higienske zahteve za materiale, tako da se vzpostavijo metodologije za preskušanje in odobritev izhodiščnih snovi, sestav in sestavin, evropski pozitivni seznami izhodiščnih snovi, sestav in sestavin, metode in postopki za vključitev izhodiščnih snovi, sestav in sestavin na evropski pozitivni seznam ali pregledovanje njihove vključitve, pa tudi postopki in metode za preskušanje in odobritev končnih materialov, kot se uporabljajo v proizvodu, narejenem iz kombinacije izhodiščnih snovi, sestav ali sestavin z evropskih pozitivnih seznamov.

Da se ne bi ovirale inovacije, bi morala Komisija zagotoviti, da so takšni postopki sorazmerni in da ne bremenijo po nepotrebnem gospodarskih subjektov, zlasti malih in srednjih podjetij. Takšni postopki bi morali biti, kolikor je to mogoče, usklajeni z obstoječo zakonodajo Unije o proizvodih, v izogib dvojnemu bremenu, zaradi katerega bi morali gospodarski subjekti izvajati različne ocene skladnosti za isti proizvod.

(22)

Evropski pozitivni seznami so seznami izhodiščnih snovi, sestav ali sestavin, odvisno od vrste materialov, in sicer organski, cementni, kovinski, emajlni in keramični ali drugi anorganski materiali, ki jih je dovoljeno uporabljati za izdelavo materialov, navedeni seznami pa bi morali vključevati – kadar je to ustrezno – pogoje za njihovo uporabo in mejne vrednosti migracije. Za vključitev izhodiščnih snovi, sestav ali sestavin na evropske pozitivne sezname bi bilo treba zahtevati oceno tveganja glede same izhodiščne snovi, sestave ali sestavine kot tudi relevantnih nečistoč ter predvidljivih reakcijskih in razgradnih produktov pri predvideni uporabi. Ocena tveganja s strani predlagatelja ali nacionalnega organa bi morala zajemati zdravstvena tveganja, ki izhajajo iz morebitne migracije v najslabših predvidljivih okoliščinah uporabe in iz strupenosti. Na podlagi ocene tveganja bi bilo treba v evropskih pozitivnih seznamih po potrebi določiti specifikacije za izhodiščno snov, sestavo ali sestavino ter omejitve uporabe, količinske omejitve ali mejne vrednosti migracije za izhodiščno snov, sestavo ali sestavino, morebitne nečistoče in reakcijske produkte ali sestavine, da bi se zagotovila varnost končnega materiala, uporabljenega pri izdelavi proizvoda, ki je v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi.

Za namen oblikovanja prvih evropskih pozitivnih seznamov bi bilo treba Evropski agenciji za kemikalije, ustanovljeni na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (12) (ECHA), dati na voljo nacionalne pozitivne sezname izhodiščnih snovi, sestav in sestavin ali druge nacionalne določbe, metodologije, ki so privedle do oblikovanja takšnih nacionalnih seznamov in določb, ter spremne ocene tveganja za vsako od izhodiščnih snovi, sestav in sestavin. ECHA bi morala na tej podlagi Komisiji priporočiti zbirne sezname. ECHA bi morala pravočasno pregledati in predložiti mnenje o snoveh, sestavah in sestavinah na prvih evropskih pozitivnih seznamih, da bi lahko Komisija pregledala sezname v 15 letih po njihovem sprejetju. Za namene posodobitve evropskih pozitivnih seznamov bi morala ECHA predložiti mnenja o vključitvi ali odstranitvi snovi, sestav ali sestavin.

(23)

Za olajšanje enotnega preverjanja skladnosti proizvodov z zahtevami iz te direktive, bi morala Komisija Evropski odbor za standardizacijo (CEN) zaprositi, da pripravi standarde za enotno preverjanje in ocenjevanje proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Komisija bi morala pri oblikovanju in posodabljanju evropskega pozitivnega seznama zagotoviti, da so vsi ustrezni akti ali mandati za standardizacijo, ki jih sprejme na podlagi druge zakonodaje Unije, skladni s to direktivo.

(24)

Poleg tega bi bilo treba najpozneje devet let po končnem datumu roka za prenos te direktive pregledati delovanje sistema, ki ga uvaja ta direktiva, da se ugotovi, ali je zdravje ljudi varovano po vsej Uniji in ali je ustrezno varovano delovanje notranjega trga za proizvode, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, in za katere se uporabljajo odobreni materiali. Prav tako bi bilo treba oceniti, ali so na tem področju potrebni dodatni zakonodajni predlogi ob upoštevanju zlasti rezultatov ocen uredb (ES) št. 1935/2004 (13) in (EU) št. 305/2011 (14) Evropskega parlamenta in Sveta.

(25)

Proizvodi, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, bi morali biti sestavljeni iz materiala ali kombinacije materialov, odobrenih v skladu s to direktivo. Vendar ta direktiva obravnava le zdravstvene in higienske vidike v zvezi z materiali in snovmi, ki se uporabljajo v proizvodih, ki zadevajo njihov vpliv na kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, ter pravila za preskušanje skladnosti in nadzor kakovosti končnih proizvodov. Ne obravnava pa drugih zahtev, kot so pravila o načinu izražanja učinkovitosti proizvodov ali pravila o strukturni varnosti, ki jih lahko ureja harmonizacijska zakonodaja Unije, kot je Uredba (EU) št. 305/2011 ali Uredba (EU) 2016/426 Evropskega parlamenta in Sveta (15), oziroma izhajajo iz nje. Soobstoj vidikov zdravstvenih in higienskih tveganj, ki jih harmonizira ta direktiva, in vidikov varnostnih ali drugih tveganj, ki jih obravnava harmonizacijska zakonodaja Unije, ne bi povzročil navzkrižij, pod pogojem, da ne bi bilo nobenega prekrivanja tveganj. Obstaja možnost navzkrižja med Uredbo (EU) št. 305/2011 in to direktivo, saj je v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 305/2011 kot ena od osnovnih zahtev za gradbene objekte naveden „izpust nevarnih snovi v pitno vodo ali snovi, ki imajo drug negativen vpliv na pitno vodo“. Vendar do tega prekrivanja ne bo prišlo, če na podlagi Uredbe (EU) št. 305/2011 ne bo izdan mandat za standardizacijo v zvezi z zdravstvenimi in higienskimi vidiki proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi.

(26)

Zagotoviti je treba učinkovito sprejemanje odločitev, usklajevanje in upravljanje na ravni Unije glede tehničnih, znanstvenih in upravnih vidikov te direktive v zvezi z materiali, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. ECHA bi morala opravljati naloge, določene v tej direktivi v zvezi z evalvacijo snovi in sestav za materiale, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Zato bi moral Odbor za oceno tveganja v okviru ECHA, ustanovljen na podlagi točke (c) člena 76(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006, s pripravo mnenj prispevati k lažjemu izvajanju nekaterih nalog, ki so ECHA dodeljene s to direktivo.

(27)

Za čiščenje surove vode je mogoče uporabljati kemikalije za pripravo in filtrirna sredstva, da bi dobili vodo, primerno za prehrano ljudi. Vendar pa lahko kemikalije za pripravo in filtrirna sredstva predstavljajo tveganje za varnost vode, namenjene za prehrano ljudi. V postopkih priprave in dezinfekcije vode, namenjene za prehrano ljudi, bi bilo zato treba zagotoviti uporabo učinkovitih, varnih in ustrezno nadzorovanih kemikalij za pripravo in filtrirnih sredstev, da bi preprečili škodljive učinke na zdravje potrošnikov. Kemikalije za pripravo in filtrirna sredstva je zato treba oceniti glede na njihove značilnosti, higienske zahteve in čistost in se jih ne bi smelo uporabljati v večji meri, kot je potrebno, da se izogne tveganju za zdravje ljudi. Kemikalije za pripravo in filtrirna sredstva ne bi smele spodbujati rasti mikrobov, razen kadar je to namerno, kot na primer zaradi spodbujanja mikrobne denitrifikacije.

Države članice bi morale jamčiti zagotavljanje kakovosti kemikalij za pripravo in filtrirnih sredstev, brez poseganja v Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (16) in ob uporabi obstoječih evropskih standardov, kadar so ti na voljo. Bistveno je zagotoviti, da vsak proizvod, pa tudi posode s kemičnimi reagenti in filtrirnimi sredstvi, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ko je dan na trg, nosi jasno berljivo in neizbrisno oznako, ki potrošnike, dobavitelje vode, inštalaterje, organe in regulatorje seznanja s tem, da je proizvod primeren za uporabo v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Poleg tega je v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 državam članicam dovoljeno, da omejijo ali prepovejo uporabo biocidnih proizvodov pri oskrbi javnosti s pitno vodo, tudi pri individualnih oskrbah.

(28)

Z namenom čim bolj zmanjšati morebitno vsebnost svinca v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, je mogoče svinčene komponente v hišnih vodovodnih omrežjih zamenjati, zlasti v primerih popravila ali obnovitvenih del na obstoječih napeljavah. Te komponente bi bilo treba zamenjati z materiali, ki izpolnjujejo minimalne zahteve za materiale, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, kot so določene v tej direktivi. Da bi pospešili ta proces, bi morale države članice pretehtati in po potrebi sprejeti ukrepe za zamenjavo svinčenih komponent v obstoječih hišnih vodovodnih omrežjih, če je to ekonomsko in tehnično izvedljivo.

(29)

Vsaka država članica bi morala zagotoviti, da so vzpostavljeni programi spremljanja, da se preveri, da voda, namenjena za prehrano ljudi, izpolnjuje zahteve te direktive. Večino spremljanja za namene te direktive bodo opravili dobavitelji vode. Dobaviteljem vode bi bilo treba zagotoviti določeno prožnost glede parametrov, ki jih spremljajo za namene ocene tveganja in obvladovanja tveganja sistema oskrbe. Če parameter ni zaznan, bi morali imeti dobavitelji vode možnost zmanjšanja pogostnosti spremljanja ali prenehanja spremljanja tega parametra. Ocena tveganja in obvladovanje tveganja sistema oskrbe bi se morala izvesti pri večini parametrov. Vendar bi se morali ključni parametri vedno spremljati z določeno najmanjšo pogostnostjo. Ta direktiva vsebuje predvsem določbe o pogostnosti spremljanja za namene pregledov skladnosti in le omejene določbe o spremljanju za operativne namene. Dodatno spremljanje za operativne namene bi lahko bilo potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja priprave vode. Takšno dodatno spremljanje bi se moralo izvajati v skladu s presojo dobaviteljev vode. Glede tega bi se dobavitelji vode lahko sklicevali na smernice in priročnik o načrtu varne oskrbe z vodo Svetovne zdravstvene organizacije.

(30)

Pristop, ki temelji na tveganju, bi morali uporabljati vsi dobavitelji vode, tudi mali dobavitelji vode, saj je ocena Direktive 98/83/ES pokazala, da jo ti dobavitelji vode pomanjkljivo izvajajo, kar je bilo včasih zaradi stroškov izvajanja nepotrebnih dejavnosti spremljanja. Pri uporabi pristopa, ki temelji na tveganju, bi bilo treba upoštevati varnostne pomisleke.

(31)

V primeru neizpolnjevanja zahtev, ki jih nalaga ta direktiva, bi morala zadevna država članica takoj raziskati vzrok in zagotoviti, da se čimprej izvedejo potrebni sanacijski ukrepi za ponovno vzpostavitev kakovosti dobavljene vode. V primerih, ko oskrba z vodo predstavlja morebitno nevarnost za zdravje ljudi, bi bilo treba oskrbo s tako vodo prepovedati ali omejiti njeno uporabo. Poleg tega bi morale države članice v primeru neizpolnjevanja minimalnih zahtev za vrednosti, povezane z mikrobiološkimi in kemijskimi parametri, tako neizpolnjevanje šteti kot morebitno nevarnost za zdravje ljudi, razen kadar menijo, da je neskladnost nepomembna. V primerih, ko je potreben sanacijski ukrep za ponovno vzpostavitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, v skladu s členom 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), bi bilo treba dati prednost ukrepom, ki urejajo problem pri viru.

(32)

Države članice bi bilo treba pooblastiti, da pod določenimi pogoji in v ustrezno utemeljenih okoliščinah še naprej dovolijo odstopanja od te direktive; v ta namen je treba vzpostaviti primeren okvir za taka odstopanja, pod pogojem, da ne predstavljajo morebitne nevarnosti za zdravje ljudi in da oskrbe vode, namenjene za prehrano ljudi, na zadevnem območju ni mogoče vzdrževati na noben drug sprejemljiv način. Ta odstopanja bi bilo treba omejiti na posebne primere. Odstopanja, ki so jih države članice odobrile na podlagi Direktive 98/83/ES in ki se še vedno uporabljajo na končni datum roka za prenos te direktive, bi se morala še naprej uporabljati do prenehanja odstopanja in bi se morala podaljšati na podlagi te direktive samo, kadar drugo odstopanje še ni bilo odobreno.

(33)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 19. marca 2014 o evropski državljanski pobudi „Voda in komunalna ureditev sta človekova pravica! Voda je javna dobrina in ne blago!“ pozvala države članice, naj v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije vsem državljanom zagotovijo dostop do najnujnejše oskrbe z vodo. Poleg tega se je zavezala, da si bo „z okoljskimi politikami še naprej prizadevala za izboljšanje dostopa do varne pitne vode za vse državljane“. To je v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 6 in z njim povezanim ciljem „vsem omogočiti enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode“. Da bi obravnavali vidike dostopa do vode, ki so povezani s kakovostjo in razpoložljivostjo, se odzvali na pobudo pravica do vode in prispevali k izvajanju načela 20 evropskega stebra socialnih pravic, v skladu s katerim ima „vsakdo pravico dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, vključno z vodo“, bi morale države članice vprašanje dostopa do vode obravnavati na nacionalni ravni in pri tem imeti možnost, da do določene mere same odločajo, kakšne vrste ukrepov bodo izvajale. To bi bilo treba doseči z ukrepi, ki so namenjeni izboljšanju dostopa vseh do vode, namenjene za prehrano ljudi, zlasti z namestitvijo zunanje in notranje opreme na javnih mestih, kadar je to tehnično izvedljivo, kakor tudi z ukrepi, namenjenimi spodbujanju uporabe vodovodne vode, na primer s spodbujanjem brezplačne oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v javnih zgradbah ali brezplačne oskrbe oziroma oskrbe, za katero se plača nizka storitvena pristojbina, za stranke restavracij in menz in za storitve cateringa.

(34)

Unija in države članice so se v skladu s svojimi pristojnostmi zavezale k doseganjem ciljev trajnostnega razvoja, pri čemer priznavajo, da so za nadaljnje ukrepanje in pregled napredka pri izvajanju teh ciljev na nacionalni, regionalni in svetovni ravni odgovorne predvsem države članice. Nekateri cilji trajnostnega razvoja in pravica do vode ne spadajo na področje okoljske ali socialne politike Unije, ki je po naravi omejena in dopolnjujoča. Upoštevajoč omejene pristojnosti Unije je ob hkratnem spoštovanju načela subsidiarnosti vseeno ustrezno zagotoviti, da je stalna zavezanost držav članic glede pravice do vode v skladu s to direktivo. Glede tega si države članice trenutno zelo prizadevajo, da bi izboljšale dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi. Poleg tega je varovanje zdravja ljudi z boljšim upravljanjem voda in zmanjšanjem bolezni, povezanih z vodo, cilj Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) in Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo o vodi in zdravju h Konvenciji o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer iz leta 1992, katere pogodbenice so tudi številne države članice. Države članice bi lahko uporabljale smernice, oblikovane v okviru navedenega protokola, da bi ocenile ozadje politik in izhodiščno stanje glede dostopa do vode ter opredelile ukrepe, ki so potrebni za izboljšanje enakopravnega dostopa vseh do vode, namenjene za prehrano ljudi.

(35)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 8. septembra 2015 o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“ (17) zahteval, „da morajo države članice nameniti posebno pozornost potrebam ranljivih skupin v družbi“. Posebne razmere manjšinskih kultur, kot so Romi in potujoče skupine ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne, zlasti pomanjkanje njihovega dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, so bile priznane tudi v sporočilu Komisije z dne 2. aprila 2014„Poročilo o izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov“ in v priporočilu Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah. Glede na to splošno ozadje je primerno, da države članice ranljivim in marginaliziranim skupinam namenijo posebno pozornost tako, da sprejmejo ukrepe, potrebne za izboljšanje dostopa teh skupin do vode, namenjene za prehrano ljudi. Brez poseganja v pravico držav članic do opredelitve teh skupin, bi bilo pomembno, da te skupine vključujejo begunce, nomadske skupnosti, brezdomce in manjšinske kulture, kot so Romi in potujoče skupine, ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne. Takšni ukrepi za izboljšanje dostopa, ki so prepuščeni presoji držav članic, bi lahko na primer vključevali zagotavljanje alternativnih sistemov oskrbe, kot so individualne naprave za pripravo, zagotavljanje vode prek uporabe cistern, kot so tovornjaki in cisterne, in zagotavljanje potrebne infrastrukture za taborišča.

(36)

Da bi se povečala ozaveščenost potrošnikov glede posledic porabe vode, bi morali ti na lahko dostopen način – na primer na računih ali prek pametnih aplikacij – prejemati informacije o porabljeni letni količini, spremembah porabe in primerjavi s povprečno porabo gospodinjstva, kadar so te informacije na voljo dobavitelju vode, ter o ceni litra vode, namenjene za prehrano ljudi, kar bi omogočilo primerjavo s ceno ustekleničene vode.

(37)

Sedmi okoljski akcijski načrt do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (18) zahteva dostop javnosti do jasnih informacij o okolju na nacionalni ravni. Direktiva 98/83/ES je zagotovila le pasiven dostop do informacij, kar pomeni, da so morale države članice zgolj zagotoviti, da so bile informacije na voljo. Te določbe bi bilo zato treba nadomestiti in zagotoviti, da so aktualne informacije potrošnikom dostopne na spletu, in sicer na uporabniku prijazen in prilagojen način. Potrošniki bi morali imeti tudi možnost, da na podlagi utemeljene zahteve zaprosijo za dostop do teh informacij po drugih poteh.

(38)

Aktualne informacije, ki jih je treba zagotoviti na podlagi te direktive, bi morale vključevati rezultate programov spremljanja, informacije o vrstah uporabljene priprave vode ali dezinfekcije vode, informacije o preseganju vrednosti parametrov, pomembnih za zdravje ljudi, ustrezne informacije o oceni tveganja in o upravljanju tveganja sistema oskrbe, nasvete za zmanjšanje porabe vode in preprečevanje zdravstvenih tveganj zaradi zastajajoče vode, pa tudi dodatne informacije, ki bi se javnosti lahko zdele koristne, kot so informacije o indikatorjih, kot so železo, trdota in minerali, ki pogosto vplivajo na potrošniško dojemanje vodovodne vode. Poleg tega bi bilo treba potrošnikom v odziv na njihov interes za vprašanja v zvezi z vodo na zahtevo omogočiti dostop do razpoložljivih preteklih podatkov o rezultatih spremljanja in preseganjih.

(39)

V zvezi z dobavitelji vode, ki na dan dobavijo najmanj 10 000 m3 vode ali oskrbujejo najmanj 50 000 oseb, bi morale biti potrošnikom na spletu na voljo tudi dodatne informacije, med drugim o učinkovitosti delovanja, stopnjah vodnih izgub, lastniški strukturi in strukturi cene.

(40)

Namen boljše seznanjenosti potrošnikov z ustreznimi informacijami in večje preglednosti bi moral biti okrepiti zaupanje državljanov v dobavljeno vodo in v storitve za rabo vode, kar bi moralo prispevati k večji uporabi vodovodne vode kot pitne vode, kar bi lahko doprineslo k zmanjšanju uporabe plastike ter plastičnih odpadkov in emisij toplogrednih plinov ter pozitivno vplivalo na blažitev podnebnih sprememb in celotno okolje.

(41)

Zaradi izboljšanja tehnik spremljanja so stopnje vodnih izgub čedalje bolj očitne. Da bi se izboljšala učinkovitost vodne infrastrukture, tudi z izogibanjem prekomernemu izkoriščanju pomanjkljivih virov vode, namenjene za prehrano ljudi, bi morale vse države članice oceniti ravni vodnih izgub in jih zmanjšati, če so nad določenim pragom.

(42)

Cilj Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19) je zagotoviti pravico do dostopa do informacij o okolju v državah članicah v skladu z Aarhuško konvencijo iz leta 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (20) (v nadaljnjem besedilu: Aarhuška konvencija). Aarhuška konvencija vključuje široke obveznosti, povezane z zagotavljanjem informacij o okolju na zahtevo in dejavnim razširjanjem takih informacij. Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21) ima tudi široko področje uporabe in zajema izmenjavo prostorskih informacij, vključno z zbirkami podatkov o različnih okoljskih temah. Pomembno je, da določbe te direktive v zvezi z dostopom do informacij in dogovori o izmenjavi podatkov dopolnjujejo navedeni direktivi in ne vzpostavljajo ločene pravne ureditve. Zato določbe te direktive v zvezi z obveščanjem javnosti in informacijami o spremljanju izvajanja ne bi smele posegati v določbe direktiv 2003/4/ES in 2007/2/ES.

(43)

V Direktivi 98/83/ES niso bile določene obveznosti poročanja za male dobavitelje vode. Da bi se ta pomanjkljivost odpravila ter da bi se naslovila potreba po informacijah o izvajanju in skladnosti, bi bilo treba v tej direktivi uvesti nov sistem, v skladu s katerim morajo države članice vzpostaviti, posodabljati ter dati Komisiji in Evropski agenciji za okolje (EEA) na voljo nabore podatkov, ki vsebujejo le ustrezne podatke, kot so preseganja vrednosti parametrov in incidenti z določenim vplivom. S tem bi se moralo zagotoviti, da upravno breme za vse subjekte ostane čim bolj omejeno. Za zagotovitev ustrezne infrastrukture za javni dostop, poročanje in izmenjavo podatkov med javnimi organi bi morale države članice specifikacije podatkov določiti na podlagi Direktive 2007/2/ES in njenih izvedbenih aktov.

(44)

Podatki, ki jih sporočajo države članice, niso potrebni le za namene pregleda skladnosti, ampak so bistveni tudi za to, da se Komisiji omogočita spremljanje in ocena te direktive v zvezi z njenimi cilji, da bi se prispevalo k morebitnemu prihodnjemu vrednotenju te direktive v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (22). V zvezi s tem obstaja potreba po ustreznih podatkih, ki bodo omogočili boljšo oceno uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti in dodane vrednosti te direktive na ravni Unije, zato je treba zagotoviti, da obstajajo ustrezni mehanizmi poročanja, ki lahko služijo tudi kot kazalniki za prihodnja vrednotenja te direktive.

(45)

Na podlagi odstavka 22 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje bi morala Komisija opraviti vrednotenje te direktive v določenem obdobju od datuma, določenega za njen prenos. To vrednotenje bi moralo temeljiti na izkušnjah in podatkih, pridobljenih med izvajanjem te direktive, vseh razpoložljivih priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije ter ustreznih znanstvenih, analitičnih in epidemioloških podatkih.

(46)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Zlasti si ta direktiva prizadeva za spodbujanje načel, povezanih z zdravstvenim varstvom, dostopom do storitev splošnega gospodarskega pomena, varstvom okolja in varstvom potrošnikov.

(47)

Polni učinek te direktive in njen cilj varovati zdravje ljudi v okviru okoljske politike Unije zahtevata, da se lahko fizične ali pravne osebe ali po potrebi njihove zakonito ustanovljene organizacije nanjo sklicujejo v sodnih postopkih in da lahko nacionalna sodišča to direktivo upoštevajo kot element prava Unije, da bi med drugim po potrebi presojala odločitve nacionalnih organov. Poleg tega v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča na podlagi načela lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) sodno varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije, zagotovijo sodišča držav članic. Nadalje člen 19(1) PEU od držav članic zahteva, da določijo pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije.

To velja zlasti za direktivo, katere cilj je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršnega onesnaženja vode, namenjene za prehrano ljudi. Poleg tega bi morali imeti člani zadevne javnosti v skladu z Aarhuško konvencijo dostop do pravnega varstva, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje. Komisija je bila v Sklepu Sveta (EU) 2018/881 (23) pozvana, naj do 30. septembra 2019 izvede študijo in, če je ustrezno glede na rezultate študije, do 30. septembra 2020 predloži predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (24), za obravnavo ugotovitev Odbora za skladnost z Aarhuško konvencijo v zadevi ACCC/C/2008/32. Komisija je v navedenem roku predložila študijo in v sporočilu z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru navedla, da „bo proučila potrebo po reviziji Aarhuške uredbe, da bi izboljšala dostop do upravnega in sodnega nadzora na ravni EU za državljane in nevladne organizacije, ki imajo pomisleke glede zakonitosti odločitev, ki vplivajo na okolje“. Pomembno je, da Komisija sprejme tudi ukrepe za izboljšanje dostopa državljanov in nevladnih organizacij do pravnega varstva pred nacionalnimi sodišči v vseh državah članicah.

(48)

Za prilagoditev te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z določitvijo praga vodnih izgub, določitvijo postopkov za ugotavljanje skladnosti za proizvode, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, določitvijo postopka za vloge, ki se predložijo ECHA za vključitev izhodiščnih snovi, sestav ali sestavin na evropske pozitivne sezname ali njihovo odstranitev z njih, uvedbo oznake za proizvode, ki so v stiku z vodo, sprejetjem metodologije za merjenje mikroplastike, spremembo Priloge III in spremembo vrednosti parametra za bisfenol A v delu B Priloge I. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Poleg tega je pooblastilo iz opombe 10 dela C Priloge I k Direktivi 98/83/ES za določitev metod spremljanja in pogostnosti spremljanja radioaktivnih snovi zaradi sprejetja Direktive Sveta 2013/51/Euratom (25) postalo zastarelo in bi ga bilo zato treba črtati. Pooblastilo iz drugega pododstavka dela A Priloge III k Direktivi 98/83/ES v zvezi s spremembami Direktive ni več potrebno in bi ga bilo treba črtati.

(49)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje metodologij za preskušanje in odobritev izhodiščnih snovi, sestav in sestavin iz evropskih pozitivnih seznamov izhodiščnih snovi, sestav in sestavin ter postopkov in metod za preskušanje in odobritev končnih materialov, izdelanih iz teh izhodiščnih snovi, sestav in sestavin. Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi izvedbena pooblastila za sprejetje oblike in načinov predložitev informacij glede izvajanja te direktive, ki jih zagotovijo države članice in zbira EEA, pa tudi za vzpostavitev in posodabljanje nadzornega seznama. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (26).

(50)

Brez poseganja v Direktivo 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (27) bi morale države članice določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(51)

Da bi imeli dobavitelji vode, ko začnejo izvajati oceno tveganja in obvladovanje tveganja sistema oskrbe, na voljo celoten nabor podatkov, bi bilo treba za nove parametre uvesti triletno prehodno obdobje. To bo državam članicam omogočilo, da v teh prvih treh letih po končnem datumu roka za prenos te direktive ugotovijo nevarnosti in nevarne dogodke ter dobaviteljem vode že zagotovijo podatke o novih parametrih, tako da se slednji izognejo nepotrebnemu spremljanju, če bi se izkazalo, da po prvem ugotavljanju nevarnosti in nevarnih dogodkov določenega parametra ni treba spremljati. V teh začetnih treh letih bi dobavitelji vode vseeno morali izvesti oceno tveganja sistemov oskrbe ali uporabiti obstoječe ocene tveganja, že izvedene na podlagi Direktive (EU) 2015/1787 za tiste parametre, ki so del Priloge I k Direktivi 98/83/ES, glede na to, da bodo ob začetku veljavnosti te direktive podatki za navedene parametre že na voljo.

(52)

Direktiva 2013/51/Euratom določa posebno ureditev za spremljanje radioaktivnih snovi v vodi, namenjeni za prehrano ljudi. Zato ta direktiva ne bi smela določati vrednosti parametra za radioaktivnost.

(53)

Ker ciljev te direktive, in sicer varovati zdravje ljudi in izboljšati dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežeta na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(54)

Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki so bile v primerjavi s predhodnimi direktivami vsebinsko spremenjene. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.

(55)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo, ki so navedeni v delu B Priloge VI –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilji

1.   Ta direktiva ureja kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse v Uniji.

2.   Cilja te direktive sta varovati zdravje ljudi pred škodljivimi učinki vsakršnega onesnaženja vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista, ter izboljšati dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„voda, namenjena za prehrano ljudi“ pomeni:

(a)

vso vodo v svojem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjeno pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja ali cisterne ali se polni v steklenice ali posode, vključno z izvirsko vodo;

(b)

vso vodo, ki se uporablja v kateri koli živilski dejavnosti za proizvodnjo, predelavo, konzerviranje ali trženje proizvodov ali snovi, namenjenih za prehrano ljudi;

(2)

„hišno vodovodno omrežje“ pomeni cevi, opremo in naprave, ki so nameščene med pipami, ki se običajno uporabljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih in vodovodnim omrežjem, vendar samo, če zanje ni odgovoren dobavitelj vode v svoji vlogi dobavitelja vode na podlagi ustreznega nacionalnega prava;

(3)

„dobavitelj vode“ pomeni subjekt, ki dobavlja vodo, namenjeno za prehrano ljudi;

(4)

„prednostni prostori“ pomeni velike negospodinjske prostore z več uporabniki, ki so potencialno izpostavljeni tveganjem, povezanim z vodo, predvsem veliki prostori za javno uporabo, kot jih opredelijo države članice;

(5)

„živilska dejavnost“ pomeni živilsko dejavnost, kot je opredeljena v točki 2 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002;

(6)

„nosilec živilske dejavnosti“ pomeni nosilca živilske dejavnosti, kot je opredeljen v točki 3 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002;

(7)

„nevarnost“ pomeni biološko, kemično, fizično ali radiološko sredstvo v vodi ali drugi vidik stanja vode, ki lahko škoduje zdravju ljudi;

(8)

„nevarni dogodek“ pomeni dogodek, ki ogroža sistem oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, oziroma ne preprečuje nevarnosti za ta sistem;

(9)

„tveganje“ pomeni kombinacijo verjetnosti nevarnega dogodka in resnosti posledic, če bi do nevarnosti in nevarnega dogodka prišlo v sistemu oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi;

(10)

„izhodiščna snov“ pomeni snov, ki je bila namerno dodana v proizvodnji organskih materialov ali dodatkov za cementne materiale;

(11)

„sestava“ pomeni kemično sestavo kovine, emajla ali keramičnega ali drugega anorganskega materiala.

Člen 3

Izvzetja

1.   Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)

naravne mineralne vode, ki so jih za take priznali pristojni organi iz Direktive 2009/54/ES, ali

(b)

vode, ki so zdravila v smislu Direktive 2001/83/ES.

2.   Za pomorska plovila, ki razsoljujejo vodo, prevažajo potnike in delujejo kot dobavitelji vode, se uporabljajo samo členi 1 do 6 ter členi 9, 10, 13 in 14 te direktive in njene ustrezne priloge.

3.   Države članice lahko iz te direktive izvzamejo:

(a)

vodo, namenjeno izključno za namene, za katere so pristojni organi prepričani, da njena kakovost nima nobenega neposrednega ali posrednega vpliva na zdravje zadevnih potrošnikov;

(b)

vodo, namenjeno za prehrano ljudi, iz individualne oskrbe, ki dobavlja v povprečju manj kot 10 m3 vode na dan ali oskrbuje manj kot 50 oseb, razen če se voda uporablja kot del gospodarske ali javne dejavnosti.

4.   Države članice, ki uporabijo izjeme iz točke (b) odstavka 3, zagotovijo, da se zadevne prebivalce ustrezno obvesti o taki uporabi izvzetij in o ukrepih, ki se lahko sprejmejo za varstvo zdravja ljudi pred škodljivimi učinki, ki so posledica onesnaženja vode, namenjene za prehrano ljudi. Poleg tega je treba zadevnemu prebivalstvu takoj dati ustrezen nasvet, kadar je morebitna nevarnost, ki izhaja iz kakovosti take vode, očitna.

5.   Države članice lahko nosilce živilske dejavnosti izvzamejo iz te direktive kar zadeva vodo, uporabljeno za posebne namene živilske dejavnosti, če so pristojni nacionalni organi prepričani, da kakovost takšne vode ne more vplivati na varnost živil v njihovi končni obliki, in pod pogojem, da so pri oskrbi z vodo teh nosilcev živilske dejavnosti izpolnjene ustrezne obveznosti predvsem v okviru postopka glede načel analize nevarnosti in kritičnih kontrolnih točk ter sanacijskih ukrepov v skladu z ustrezno zakonodajo Unije o živilih.

Države članice zagotovijo, da so proizvajalci vode, namenjene za prehrano ljudi, ki se polni v steklenice ali posode, skladni s členi 1 do 5 ter deloma A in B Priloge I.

Vendar se minimalne zahteve iz dela A Priloge I ne uporabljajo za izvirsko vodo, kot je navedena v Direktivi 2009/54/ES.

6.   Za dobavitelje vode, ki v okviru gospodarske ali javne dejavnosti v povprečju dobavijo manj kot 10 m3 na dan ali oskrbujejo manj kot 50 oseb, se uporabljajo le členi 1 do 6 ter členi 13, 14 in 15 te direktive ter njene ustrezne priloge.

Člen 4

Splošne obveznosti

1.   Brez poseganja v obveznosti, ki izhajajo iz drugega prava Unije, sprejmejo države članice potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista. Za namene minimalnih zahtev te direktive je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(a)

ta voda je brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v količini ali koncentraciji predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi;

(b)

ta voda izpolnjuje minimalne zahteve iz delov A, B in D Priloge I;

(c)

države članice so sprejele vse druge ukrepe, potrebne za izpolnjevanje členov 5 do 14.

2.   Države članice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti za izvajanje te direktive, temeljijo na previdnostnem načelu in v nobenem primeru nimajo za posledico neposredno ali posredno poslabšanje sedanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, ali povečanje onesnaženosti voda, ki se uporabljajo za proizvodnjo vode, namenjene za prehrano ljudi.

3.   Države članice v skladu z Direktivo 2000/60/ES zagotovijo, da se ocena ravni vodnih izgub na njihovem ozemlju in možnosti za zmanjšanje teh izgub izvede z uporabo metode ocenjevanja infrastrukturnega indikatorja vodnih izgub (infrastructural leakage index – ILI) ali druge ustrezne metode. Pri tej oceni se upoštevajo ustrezni javnozdravstveni, okoljski, tehnični in gospodarski vidiki, zajeti pa so vsaj dobavitelji vode, ki dobavljajo vsaj 10 000 m3 na dan oziroma oskrbujejo vsaj 50 000 ljudi.

Rezultati ocene se sporočijo Komisiji do 12. januarja 2026.

Komisija do 12. januarja 2028 sprejme delegirani akt v skladu s členom 21 za dopolnitev te direktive z določitvijo praga na podlagi infrastrukturnega indikatorja vodnih izgub ali druge ustrezne metode, nad katerim morajo države članice predložiti akcijski načrt. Ta delegirani akt se pripravi ob upoštevanju ocen držav članic in povprečne stopnje vodnih izgub v Uniji, ugotovljene na podlagi teh ocen.

V dveh letih po sprejetju delegiranega akta iz tretjega pododstavka države članice, ki beležijo stopnjo vodnih izgub, ki presega prag, določen v delegiranem aktu, Komisiji predložijo akcijski načrt z nizom ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da se njihova stopnja vodnih izgub zmanjša.

Člen 5

Standardi kakovosti

1.   Države članice določijo vrednosti za parametre, navedene v Prilogi I, ki veljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi.

2.   Vrednosti parametrov, določene v skladu z odstavkom 1 tega člena, ne smejo biti manj stroge od tistih iz delov A, B, C in D Priloge I. Glede parametrov iz dela C Priloge I se vrednosti določijo le za namene spremljanja in za zagotovitev, da so izpolnjene zahteve iz člena 14.

3.   Država članica določi vrednosti za dodatne parametre, ki niso vključeni v Prilogo I, kadar to zahteva varstvo zdravja ljudi na njenem nacionalnem ozemlju ali delu le-tega. Določene vrednosti morajo izpolnjevati najmanj zahteve iz točke (a) člena 4(1).

Člen 6

Mesto skladnosti

1.   Vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 5 za parametre iz delov A in B Priloge I, morajo biti skladne z vrednostmi:

(a)

za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se dobavlja iz vodovodnega omrežja v prostorih ali ustanovi na mestu, kjer voda izteka iz pip, ki se običajno uporabljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi;

(b)

za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se dobavlja iz cisterne, na mestu, kjer voda izteka iz cisterne;

(c)

za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, polnjeno v steklenice ali posode, na mestu, kjer se voda toči v steklenice ali posode;

(d)

za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se uporablja v živilski dejavnosti, na mestu, kjer se voda uporablja v tem podjetju.

2.   Za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, iz točke (a) odstavka 1 tega člena se šteje, da so države članice izpolnile svoje obveznosti na podlagi tega člena ter člena 4 in člena 14(2), kadar se lahko ugotovi, da do neskladnosti z vrednostmi parametrov, določenih v členu 5, prihaja zaradi hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, brez poseganja v člen 10 v zvezi s prednostnimi prostori.

3.   Kadar se uporablja odstavek 2 tega člena in obstaja tveganje, da voda, namenjena za prehrano ljudi, iz točke (a) odstavka 1 tega člena ne bo ustrezala vrednostim parametrov, določenim v skladu s členom 5, države članice kljub temu zagotovijo, da:

(a)

se sprejmejo ustrezni ukrepi za zmanjšanje ali odpravo tveganja neskladnosti z vrednostmi parametrov, kot je svetovanje lastnikom nepremičnin glede kakršnih koli možnih sanacijskih ukrepov, ki bi jih lahko sprejeli, po potrebi pa tudi drugi ukrepi, kot so tehnike priprave vode, da se spremeni narava ali lastnosti vode, preden je ta dobavljena, da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda ne izpolnjuje vrednosti parametrov po dobavi, ter

(b)

so zadevni potrošniki primerno obveščeni in se jim svetuje o vseh možnih dodatnih sanacijskih ukrepih, ki bi jih morali sprejeti.

Člen 7

Pristop, ki temelji na tveganju, do varne oskrbe z vodo

1.   Države članice zagotovijo, da se pri oskrbi, pripravi in distribuciji vode, namenjene za prehrano ljudi, uporabi pristop, ki temelji na tveganju in zajema celotno oskrbovalno verigo, od prispevnega območja, odvzema, priprave, shranjevanja in distribucije vode do mesta skladnosti iz člena 6.

Pristop, ki temelji na tveganju, zajema naslednje elemente:

(a)

oceno tveganja in upravljanje tveganja prispevnih območij za odvzemna mesta vode, namenjene za prehrano ljudi, v skladu s členom 8;

(b)

oceno tveganja in upravljanje tveganja za vsak sistem oskrbe, ki vključuje odvzem, pripravo, shranjevanje in distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, do mesta oskrbe, ki jo izvedejo dobavitelji vode v skladu s členom 9, in

(c)

oceno tveganja hišnih vodovodnih omrežij v skladu s členom 10.

2.   Države članice lahko prilagodijo izvajanje pristopa, ki temelji na tveganju, ne da bi pri tem ogrozile cilj te direktive glede kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, in zdravja potrošnikov, če obstajajo posebne omejitve zaradi geografskih okoliščin, kot sta oddaljenost ali omejen dostop do vodooskrbnega območja.

3.   Države članice zagotovijo jasno in ustrezno porazdelitev odgovornosti med deležnike, kot so opredeljeni v državi članici, za izvajanje pristopa, ki temelji na tveganju. Taka porazdelitev odgovornosti se prilagodi njihovemu institucionalnemu in pravnemu okviru.

4.   Ocena tveganja in upravljanje tveganja na prispevnih območjih za odvzemna mesta vode, namenjene za prehrano ljudi, se izvede prvič do 12. julija 2027. Ta ocena tveganja in upravljanje tveganja se ponovno pregledata v rednih intervalih najmanj vsakih šest let, ob upoštevanju zahteve iz člena 7 Direktive 2000/60/ES, in se po potrebi posodobita.

5.   Ocena tveganja in upravljanje tveganja sistema oskrbe se izvedeta prvič do 12. januarja 2029. Ta ocena tveganja in upravljanje tveganja se ponovno pregledata v rednih intervalih najmanj vsakih šest let in se po potrebi posodobita.

6.   Ocena tveganja hišnih vodovodnih omrežij se izvede prvič do 12. januarja 2029. Ta ocena tveganja se ponovno pregleda vsakih šest let in se po potrebi posodobi.

7.   Roki iz odstavkov 4, 5 in 6 državam članicam ne preprečujejo, da zagotovijo, da so ukrepi sprejeti čim prej po tem, ko so tveganja opredeljena in ocenjena.

Člen 8

Ocena tveganja in upravljanje tveganja prispevnih območij za odvzemna mesta vode, namenjene za prehrano ljudi

1.   Države članice brez poseganja v člene 4 do 8 Direktive 2000/60/ES zagotovijo, da se izvedeta ocena tveganja in upravljanje tveganja prispevnih območij za odvzemna mesta vode, namenjene za prehrano ljudi.

2.   Države članice zagotovijo, da ocena tveganja vključuje naslednje elemente:

(a)

opredelitev prispevnih območij za odvzemna mesta, vključno z:

(i)

ugotavljanjem in kartiranjem prispevnih območij za odvzemna mesta;

(ii)

kartiranjem vodovarstvenih območij, kadar so bila ta območja določena v skladu s členom 7(3) Direktive 2000/60/ES;

(iii)

prostorsko opredelitvijo za vsa odvzemna mesta na prispevnih območjih; glede na to, da so ti podatki potencialno občutljivi, predvsem v zvezi z javnim zdravjem in javno varnostjo, države članice zagotovijo, da so ti podatki zaščiteni in sporočeni samo pristojnim organom in dobaviteljem vode;

(iv)

opisom rabe zemljišč, odtoka in procesov napajanja na prispevnih območjih za odvzemna mesta;

(b)

ugotavljanje nevarnosti in nevarnih dogodkov na prispevnih območjih za odvzemna mesta ter oceno tveganja, ki bi ga lahko ti predstavljali za kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi; pri tej oceni se ocenijo morebitna tveganja, ki bi lahko poslabšala kakovost vode v tolikšnem obsegu, da bi to lahko pomenilo nevarnost za zdravje ljudi;

(c)

ustrezno spremljanje v površinski vodi ali podzemni vodi ali v obeh na prispevnih območjih za odvzemna mesta ali v surovi vodi, ustreznih parametrov, snovi ali onesnaževal, izbranih iz:

(i)

parametrov iz delov A in B Priloge I ali kot so določeni v skladu s členom 5(3) te direktive;

(ii)

onesnaževal podzemne vode iz Priloge I k Direktivi 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta (28), ter onesnaževal in kazalcev onesnaženja, katerih mejne vrednosti so države članice določile v skladu s Prilogo II k navedeni direktivi;

(iii)

prednostnih snovi in nekaterih drugih onesnaževal iz Priloge I k Direktivi 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (29);

(iv)

onesnaževal, ki so značilna za povodje in so jih določile države članice v skladu z Direktivo 2000/60/ES;

(v)

drugih onesnaževal, ki so relevantna za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki so jih določile države članice na podlagi informacij, zbranih v skladu s točko (b) tega pododstavka;

(vi)

naravno prisotnih snovi, ki bi lahko predstavljale morebitno nevarnost za zdravje ljudi zaradi uporabe vode, namenjene za prehrano ljudi;

(vii)

snovi in spojine, vključene v nadzorni seznam, kot je določeno v skladu s členom 13(8) te direktive.

Za namene točke (a) prvega pododstavka, lahko države članice uporabljajo informacije, zbrane v skladu s členoma 5 in 7 Direktive 2000/60/ES.

Za namene točke (a) prvega pododstavka lahko države članice uporabijo pregled vplivov človekovega delovanja, opravljen v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES, in informacije o pomembnih obremenitvah, zbrane v skladu s točkami 1.4, 1.5 in 2.3 do 2.5 Priloge II k navedeni direktivi.

Države članice iz točk (c)(i) do (c)(vii) prvega pododstavka izberejo parametre, snovi ali onesnaževala, ki štejejo za relevantna za spremljanje glede na nevarnosti in nevarne dogodke, opredeljene v točki (b) prvega pododstavka, ali glede na informacije, ki so jih dobavitelji vode zagotovili v skladu z odstavkom 3.

Za namen ustreznega spremljanja iz točke (c) prvega pododstavka, vključno z odkrivanjem novih snovi, ki prek uporabe vode, namenjene za prehrano ljudi, škodujejo zdravju ljudi, lahko države članice uporabijo spremljanje, izvedeno v skladu s členoma 7 in 8 Direktive 2000/60/ES ali drugo zakonodajo Unije in relevantno za prispevna območja za odvzemna mesta.

3.   Dobavitelji vode, ki izvajajo spremljanje na prispevnih območjih za odvzemna mesta ali v surovi vodi, pristojne organe obveščajo o trendih in neobičajnemu številu ali koncentracijah v zvezi s spremljanimi parametri, snovmi ali onesnaževali.

4.   Na podlagi rezultatov ocene tveganja, izvedene v skladu z odstavkom 2, države članice zagotovijo, da se po potrebi sprejmejo naslednji ukrepi upravljanja tveganja za preprečevanje ali nadzorovanje ugotovljenih tveganj, začenši s preventivnimi ukrepi:

(a)

opredelitev in izvajanje preventivnih ukrepov na prispevnih območjih za odvzemna mesta, poleg ukrepov, predvidenih ali sprejetih v skladu s točko (d) člena 11(3) Direktive 2000/60/ES, kadar so ti potrebni za ohranjanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi; kadar je primerno, se ti preventivni ukrepi vključijo v programe ukrepov iz člena 11 navedene direktive; države članice po potrebi zagotovijo, da onesnaževalci v sodelovanju z dobavitelji vode in drugimi ustreznimi deležniki sprejmejo preventivne ukrepe v skladu z Direktivo 2000/60/ES.

(b)

opredelitev in izvajanje omilitvenih ukrepov na prispevnih območjih za odvzemna mesta poleg ukrepov, predvidenih ali sprejetih na podlagi točke (d) člena 11(3) Direktive 2000/60/ES, kadar so ti potrebni za ohranjanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi; kadar je primerno, se ti omilitveni ukrepi vključijo v programe ukrepov iz člena 11 navedene direktive; države članice po potrebi zagotovijo, da onesnaževalci v sodelovanju z dobavitelji vode in drugimi ustreznimi deležniki sprejmejo omilitvene ukrepe v skladu z Direktivo 2000/60/ES;

(c)

zagotavljanje ustreznega spremljanja parametrov, snovi ali onesnaževal v površinskih vodah ali v podzemni vodi ali v obeh na prispevnih območjih za odvzemna mesta, ali v surovi vodi, ki bi lahko pomenili tveganje za zdravje ljudi zaradi uživanja vode ali povzročili nesprejemljivo poslabšanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, in ki niso bili upoštevani pri spremljanju stanja, izvedenem v skladu s členoma 7 in 8 Direktive 2000/60/ES; kadar je primerno, se to spremljanje vključi v programe spremljanja iz člena 8 navedene direktive;

(d)

ocena, ali je treba vzpostaviti ali prilagoditi vodovarstvena območja za podzemno vodo in površinsko vodo iz člena 7(3) Direktive 2000/60/ES, ter druga zadevna območja.

Države članice zagotovijo, da se v ustreznih časovnih presledkih pregleda učinkovitost vseh ukrepov iz tega odstavka.

5.   Države članice zagotovijo, da imajo dobavitelji vode in pristojni organi dostop do informacij iz odstavkov 2 in 3. Zlasti imajo zadevni dobavitelji vode dostop do rezultatov spremljanja, pridobljenih na podlagi točke (c) prvega pododstavka odstavka 2.

Na podlagi informacij iz odstavkov 2 in 3 lahko države članice:

(a)

od dobaviteljev vode zahtevajo, da v zvezi z nekaterimi parametri izvedejo dodatno spremljanje ali pripravo;

(b)

dobaviteljem vode dovolijo zmanjšanje pogostosti spremljanja parametra ali črtanje parametra s seznama parametrov, ki jih mora dobavitelj vode spremljati v skladu s točko (a) člena 13(2), ne da bi morali izvesti oceno tveganja sistema oskrbe, pod pogojem, da:

(i)

parameter ni ključni parameter v smislu točke 1 dela B Priloge II ter

(ii)

ni verjetno, da bi kateri koli dejavnik, ki ga je mogoče razumno predvideti, povzročil poslabšanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.

6.   Kadar lahko dobavitelj vode zmanjša pogostost spremljanja parametra ali črta parameter iz seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, kot je navedeno v točki (b) drugega pododstavka odstavka 5, države članice zagotovijo, da se izvaja ustrezno spremljanje navedenih parametrov pri pregledu ocene tveganja in obvladovanja tveganja na prispevnih območjih za odvzemna mesta v skladu s členom 7(4).

Člen 9

Ocena tveganja in upravljanje tveganja sistemov oskrbe

1.   Države članice zagotovijo, da dobavitelji vode izvedejo oceno tveganja in upravljanje tveganja sistema oskrbe.

2.   Države članice zagotovijo, da ocena tveganja sistema oskrbe:

(a)

upošteva rezultate ocene tveganja in upravljanja tveganja prispevnih območij za odvzemna mesta, izvedenih v skladu s členom 8;

(b)

vključuje opis sistema oskrbe od odvzemnega mesta, priprave, shranjevanja in distribucije vode do mesta oskrbe ter

(c)

ugotovi nevarnosti in nevarne dogodke v sistemu oskrbe in vključuje oceno tveganj, ki jih lahko ti pomenijo za zdravje ljudi zaradi uporabe vode, namenjene za prehrano ljudi, pri čemer se upoštevajo tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, vodnih izgub in puščanja cevi.

3.   Na podlagi rezultatov ocene tveganja, izvedene v skladu z odstavkom 2, države članice zagotovijo, da se sprejmejo naslednji ukrepi za upravljanje tveganja:

(a)

opredelitev in izvajanje nadzornih ukrepov za preprečevanje in omilitev ugotovljenih tveganj v sistemu oskrbe, ki bi lahko ogrozili kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi;

(b)

opredelitev in izvajanje nadzornih ukrepov v sistemu oskrbe, poleg ukrepov, predvidenih ali sprejetih v skladu s členom 8(4) te direktive ali členom 11(3) Direktive 2000/60/ES za omilitev tveganj, ki prihajajo iz prispevnih območij za odvzemna mesta in bi lahko ogrozila kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi;

(c)

izvajanje programov operativnega spremljanja, ki so specifični za oskrbo, v skladu s členom 13;

(d)

zagotovitev, da se preverja učinkovitost uporabljene dezinfekcije, kadar je slednja del priprave ali distribucije vode, namenjene za prehrano ljudi, da je morebitno onesnaženje s stranskimi produkti dezinfekcije čim manjše, ne da bi to oviralo dezinfekcijo, da je morebitno onesnaženje s kemikalijami za pripravo vode čim manjše, in da nobena snov, ki ostane v vodi, ne ogroža doseganja splošnih obveznosti iz člena 4;

(e)

preverjanje, da so materiali, kemikalije za pripravo vode in filtrirna sredstva, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se uporabljajo v sistemu oskrbe, skladni s členoma 11 in 12.

4.   Države članice na podlagi rezultatov ocene tveganja sistemov oskrbe, izvedene v skladu z odstavkom 2:

(a)

dovolijo možnost zmanjšanja pogostosti spremljanja parametra ali črtanje parametra s seznama parametrov, ki se jih spremlja, razen ključnih parametrov iz točke 1 dela B Priloge II, če je pristojni organ prepričan, da to ne bi ogrožalo kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi:

(i)

na podlagi pojava parametra v surovi vodi v skladu z oceno tveganja prispevnih območij za odvzemna mesta, kot je določeno v členu 8(1) in (2);

(ii)

kadar je parameter lahko le posledica uporabe določene tehnike priprave ali metode dezinfekcije in te tehnike ali metode dobavitelj vode ne uporablja ali

(iii)

na podlagi specifikacij iz dela C Priloge II;

(b)

zagotovijo, da se seznam parametrov, ki jih je treba spremljati v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, v skladu s členom 13, razširi ali da se poveča pogostost spremljanja:

(i)

na podlagi pojava parametra v surovi vodi v skladu z oceno tveganja prispevnih območij za odvzemna mesta, kot je določeno v členu 8(1) in (2), ali

(ii)

na podlagi specifikacij iz dela C Priloge II.

5.   Ocena tveganja sistema oskrbe se nanaša na parametre s seznama v delih A, B in C Priloge I, parametre, določene v skladu s členom 5(3), in snovi ali spojine, vključene v nadzorni seznam, določen v skladu s členom 13(8).

6.   Države članice lahko dobavitelje vode, ki v povprečju dobavljajo med 10 in 100 m3 vode na dan ali oskrbujejo med 50 in 500 oseb, izvzamejo iz zahteve po izvajanju ocene tveganja in upravljanja tveganja sistema oskrbe, pod pogojem, da je pristojni organ prepričan, da tako izvzetje ne bi ogrozilo kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.

V primeru takega izvzetja izvzeti dobavitelji vode izvajajo redno spremljanje v skladu s členom 13.

Člen 10

Ocena tveganja hišnih vodovodnih omrežij

1.   Države članice zagotovijo, da se izvede ocena tveganja hišnih vodovodnih omrežij. Ta ocena tveganja vključuje naslednje elemente:

(a)

splošno analizo morebitnih tveganj, povezanih s hišnimi vodovodnimi omrežji ter z njimi povezanimi proizvodi in materiali, in ali ta morebitna tveganja vplivajo na kakovost vode na mestu, kjer izteka iz pip, ki se običajno uporabljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi; ta splošna analiza ne vključuje analize posameznih lastnosti; in

(b)

spremljanje parametrov iz dela D Priloge I v prostorih, v katerih so bila med splošno analizo iz točke (a) ugotovljena posebna tveganja za kakovost vode in zdravje ljudi.

Kar zadeva Legionella ali svinec se države članice lahko odločijo, da spremljanje iz točke (b) prvega pododstavka usmerijo na prednostne prostore.

2.   Kadar države članice na podlagi splošne analize, opravljene v skladu s točko (a) prvega pododstavka odstavka 1, zaključijo, da iz hišnih vodovodnih omrežij ali z njimi povezanih proizvodov in materialov izhaja tveganje za zdravje ljudi, ali kadar se na podlagi spremljanja, izvedenega v skladu s točko (b) prvega pododstavka odstavka 1, pokaže, da vrednosti parametrov iz dela D Priloge I niso izpolnjene, države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za odpravo ali zmanjšanje tveganja neskladnosti z vrednostmi parametrov iz dela D Priloge I.

Kar zadeva Legionella se ti ukrepi usmerijo vsaj na prednostne prostore.

3.   Da bi se zmanjšala tveganja, povezana z oskrbo gospodinjstev v vseh hišnih vodovodnih omrežjih, države članice zagotovijo, da se obravnavajo vsi naslednji ukrepi in da se sprejmejo tisti ukrepi, ki veljajo za relevantne:

(a)

spodbujanje lastnikov javnih in zasebnih prostorov, naj izvedejo oceno tveganja hišnih vodovodnih omrežij;

(b)

obveščanje potrošnikov ter lastnikov javnih in zasebnih prostorov o ukrepih za odpravo ali zmanjšanje tveganja neskladnosti s standardi kakovosti za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, zaradi hišnega vodovodnega omrežja;

(c)

svetovanje potrošnikom glede pogojev za zaužitje in uporabo vode, namenjene za prehrano ljudi, ter glede možnih ukrepov za preprečitev ponovne pojavitve teh tveganj;

(d)

spodbujanje usposabljanja za vodovodne inštalaterje in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s hišnimi vodovodnimi omrežji ter vgradnjo gradbenih proizvodov in materialov, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi;

(e)

kar zadeva Legionella, zagotovitev, da so vzpostavljeni učinkoviti nadzorni ukrepi ter ukrepi upravljanja, ki so sorazmerni s tveganjem, za preprečitev in obravnavanje morebitnih izbruhov bolezni, ter

(f)

kar zadeva svinec, če je to ekonomsko in tehnično izvedljivo, izvajanje ukrepov za nadomestitev komponent, izdelanih iz svinca, v obstoječih hišnih vodovodnih omrežjih.

Člen 11

Minimalne higienske zahteve za materiale, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi

1.   Za namene člena 4 države članice zagotovijo, da materiali, ki so namenjeni za uporabo v novih napravah ali – v primeru popravil ali obnove – v obstoječih napravah za odvzem, pripravo, shranjevanje ali distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, in ki prihajajo v stik s tako vodo:

(a)

neposredno ali posredno ne zmanjšajo varovanja zdravja ljudi, kot je predvideno v tej direktivi;

(b)

ne vplivajo negativno na barvo, vonj ali okus vode;

(c)

ne spodbujajo rasti mikrobov;

(d)

ne povzročijo sproščanja onesnaževal v vodo na ravneh, višjih od tistih, ki so potrebne za predvideni namen materiala.

2.   Za zagotovitev enotne uporabe odstavka 1 Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi posebne minimalne higienske zahteve za materiale, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na podlagi načel iz Priloge V. Ti izvedbeni akti določijo:

(a)

do 12. januarja 2024 metodologije za preskušanje in odobritev izhodiščnih snovi, sestav in sestavin, ki jih je treba vključiti v evropske pozitivne sezname izhodiščnih snovi, sestav ali sestavin, vključno s povezanimi mejnimi vrednostmi specifične migracije in znanstvenimi predpogoji, povezanimi s snovmi ali materiali;

(b)

do 12. januarja 2025, na podlagi seznamov, ki vključujejo datume poteka veljavnosti, ki jih je sestavila ECHA, evropske pozitivne sezname izhodiščnih snovi, sestav ali sestavin za vsako skupino materialov, in sicer organski, cementni, kovinski, emajli ali keramični ali drugi anorganski materiali, ki so odobreni za uporabo pri proizvodnji materialov ali proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, po potrebi vključno s pogoji za njihovo uporabo in mejnimi vrednostmi migracije, ki se določijo na podlagi metodologij, sprejetih na podlagi točke (a) tega pododstavka, ter ob upoštevanju odstavkov 3 in 4;

(c)

do 12. januarja 2024 postopke in metode za preskušanje in odobritev končnih materialov, kot se uporabljajo v proizvodu, izdelanem iz materialov ali kombinacij izhodiščnih snovi, sestav ali sestavin na evropskih pozitivnih seznamih, vključno z:

(i)

opredelitvijo zadevnih snovi in drugih parametrov, kot so motnost, okus, vonj, barva, skupni organski ogljik, sproščanje nepredvidenih snovi in povečanje mikrobne rasti, ki bodo preskušeni v modelni raztopini vode;

(ii)

metodami za preskus vplivov na kakovost vode ob upoštevanju vseh ustreznih evropskih standardov;

(iii)

merili skladnosti/neskladnosti rezultatov preskusa, ki med drugim upoštevajo pretvorbene faktorje za migracije snovi v pričakovane vrednosti na pipi, in pogoje uporabe, kadar je to primerno.

Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22.

3.   Prvi evropski pozitivni seznami snovi, ki se sprejmejo v skladu s točko (b) prvega pododstavka odstavka 2, temeljijo med drugim na obstoječih nacionalnih pozitivnih seznamih, drugih obstoječih nacionalnih določbah in ocenah tveganja, ki so privedle do takih nacionalnih seznamov. V ta namen države članice do 12. julija 2021 uradno obvestijo ECHA o vseh obstoječih nacionalnih pozitivnih seznamih, drugih določbah in razpoložljivih ocenjevalnih dokumentih.

Evropski pozitivni seznam izhodiščnih snovi za organske materiale upošteva seznam, ki ga je sestavila Komisija na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 1935/2004.

4.   Evropski pozitivni seznami vsebujejo samo izhodiščne snovi, sestave ali sestavine, ki so dovoljene za uporabo, kakor je določeno v točki (b) prvega pododstavka odstavka 2.

Evropski pozitivni seznami vsebujejo datume poteka veljavnosti na podlagi priporočila ECHA. Datumi poteka veljavnosti se določijo predvsem na podlagi nevarnih lastnosti snovi, kakovosti s tem povezanih ocen tveganja in obsega, v katerem se te ocene tveganja posodabljajo. Evropski pozitivni seznami lahko vsebujejo tudi prehodne določbe.

Komisija na podlagi mnenj ECHA iz odstavka 6 redno pregleduje in po potrebi posodablja izvedbene akte iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 2 skladno z najnovejšim znanstvenim in tehnološkim razvojem.

Prvi pregled se opravi v 15 letih po sprejetju prvega evropskega pozitivnega seznama.

Komisija zagotovi, da so vsi ustrezni akti ali mandati za standardizacijo, ki jih sprejme na podlagi druge zakonodaje Unije, skladni s to direktivo.

5.   Za namene vključitve izhodiščne snovi, sestave ali sestavine na evropske pozitivne sezname ali njihovo odstranitev z njih, gospodarski subjekti ali ustrezni organi predložijo vlogo ECHA.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 21 za dopolnitev te direktive z določitvijo postopka, vključno z zahtevami po informacijah, za oddajo vlog. V postopku se zagotovi, da so vlogam priložene ocene tveganja in da gospodarski subjekti ali ustrezni organi zagotovijo potrebne informacije za oceno tveganja v določeni obliki.

6.   Odbor za oceno tveganja ECHA, ustanovljen na podlagi točke (c) člena 76(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006, sprejme mnenje o vsaki vlogi, predloženi na podlagi odstavka 5 v roku, ki je določen v delegiranih aktih iz navedenega odstavka. V te delegirane akte se lahko vključijo tudi nadaljnje postopkovne določbe v zvezi s postopkom oddaje vlog in pripravo mnenj Odbora za oceno tveganja ECHA.

7.   Države članice upoštevajo, da proizvodi, odobreni v skladu s posebnimi minimalnimi higienskimi zahtevami iz odstavka 2, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1.

Države članice zagotovijo, da se za namene te direktive na trg lahko dajo le tisti proizvodi, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, pri katerih so uporabljeni končni materiali, odobreni v skladu s to direktivo.

To državam članicam ne preprečuje, predvsem ko je to potrebno zaradi specifične lokalne kakovosti surove vode, da bi sprejele strožje varstvene ukrepe za uporabo končnih materialov v posebnih ali ustrezno utemeljenih okoliščinah, v skladu s členom 193 PDEU. O teh ukrepih uradno obvestijo Komisijo.

Uredba (EU) 2019/1020 se uporablja za proizvode, ki jih zajema ta člen.

8.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 21 za dopolnitev te direktive z določitvijo ustreznega postopka ugotavljanja skladnosti za proizvode, ki jih zajema ta člen, ki se uporablja na podlagi modulov iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (30). Pri določitvi, kateri postopek ugotavljanja skladnosti je treba uporabiti, Komisija zagotovi skladnost s cilji iz člena 1(2) te direktive, pri čemer upošteva načelo sorazmernosti. V ta namen kot izhodišče uporabi sistem 1+ ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti iz Priloge V k Uredbi (EU) št. 305/2011 ali na splošno enakovreden postopek, razen kadar bi bilo to nesorazmerno. Delegirani akti iz tega odstavka vsebujejo tudi pravila za imenovanje organov za ugotavljanje skladnosti, kadar so ti vključeni v zadevne postopke ugotavljanja skladnosti.

9.   Države članice imajo do sprejetja izvedbenih aktov iz odstavka 2 pravico, da ohranijo ali sprejmejo nacionalne ukrepe o posebnih minimalnih higienskih zahtevah za materiale iz odstavka 1 pod pogojem, da so ti ukrepi v skladu s pravili iz PDEU.

10.   Komisija od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravi osnutek evropskega standarda za enotno preskušanje in ocenjevanje proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (31), da se omogoči skladnost s tem členom.

11.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 21 za dopolnitev te direktive z določitvijo harmoniziranih specifikacij za vidno, jasno čitljivo in neizbrisno oznako, ki se uporabi za označitev, da so proizvodi, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, skladni s tem členom.

12.   Komisija najpozneje do 12. januarja 2032 pregleda delovanje sistema, kot je določen v tem členu, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki zlasti temelji na izkušnjah, pridobljenih z uporabo uredb (ES) št. 1935/2004 in (EU) št. 305/2011, v katerem oceni, ali:

(a)

je zdravje ljudi na področju, ki ga zajema ta člen, ustrezno varovano po vsej Uniji;

(b)

notranji trg za proizvode, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, deluje ustrezno;

(c)

so na področju, ki ga zajema ta člen, potrebni dodatni zakonodajni predlogi.

Člen 12

Minimalne zahteve za kemikalije za pripravo in filtrirna sredstva, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi

1.   Države članice za namene člena 4 zagotovijo, da kemikalije za pripravo vode in filtrirna sredstva, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi:

(a)

neposredno ali posredno ne zmanjšajo varovanja zdravja ljudi, kot je določeno v tej direktivi;

(b)

ne vplivajo negativno na barvo, vonj ali okus vode;

(c)

nenamerno ne spodbujajo rasti mikrobov;

(d)

ne omogočajo onesnaževanja vode na ravneh, višjih od tistih, ki so potrebne za predvideni namen.

2.   Za nacionalno izvajanje zahtev iz tega člena se ustrezno uporabi člen 4(2).

3.   Države članice na podlagi odstavka 1 tega člena ter brez poseganja v Uredbo (EU) št. 528/2012 in z uporabo ustreznih evropskih standardov za posebne kemikalije za pripravo vode ali filtrirna sredstva zagotovijo, da se oceni čistost kemikalij za pripravo vode in filtrirnih sredstev ter zagotovi kakovost takšnih kemikalij in filtrirnih sredstev.

Člen 13

Spremljanje

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo redno spremljanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, ki se opravi v skladu s tem členom ter deloma A in B Priloge II, zato da se preveri, ali voda, ki je na voljo potrošnikom, izpolnjuje zahteve iz te direktive ter predvsem vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 5. Vzorci vode, namenjene za prehrano ljudi, se vzamejo tako, da so reprezentativni za njeno kakovost preko celega leta.

2.   Da se izpolnijo obveznosti iz odstavka 1, se v skladu z delom A Priloge II vzpostavijo ustrezni programi spremljanja za vso vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ti programi spremljanja so specifični za oskrbo ter upoštevajo izide ocene tveganja prispevnih območij za odvzemna mesta in sistemov oskrbe, sestavljajo pa jih naslednji elementi:

(a)

spremljanje parametrov, navedenih v delih A, B in C Priloge I, ter parametrov, določenih v skladu s členom 5(3), v skladu s Prilogo II ter, kadar se izvede ocena tveganja sistemov oskrbe, v skladu s členom 9 in delom C Priloge II, razen če se država članica odloči, da se en od teh parametrov lahko črta v skladu s točko (b) drugega pododstavka člena 8(5) ali točko (a) člena 9(4) s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati;

(b)

spremljanje parametrov, navedenih v delu D Priloge I, za namene ocene tveganja hišnih vodovodnih omrežij, kot je določeno v točki (b) člena 10(1);

(c)

spremljanje snovi in spojin, vključenih v nadzorni seznam, v skladu s petim pododstavkom odstavka 8 tega člena;

(d)

spremljanje za namene ugotavljanja nevarnosti ali nevarnih dogodkov, kot je določeno v točki (c) prvega pododstavka člena 8(2);

(e)

operativno spremljanje, izvedeno v skladu s točko 3 dela A Priloge II.

3.   Mesta vzorčenja, ki jih določijo pristojni organi, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve, določene v delu D Priloge II.

4.   Države članice izpolnjujejo specifikacije za analizo parametrov, določene v Prilogi III, v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

lahko se uporabijo drugačne analizne metode od metod, določenih v delu A Priloge III, pod pogojem, da se lahko dokaže, da so dobljeni rezultati vsaj toliko zanesljivi kot rezultati, ki jih dajejo metode, določene v delu A Priloge III, pri čemer se vse ustrezne informacije v zvezi s temi metodami in njihovo enakovrednostjo predložijo Komisiji;

(b)

za parametre, navedene v delu B Priloge III, se lahko uporabi katera koli analizna metoda, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve, ki so tam določene.

5.   Države članice zagotovijo, da se dodatno spremljanje od primera do primera izvaja za snovi in mikroorganizme, za katere ni bila določena vrednost parametra v skladu s členom 5, če obstaja razlog za domnevo, da so lahko prisotni v številu ali koncentracijah, ki predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi.

6.   Komisija do 12. januarja 2024 sprejme delegirane akte v skladu s členom 21, da bi dopolnila to direktivo s sprejetjem metodologije za merjenje mikroplastike z namenom, da jo vključi v nadzorni seznam iz odstavka 8 tega člena, ko so izpolnjeni pogoji iz navedenega odstavka.

7.   Komisija do 12. januarja 2024 pripravi tehnične smernice glede analiznih metod za spremljanje per- in polifluoriranih alkilnih snovi na podlagi parametrov „vsote PFAS“ in „skupno PFAS“, vključno z mejami zaznavnosti, vrednostmi parametrov in pogostostjo vzorčenja.

8.   Komisija sprejme izvedbene akte za vzpostavitev in posodabljanje nadzornega seznama snovi ali spojin, ki predstavljajo skrb za javnost ali znanstveno skupnost zaradi zdravstvenih razlogov (v nadaljnjem besedilu: nadzorni seznam), kot so farmacevtski izdelki, endokrini motilci in mikroplastika.

Snovi in spojine se dodajo na nadzorni seznam, kadar je verjetno, da so prisotne v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, in bi lahko predstavljale morebitno tveganje za zdravje ljudi. V ta namen Komisija uporabi predvsem znanstvene raziskave Svetovne zdravstvene organizacije. Dodajanje nove snovi ali sestavine se ustrezno utemelji v skladu s členoma 1 in 4.

Beta-estradiol in nonilfenol se vključita v prvi nadzorni seznam zaradi njunih lastnosti endokrinih motilcev in tveganja, ki ga predstavljata za zdravje ljudi. Prvi nadzorni seznam se vzpostavi najpozneje do 12. januarja 2022.

Na nadzornem seznamu se navede orientacijska vrednost za vsako snov ali spojino in po potrebi možna analizna metoda, ki ne vsebuje čezmernih stroškov.

Države članice vzpostavijo zahteve za spremljanje morebitne prisotnosti snovi ali spojin, ki so vključene v nadzorni seznam, na ustreznih točkah dobavne verige za vodo, namenjeno za prehrano ljudi.

V ta namen lahko države članice upoštevajo informacije, zbrane v skladu s členom 8(1), (2) in (3) te direktive, in lahko uporabijo podatke o spremljanju, zbrane v skladu z direktivama 2000/60/ES in 2008/105/ES ali drugo ustrezno zakonodajo Unije, da bi se izognili prekrivanju zahtev spremljanja.

Rezultati spremljanja se vključijo v nabore podatkov, vzpostavljene v skladu s točko (b) člena 18(1), skupaj z rezultati spremljanja, opravljenega v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 8(2).

Kadar se snovi ali spojine, ki so vključene v nadzorni seznam, odkrijejo, v skladu s členom 8(2) ali petim pododstavkom tega odstavka, v koncentracijah, ki presegajo orientacijske vrednosti z nadzornega seznama, države članice zagotovijo, da se obravnavajo vsi naslednji ukrepi in da se sprejmejo tisti, ki veljajo za relevantne:

(a)

preventivni ukrepi, omilitveni ukrepi ali ustrezno spremljanje na prispevnih območjih za odvzemna mesta ali v surovi vodi, kot je določeno v točkah (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 8(4);

(b)

uvedba zahteve, da dobavitelji vode izvajajo spremljanje teh snovi ali spojin v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 8(5);

(c)

uvedba zahteve, da dobavitelji vode preverjajo, ali je priprava vode ustrezna, da se doseže orientacijska vrednost ali, kadar je to potrebno, optimizira pripravo, ter

(d)

sanacijski ukrepi v skladu s členom 14(6), kadar države članice menijo, da je to potrebno za varovanje zdravja ljudi.

Izvedbeni akti, določeni v tem odstavku, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22.

Člen 14

Sanacijski ukrepi in omejitve uporabe

1.   Države članice zagotovijo, da se takoj razišče vsako neizpolnjevanje vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, da bi ugotovili vzrok.

2.   Če kljub ukrepom, sprejetim za izpolnjevanje obveznosti iz člena 4(1), voda, namenjena za prehrano ljudi, ne doseže vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, in brez poseganja v člen 6(2), zadevna država članica zagotovi, da se, kakor hitro je mogoče, sprejme potreben sanacijski ukrep za obnovitev kakovosti te vode ter da se da prednost njegovemu izvajanju, med drugim ob upoštevanju obsega prekoračitve ustrezne vrednosti parametra in s tem povezane morebitne nevarnosti za zdravje ljudi.

V primeru neskladnosti z vrednostmi parametrov iz dela D Priloge I sanacijski ukrepi vključujejo ukrepe iz člena 10(3).

3.   Ne glede na to, ali so bile dosežene vrednosti parametrov ali ne, države članice zagotovijo, da se vsaka oskrba z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki predstavlja morebitno nevarnost za zdravje ljudi, prepove ali se omeji uporaba take vode in da se sprejmejo vsi drugi sanacijski ukrepi, potrebni za varovanje zdravja ljudi.

Države članice štejejo, da neizpolnjevanje minimalnih zahtev za vrednosti parametrov, določenih v delih A in B Priloge I predstavlja morebitno nevarnost za zdravje ljudi, razen če pristojni organ meni, da je neskladnost z vrednostjo parametra nepomembna.

4.   V primerih iz odstavkov 2 in 3, kadar se šteje, da neskladnost z vrednostmi parametrov predstavlja morebitno nevarnost za zdravje ljudi, države članice, kakor hitro je mogoče, sprejmejo vse naslednje ukrepe:

(a)

vse prizadete potrošnike obvestijo o morebitni nevarnosti za zdravje ljudi in njenem vzroku, preseganju vrednosti parametra in sprejetih sanacijskih ukrepih, vključno s prepovedjo ali omejitvijo uporabe ali drugimi ukrepi;

(b)

zagotavljajo in redno posodabljajo potrebne nasvete potrošnikom o pogojih za zaužitje in uporabo vode, pri čemer posebno pozornost namenjajo skupinam prebivalstva s povečano izpostavljenostjo zdravstvenemu tveganju, povezanem z vodo, in

(c)

obvestijo potrošnike, ko se ugotovi, da morebitna nevarnost za zdravje ljudi ne obstaja več, in jih obvestijo, da se je storitev normalizirala.

5.   Pristojni ali drugi ustrezni organi odločijo, kateri ukrep se sprejme v skladu z odstavkom 3, pri čemer upoštevajo tveganja za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev oskrbe ali omejitev uporabe vode, namenjene za prehrano ljudi.

6.   V primeru neskladnosti z vrednostmi parametrov ali specifikacij, določenih v delu C Priloge I, države članice preučijo, ali ta neskladnost predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Kadar je to potrebno za varovanje zdravja ljudi, sprejmejo sanacijski ukrep za obnovitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.

Člen 15

Odstopanja

1.   Države članice lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah določijo odstopanja od vrednosti parametrov, določenih v delu B Priloge I ali v skladu s členom 5(3), do največje vrednosti, ki jo določijo, pod pogojem, da taka odstopanja ne predstavljajo morebitne nevarnosti za zdravje ljudi in da oskrbe z vodo, namenjene za prehrano ljudi, na zadevnem območju ni mogoče vzdrževati na noben drug sprejemljiv način. Taka odstopanja se omejijo na naslednje:

(a)

novo prispevno območje za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi;

(b)

nov vir onesnaževanja, ki se odkrije na prispevnem območju za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, ali parametri, ki so bili na novo iskani ali odkriti, ali

(c)

nepredvidene in izjemne razmere na obstoječem prispevnem območju za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, ki bi lahko povzročile začasne omejene prekoračitve vrednosti parametrov.

Odstopanja iz prvega pododstavka se omejijo na čim krajše obdobje in ne smejo presegati obdobja treh let. Proti koncu obdobja odstopanja države članice izvedejo pregled za ugotovitev, ali je bil dosežen zadosten napredek.

Država članica lahko v izrednih okoliščinah dovoli drugo odstopanje v zvezi s točkama (a) in (b) prvega pododstavka. Kadar namerava država članica dovoliti tako drugo odstopanje, obvesti Komisijo o rezultatih pregleda, skupaj z razlogi za svojo odločitev o drugem odstopanju. Tako drugo odstopanje ne sme trajati dalje od treh let.

2.   Vsako odstopanje, odobreno v skladu z odstavkom 1, mora vsebovati naslednje informacije:

(a)

razloge za odstopanje;

(b)

zadevni parameter, predhodne ustrezne rezultate spremljanja in najvišjo dovoljeno vrednost parametra pri odstopanju;

(c)

geografsko območje, količino vode, dobavljene vsak dan, zadevno prebivalstvo in ali bo prizadet tudi kateri koli nosilec živilske dejavnosti;

(d)

ustrezen program spremljanja, po potrebi s povečano pogostostjo spremljanja;

(e)

povzetek načrta za potreben sanacijski ukrep, vključno z roki za delo, oceno stroškov in določbami za preverjanje, ter

(f)

trajanje odstopanja.

3.   Če pristojni organi menijo, da je neskladnost z vrednostjo parametra nepomembna, ter če ukrepanje v skladu s členom 14(2) zadostuje za odpravo problema v 30 dneh, informacij iz odstavka 2 tega člena ni treba navesti v odstopanju.

V tem primeru pristojni ali drugi ustrezni organi v odstopanju določijo samo najvišjo dovoljeno vrednost za ustrezen parameter in rok za odpravo problema.

4.   Če je v predhodnih 12 mesecih prišlo do neskladnosti s katero koli vrednostjo parametra za zadevno oskrbo z vodo za skupno več kot 30 dni, ni več mogoče uporabiti odstavka 3.

5.   Vsaka država članica, ki je odobrila odstopanje, kot je določeno v tem členu, zagotovi, da je prebivalstvo, ki je prizadeto zaradi vsakega takega odstopanja, takoj ustrezno obveščeno o tem odstopanju in o pogojih, ki ga urejajo. Poleg tega država članica, kadar je potrebno, zagotovi, da se svetuje posebnim skupinam prebivalstva, za katere bi lahko odstopanje predstavljalo posebno tveganje.

Obveznosti iz prvega pododstavka se ne uporabijo v okoliščinah, opisanih v odstavku 3, razen če se pristojni organi odločijo drugače.

6.   Ta člen se ne uporablja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se ponuja v steklenicah ali drugih posodah.

Člen 16

Dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi

1.   Brez poseganja v člen 9 Direktive 2000/60/ES in v načeli subsidiarnosti in sorazmernosti države članice ob upoštevanju lokalnih, regionalnih in kulturnih vidikov in okoliščin distribucije vode sprejmejo potrebne ukrepe za izboljšanje ali ohranitev dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse, predvsem za ranljive in marginalizirane skupine, kot so jih opredelile države članice.

Države članice v ta namen:

(a)

ugotovijo, katere osebe nimajo dostopa ali imajo omejen dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno z ranljivimi in marginaliziranimi skupinami, ter navedejo razloge za tako pomanjkanje dostopa;

(b)

ocenijo možnosti za izboljšanje dostopa teh oseb do vode;

(c)

te osebe obvestijo o možnostih priključitve na vodovodno omrežje ali o alternativnih načinih dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi;

(d)

sprejmejo ukrepe, za katere menijo, da so potrebni in primerni za zagotovitev dostopa ranljivih in marginaliziranih skupin do vode, namenjene za prehrano ljudi.

2.   Za spodbujanje uporabe vodovodne vode, namenjene za prehrano ljudi, države članice zagotovijo, da se, kadar je to tehnično izvedljivo, na javnih mestih namesti zunanja in notranja oprema, in sicer sorazmerno s potrebo po takih ukrepih in ob upoštevanju posebnih lokalnih pogojev, kot sta podnebje in geografska lega.

Države članice lahko sprejmejo tudi naslednje ukrepe za spodbujanje uporabe vodovodne vode, namenjene za prehrano ljudi:

(a)

ozaveščanje o najbližji zunanji ali notranji opremi;

(b)

kampanje za obveščanje državljanov o kakovosti take vode;

(c)

spodbujanje oskrbe s tako vodo v javni upravi in javnih zgradbah;

(d)

spodbujanje oskrbe s tako vodo brezplačno ali za nizko pristojbino za stranke restavracij, menz in storitev cateringa.

3.   Države članice zagotovijo, da se za izvajanje ukrepov iz tega člena omogoči potrebna pomoč, kot jo opredelijo države članice, pristojnim organom.

Člen 17

Obveščanje javnosti

1.   Države članice zagotovijo, da so v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov na voljo ustrezne posodobljene informacije o vodi, namenjeni za prehrano ljudi, v skladu s Prilogo IV.

2.   Države članice zagotovijo, da vse osebe, oskrbovane z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ne da bi to posebej zahtevale, prejmejo naslednje informacije redno in vsaj enkrat na leto v najustreznejši in lahko dostopni obliki, na primer na računih ali v digitalni obliki, na primer prek pametnih aplikacij:

(a)

informacije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno z indikatorskimi parametri;

(b)

cena dobavljene vode, namenjene za prehrano ljudi, za liter in kubični meter;

(c)

količina, ki jo porabi gospodinjstvo, vsaj na leto ali na obračunsko obdobje, skupaj z letnimi trendi porabe gospodinjstva, če je to tehnično izvedljivo in če je ta informacija na voljo dobavitelju vode;

(d)

primerjava letne porabe vode gospodinjstva s povprečno porabo gospodinjstva, kadar je to ustrezno v skladu s točko (c);

(e)

povezava do spletnega mesta, ki vsebuje informacije iz Priloge IV.

3.   Odstavka 1 in 2 ne posegata v direktivi 2003/4/ES in 2007/2/ES.

Člen 18

Informacije o spremljanju izvajanja

1.   Države članice ob pomoči EEA brez poseganja v direktivi 2003/4/ES in 2007/2/ES:

(a)

do 12. januarja 2029 vzpostavijo in nato vsakih šest let posodobijo nabor podatkov, ki vsebuje informacije o ukrepih, sprejetih za izboljšanje dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, in spodbujanje uporabe vode, namenjene za prehrano ljudi, v skladu s členom 16, in o deležu prebivalstva, ki ima dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi; to ne vključuje vode, ki se ponuja v steklenicah ali posodah;

(b)

do 12. julija 2027 oblikujejo in nato vsakih šest let posodabljajo nabor podatkov, ki vsebuje informacije v zvezi z oceno tveganja in upravljanjem tveganja prispevnih območij za odvzemna mesta, ki se opravita v skladu s členom 8, in do ..12. januarja 2029 oblikujejo ter nato vsakih šest let posodobijo nabor podatkov, ki vsebuje informacije v zvezi z oceno tveganja hišnih vodovodnih omrežij, opravljeno v skladu s členom 10, vključno z naslednjimi elementi:

(i)

informacijami o prispevnih območjih za odvzemna mesta na podlagi točke (a) prvega pododstavka člena 8(2);

(ii)

rezultati spremljanja, zbranimi na podlagi točke (c) prvega pododstavka člena 8(2) in točke (b) prvega pododstavka člena 10(1), ter

(iii)

jedrnatimi informacijami o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 8(4) in člena 10(2) in (3), vključno z informacijami o vrsti sprejetih ukrepov in doseženem napredku, na podlagi točke (f) člena 10(3);

(c)

vzpostavijo in nato vsako leto posodobijo nabor podatkov, ki vsebuje rezultate spremljanja v primerih preseganja vrednosti parametrov, določenih v delih A in B Priloge I, zbrane v skladu s členoma 9 in 13, ter informacije o sanacijskih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 14;

(d)

vzpostavijo in nato vsako leto posodobijo nabor podatkov, ki vsebuje informacije o incidentih v zvezi z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki so povzročili morebitno tveganje za zdravje ljudi, ne glede na to, ali so bile vrednosti parametrov dosežene ali ne, ki so trajali več kot 10 zaporednih dni in ki so prizadeli vsaj 1 000 oseb, vključno z vzroki za te incidente in sanacijskimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 14, ter

(e)

vzpostavijo in nato vsako leto posodobijo nabor podatkov, ki vsebuje informacije o vseh odobrenih odstopanjih v skladu s členom 15(1), vključno z informacijami iz člena 15(2).

Kadar je mogoče, se za predstavitev teh naborov podatkov iz prvega pododstavka uporabijo storitve v zvezi s prostorskimi podatki, kakor so opredeljene v točki 4 člena 3 Direktive 2007/2/ES.

2.   Države članice zagotovijo, da imajo Komisija, EEA ter Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni dostop do naborov podatkov iz odstavka 1.

3.   EEA na podlagi podatkov, ki so jih zbrale države članice, objavi vseevropski pregled in ga redno ali na zahtevo Komisije posodablja.

Če je to primerno, vseevropski pregled vključuje kazalnike učinkov, rezultatov in vpliva te direktive, karte pregleda za vso Unijo in poročila držav članic o pregledu.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko in načine za predstavitev informacij, ki se zagotovijo v skladu z odstavkoma 1 in 3, vključno s podrobnimi zahtevami glede kazalnikov, kart pregleda za vso Unijo in poročil držav članic o pregledih iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22.

5.   Države članice lahko odstopajo od tega člena iz katerega koli razloga iz člena 13(1) Direktive 2007/2/ES.

Člen 19

Vrednotenje

1.   Komisija opravi vrednotenje te direktive do 12. januarja 2035. Vrednotenje med drugim temelji na naslednjih elementih:

(a)

na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju te direktive;

(b)

na naborih podatkov držav članic, vzpostavljenih v skladu s členom 18(1), in pregledih za vso Unijo, ki jih pripravi EEA v skladu s členom 18(3);

(c)

na ustreznih znanstvenih, analitičnih in epidemioloških podatkih;

(d)

na priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije, kadar so na voljo.

2.   V okviru vrednotenja Komisija posebno pozornost nameni naslednjim vidikom:

(a)

pristopu, ki temelji na tveganju, iz člena 7;

(b)

določbam v zvezi z dostopom do vode, namenjene za prehrano ljudi, iz člena 16;

(c)

določbam v zvezi z informacijami, ki se zagotovijo javnosti na podlagi člena 17 in Priloge IV.

3.   Komisija najpozneje 12. januarja 2029 – in pozneje po potrebi – Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o morebitni ogroženosti virov vode, namenjene za prehrano ljudi, zaradi mikroplastike, farmacevtskih izdelkov in, če je potrebno, drugih onesnaževal, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost, in o ustreznih povezanih morebitnih zdravstvenih tveganjih.

Člen 20

Pregled in sprememba prilog

1.   Komisija vsaj vsakih pet let pregleda prilogi I in II v luči znanstvenega in tehničnega napredka ter na tveganju temelječega pristopa držav članic do varne oskrbe z vodo iz naborov podatkov, vzpostavljenih na podlagi člena 18, ter po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo te direktive.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 za spremembo Priloge III, da jo prilagodi znanstvenemu in tehničnemu napredku, kadar je to potrebno.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 za spremembo vrednosti parametra za bisfenol-A iz dela B Priloge I, kolikor je potrebno za prilagoditev znanstvenemu in tehničnemu napredku, pri čemer se v osnovi opre na tekoči pregled, ki ga izvaja EFSA.

Člen 21

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(3), 11(5), 11(8), 11(11), 13(6) in 20(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 12. januarja 2021. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 4(3), 11(5), 11(8), 11(11), 13(6) in 20(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4(3), 11(5), 11(8), 11(11), 13(6) in 20(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 22

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 23

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo do 12. januarja 2023 in jo uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 24

Prenos

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 1 do 18, členom 23 in prilogami I do V, do 12. januarja 2023. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanje na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, šteje za sklicevanje na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga zajema ta direktiva.

Člen 25

Prehodno obdobje

1.   Do 12. januarja 2026 sprejmejo države članice ukrepe, potrebne za zagotovitev, da voda, namenjena za prehrano ljudi, izpolnjuje vrednosti parametrov, določene v delu B Priloge I, za bisfenol-A, klorat, klorit, halogenocetne kisline, mikrocistin-LR, vsota PFAS, skupno PFAS in uran.

2.   Do 12. januarja 2026 dobavitelji vode niso dolžni spremljati vode, namenjene za prehrano ljudi, v skladu s členom 13 za parametre, navedene v odstavku 1 tega člena.

Člen 26

Razveljavitev

1.   Direktiva 98/83/ES, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge VI, se razveljavi z učinkom od 13. januarja 2023, brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv iz dela B Priloge VI v nacionalno pravo.

Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se šteje za sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

2.   Odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu s členom 9(1) Direktive 98/83/ES in ki se še vedno uporabljajo 12. januarja 2023, ostanejo v veljavi do konca njihovega trajanja. V skladu s členom 15 te direktive se lahko podaljšajo le, kadar drugo odstopanje še ni bilo odobreno. Pravica zaprositi Komisijo za tretje odstopanje v skladu s členom 9(2) Direktive 98/83/ES se uporabi za druga odstopanja, ki so veljavna 12. januarja 2021.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 28

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 16. decembra 2020

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

Predsednik

M. ROTH


(1)  UL C 367, 10.10.2018, str. 107.

(2)  UL C 361, 5.10.2018, str. 46.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 23. oktobra 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

(5)  Glej Prilogo VI, del A.

(6)  Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (UL L 164, 26.6.2009, str. 45).

(7)  Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

(8)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(9)  Direktiva Komisije (EU) 2015/1787 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 260, 7.10.2015, str. 6).

(10)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(11)  Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).

(12)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(13)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L 338, 13.11.2004, str. 4).

(14)  Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).

(15)  Uredba (EU) 2016/426 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o napravah, v katerih zgoreva plinasto gorivo, in razveljavitvi Direktive 2009/142/ES (UL L 81, 31.3.2016, str. 99).

(16)  Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

(17)  UL C 316, 22.9.2017, str. 99.

(18)  Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).

(19)  Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

(20)  UL L 124, 17.5.2005, str. 4.

(21)  Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(22)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(23)  Sklep Sveta (EU) 2018/881 z dne 18. junija 2018 s pozivom Komisiji, da predloži študijo o možnostih Unije pri obravnavi ugotovitev Odbora za skladnost z Aarhuško konvencijo v zadevi ACCC/C/2008/32 in, če je ustrezno glede na rezultate študije, predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1367/2006 (UL L 155, 19.6.2018, str. 6).

(24)  Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).

(25)  Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka (UL L 296, 7.11.2013, str. 12).

(26)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(27)  Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).

(28)  Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19).

(29)  Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).

(30)  Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).

(31)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).


PRILOGA I

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VREDNOSTI PARAMETROV, KI SE UPORABLJAJO ZA OCENO KAKOVOSTI VODE, NAMENJENE ZA PREHRANO LJUDI

Del A

Mikrobiološki parametri

Parameter

Vrednost parametra

Enota

Opombe

Intestinalni enterokoki

0

število/100 ml

Za vodo, polnjeno v steklenice ali posode, je enota število/250 ml.

Escherichia coli (E. coli)

0

število/100 ml

Za vodo, polnjeno v steklenice ali posode, je enota število/250 ml.

Del B

Kemijski parametri

Parameter

Vrednost parametra

Enota

Opombe

Akrilamid

0,10

μg/l

Vrednost parametra 0,10 μg/l se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera, ki je v stiku z vodo.

Antimon

10

ug/l

 

Arzen

10

ug/l

 

Benzen

1,0

μg/l

 

Benzo(a)piren

0,010

μg/l

 

Bisfenol A

2,5

μg/l

 

Bor

1,5

mg/l

Vrednost parametra 2,4 mg/l se uporabi, kadar je razsoljena voda prevladujoči vodni vir zadevnega sistema oskrbe ali v regijah, kjer bi lahko geološki pogoji povzročili visoke ravni bora v podzemni vodi.

Bromat

10

μg/l

 

Kadmij

5,0

μg/l

 

Klorat

0,25

mg/l

Vrednost parametra 0,70 mg/l se uporabi, kadar se za dezinfekcijo vode, namenjene za prehrano ljudi, uporabi metoda, pri kateri nastaja klorat, zlasti klorov dioksid. Kadar je mogoče, si države članice brez oviranja dezinfekcije prizadevajo za nižjo vrednost. Ta parameter se meri samo, če se uporabijo take metode dezinfekcije.

Klorit

0,25

mg/l

Vrednost parametra 0,70 mg/l se uporabi, kadar se za razkuževanje vode, namenjene za prehrano ljudi, uporablja metoda, pri kateri nastaja klorit, zlasti klorov dioksid.

Kadar je mogoče, si države članice brez oviranja dezinfekcije prizadevajo za nižjo vrednost.

Ta parameter se meri samo, če se uporabijo take metode dezinfekcije.

Krom

25

μg/l

Vrednost parametra 25 ug/l je dosežena najpozneje do 12. januarja 2036. Do tega datuma je vrednost parametra za krom 50 μg/l.

Baker

2,0

mg/l

 

Cianid

50

μg/l

 

1,2-dikloroetan

3,0

μg/l

 

Epiklorohidrin

0,10

μg/l

Vrednost parametra 0,10 μg/l se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera, ki je v stiku z vodo.

Fluorid

1,5

mg/l

 

Halogenocetne kisline (HAAs)

60

μg/l

Ta parameter se meri samo, kadar se za dezinfekcijo vode, namenjene za prehrano ljudi, uporabljajo metode, pri katerih lahko nastanejo HAA. Je vsota naslednjih petih reprezentativnih snovi: monokloro-, dikloro- in trikloroocetna kislina ter mono- in dibromoocetna kislina.

Svinec

5

μg/l

Vrednost parametra 5 μg/l je dosežena najpozneje do 12. januarja 2036. Do navedenega datuma je vrednost parametra za svinec 10 μg/l.

 

 

 

Po tem datumu se vrednost parametra 5 μg/l izpolni vsaj na mestu oskrbe za hišno vodovodno omrežje.

Za namene točke (b) prvega pododstavka člena 11(2) se uporablja vrednost parametra 5 μg/l na pipi.

Živo srebro

1,0

μg/l

 

Mikrocistin-LR

1,0

μg/l

Ta parameter je treba meriti samo v primeru morebitnega cvetenja v izvorni vodi (naraščanje gostote cianobakterijskih celic ali možnost nastanka cvetenja).

Nikelj

20

μg/l

 

Nitrat

50

mg/l

Države članice zagotovijo, da se izpolni pogoj [nitrat]/50 + [nitrit]/3 ≤ 1, pri čemer oglati oklepaji pomenijo koncentracije v mg/l za nitrat (NO3) in nitrit (NO2), ter da se izpolni vrednost parametra 0,10 mg/l za nitrite za vodo iz naprav za pripravo vode.

Nitrit

0,50

mg/l

Države članice zagotovijo, da se izpolni pogoj [nitrat]/50 + [nitrit]/3 ≤ 1, pri čemer oglati oklepaji pomenijo koncentracije v mg/l za nitrat (NO3) in nitrit (NO2), ter da se izpolni vrednost parametra 0,10 mg/l za nitrite za vodo iz naprav za pripravo vode.

Pesticidi

0,10

μg/l

„Pesticidi“ pomenijo:

organske insekticide,

organske herbicide,

organske fungicide,

organske nematocide,

organske akaricide,

organske algicide,

organske rodenticide,

organska sredstva za zatiranje sluzi,

sorodne proizvode (med drugim regulatorje rasti)

in njihove metabolite, kot so opredeljeni v točki 32 člena 3 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta  (1), ki štejejo za relevantne za vodo, namenjeno za prehrano ljudi.

Metabolit pesticida šteje za relevantnega za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, če obstaja razlog za domnevo, da ima glede svoje ciljne pesticidne aktivnosti primerljive bistvene lastnosti kot matična snov, ali če ustvarja sam ali njegovi razgradni produkti tveganje za zdravje potrošnikov.

 

 

 

Vrednost parametra 0,10 μg/l se uporablja za vsak posamezni pesticid.

Za aldrin, dieldrin, heptaklor in heptaklor epoksid je vrednost parametra 0,030 μg/l.

Države članice opredelijo orientacijsko vrednost za upravljanje prisotnosti nerelevantnih metabolitov pesticidov v vodi, namenjeni za prehrano ljudi.

Spremljati je treba zgolj pesticide, katerih prisotnost v zadevni oskrbi je verjetna.

Na podlagi podatkov, ki jih sporočijo države članice, lahko Komisija vzpostavi zbirko podatkov o pesticidih in njihovih relevantnih metabolitih ob upoštevanju njihove morebitne prisotnosti v vodi, namenjeni za prehrano ljudi.

Vsota pesticidov

0,50

μg/l

„Vsota pesticidov“ pomeni vsoto vseh posameznih pesticidov, kot so opredeljeni v predhodni vrstici, ki so bili najdeni in količinsko opredeljeni v postopku spremljanja.

Vsota PFAS

0,50

μg/l

„Vsota PFAS“ pomeni vsoto vseh per- in polifluoriranih alkilnih snovi.

Ta vrednost parametra se uporablja šele, ko se v skladu s členom 13(7) pripravijo tehnične smernice za spremljanje tega parametra. Države članice se lahko nato odločijo, da bodo uporabile bodisi enega bodisi oba parametra „Vsota PFAS“ ali „Skupno PFAS“.

Skupno PFAS

0,10

μg/l

„Skupno PFAS“ pomeni vsoto per- in polifluoriranih alkilnih snovi iz točke 3 dela B Priloge III, ki štejejo za skrb vzbujajoče za vodo, namenjeno za prehrano ljudi. To je podnabor snovi „Vsota PFAS“, ki vsebujejo delež perfluoroalkila s tremi ali več atomi ogljika (tj. – CnF2n–, n ≥ 3) ali delež perfluoriranega alkil etra z dvema ali več atomi ogljika (tj. – CnF2nOCmF2m–, n in m ≥ 1).

Policiklični aromatski ogljikovodiki

0,10

μg/l

Vsota koncentracij naslednjih določenih spojin: benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten, benzo(ghi)perilen in indeno(1,2,3-cd)piren.

Selen

20

μg/l

Vrednost parametra 30 μg/l se uporabi za regije, kjer bi lahko geološki pogoji povzročili visoke ravni selena v podzemni vodi.

Tetrakloroeten in trikloroeten

10

μg/l

Vsota koncentracij teh dveh parametrov.

Trihalometani vsota

100

μg/l

Kadar je mogoče, si države članice brez oviranja dezinfekcije prizadevajo za nižjo vrednost parametra.

To je vsota koncentracij naslednjih določenih spojin: kloroform, bromoform, dibromoklorometan in bromodiklorometan.

Uran

30

μg/l

 

Vinil klorid

0,50

μg/l

Vrednost parametra 0,50 μg/l se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera, ki je v stiku z vodo.

Del C

Indikatorski parametri

Parameter

Vrednost parametra

Enota

Opombe

Aluminij

200

μg/l

 

Amonij

0,50

mg/l

 

Klorid

250

mg/l

Voda ne bi smela biti jedka.

Clostridium perfringens, vključno s sporami

0

število/100 ml

Ta parameter je treba meriti, če ocena tveganja navaja, da je to primerno.

Barva

Sprejemljiv za potrošnike in brez neobičajne spremembe

 

 

Prevodnost

2 500

μS cm-1 pri 20 °C

Voda ne bi smela biti agresivna.

Koncentracija vodikovih ionov

≥ 6,5 in ≤ 9,5

enote pH

Voda ne bi smela biti agresivna.

Za negazirano vodo, polnjeno v steklenice ali posode, se lahko najmanjša vrednost zniža na 4,5 enot pH. Za vodo, polnjeno v steklenice ali posode, ki je naravno bogata ali umetno obogatena z ogljikovim dioksidom, je najmanjša vrednost lahko nižja.

Železo

200

μg/l

 

Mangan

50

μg/l

 

Vonj

Sprejemljiv za potrošnike in brez neobičajne spremembe

 

 

Oksidacija

5,0

mg/l O2

Tega parametra ni treba meriti, če se analizira parameter TOC.

Sulfat

250

mg/l

Voda ne bi smela biti jedka.

Natrij

200

mg/l

 

Okus

Sprejemljiv za potrošnike in brez neobičajne spremembe

 

 

Število kolonij 22 °C

Brez neobičajne spremembe

 

 

Koliformne bakterije

0

število/100 ml

Za vodo, polnjeno v steklenice ali posode, je enota število/250 ml.

Skupni organski ogljik (TOC)

Brez neobičajne spremembe

 

Tega parametra ni treba meriti za dobave, manjše od 10 000 m3 na dan.

Motnost

Sprejemljiv za potrošnike in brez neobičajne spremembe

 

 

Voda ne bi smela biti agresivna ali jedka. To velja zlasti za vodo, ki se pripravi (demineralizacija, mehčanje, membranska obdelava, reverzna osmoza itd.).

Kadar voda, namenjena za prehrano ljudi, izhaja iz priprave, med katerim se voda znatno demineralizira ali zmehča, bi se lahko za njeno kondicioniranje dodale kalcijeve in magnezijeve soli, da se zmanjša morebiten negativni vpliv na zdravje ter zmanjša tudi jedkost ali agresivnost vode in izboljšal okus. Najmanjše koncentracije kalcija in magnezija ali celotna koncentracija raztopljenih trdnih delcev v omehčani ali demineralizirani vodi bi se lahko določile ob upoštevanju značilnosti vode, ki vstopi v te procese.

Del D

Parametri, ki so relevantni za oceno tveganja hišnih vodovodnih omrežij

Parameter

Vrednost parametra

Enota

Opombe

Legionella

< 1 000

CFU/l

Ta vrednost parametra je določena za namene členov 10 in 14. O ukrepih iz navedenih členov bi se lahko razmislilo tudi, ko je vrednost pod vrednostjo parametra, npr. v primeru okužb in izbruhov bolezni. V takih primerih bi bilo treba potrditi vir okužbe in identificirati vrsto Legionella.

Svinec

10

μg/l

Ta vrednost parametra je določena za namene členov 10 in 14.

Države članice bi si morale po svojih najboljših močeh prizadevati doseči nižjo vrednost 5 μg/l najpozneje do 12. januarja 2036.


(1)  Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1)


PRILOGA II

SPREMLJANJE

Del A

Splošni cilji in programi spremljanja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi

1.

S programi spremljanja, vzpostavljenimi na podlagi člena 13(2), za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, se:

(a)

preveri, da sprejeti ukrepi za nadzorovanje tveganja za zdravje ljudi po vsej verigi oskrbe z vodo, od odvzema in priprave vode do shranjevanja in distribucije, delujejo učinkovito in da je voda, namenjena za prehrano ljudi, na mestu skladnosti zdravstveno ustrezna in čista;

(b)

zagotovijo informacije o kakovosti vode, dobavljene za prehrano ljudi, da se dokaže izpolnjevanje zahtev iz člena 4 in vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5;

(c)

opredeli najprimernejši način za omilitev tveganja za zdravje ljudi.

2.

Programi spremljanja, vzpostavljeni na podlagi člena 13(2), vključujejo eno od naslednjega ali kombinacijo:

(a)

zbiranje in analizo ločenih vzorcev vode;

(b)

meritve, pridobljene s postopkom stalnega spremljanja.

Dodatno lahko programi spremljanja vključujejo:

(a)

preglede registrov o funkcionalnosti in statusu vzdrževanja opreme;

(b)

preglede območij odvzema ter infrastrukture za pripravo, shranjevanje in distribucijo, brez poseganja v zahteve spremljanja iz točke (c) prvega pododstavka člena 8(2) in točke (b) prvega pododstavka člena 10(1).

3.

Programi spremljanja vključujejo tudi program operativnega spremljanja, ki zagotavlja hiter vpogled v operativno delovanje in težave s kakovostjo vode ter omogoča hiter in vnaprej načrtovan sanacijski ukrep. Taki programi operativnega spremljanja so specifični za oskrbo, saj upoštevajo izide ugotavljanja nevarnosti in nevarnih dogodkov ter ocen tveganja sistemov oskrbe, ter so namenjeni potrditvi učinkovitosti vseh ukrepov nadzora med odvzemanjem, pripravo, distribucijo in shranjevanjem.

Programi operativnega spremljanja vključujejo spremljanje parametra motnosti na napravi za oskrbo z vodo z namenom rednega nadzora nad učinkovitostjo fizične odstranitve s postopkom filtracije v skladu z referenčnimi vrednostmi in pogostnostmi iz naslednje tabele (se ne uporablja za vire podzemne vode, kadar motnost povzročata železo in mangan):

Operativni parameter

Referenčna vrednost

Motnost

0,3 NTU v 95 % vzorcev in noben ne sme preseči 1 NTU

Količina (m3) vode, ki se vsak dan dobavi ali proizvede na območju oskrbe

Najmanjša pogostnost vzorčenja in analiz

≤ 1 000

tedensko

> 1 000 do ≤ 10 000

dnevno

> 10 000

neprekinjeno

Programi operativnega spremljanja vključujejo tudi spremljanje naslednjih parametrov v surovi vodi z namenom nadzora učinkovitosti postopkov priprave proti mikrobiološkim tveganjem:

Parameter delovanja

Referenčna vrednost

Enota

Opombe

Somatski kolifagi

50 (za surovo vodo)

Plakotvorne enote (PFU) /100 ml

Ta parameter se meri, če ocena tveganja navaja, da je to primerno. Če se nahaja v surovi vodi v koncentracijah > 50 PFU /100 ml, ga bi bilo treba analizirati po končanih fazah zaporedja priprave, da se ugotovi obseg odstranitve s postavljenimi ovirami in oceni, ali je tveganje, da patogeni virusi preživijo, dovolj pod nadzorom.

4.

Države članice zagotovijo, da se programi spremljanja redno pregledujejo ter posodobijo ali potrdijo vsaj vsakih šest let.

Del B

Parametri in pogostnost vzorčenja

1.

Seznam parametrov

Skupina A

Naslednji parametri (skupina A) se spremljajo v skladu s pogostnostjo spremljanja iz tabele 1 v točki 2:

(a)

Escherichia coli (E. coli), intestinalni enterokoki, koliformne bakterije, število kolonij 22 °C, barva, motnost, okus, vonj, pH in prevodnost;

(b)

drugi parametri, ki so opredeljeni kot relevantni v programu spremljanja v skladu s členom 5(3) in, kadar je primerno, v oceni tveganja sistema oskrbe iz člena 9 in dela C te priloge.

V posebnih okoliščinah se k parametrom skupine A dodajo naslednji parametri:

(a)

amonij in nitrit, če se uporablja kloraminacija;

(b)

aluminij in železo, če se uporabljata kot kemikaliji za pripravo vode.

Escherichia coli (E. coli) in intenstinalni enterokoki se štejejo za „ključne parametre“ in njihova pogostnost spremljanja ne sme biti predmet zmanjšanja zaradi ocene tveganja sistema oskrbe v skladu s členom 9 in delom C te priloge. Vedno se spremljajo vsaj po pogostnosti spremljanja iz tabele 1 v točki 2.

Skupina B

Za ugotovitev skladnosti z vsemi vrednostmi parametrov iz te direktive se vsi drugi parametri, ki niso analizirani v skupini A in so določeni v skladu s členom 5, razen parametrov iz dela D Priloge I, spremljajo vsaj po pogostnosti iz tabele 1 v točki 2, razen če je na podlagi ocene tveganja sistema oskrbe, ki se opravi v skladu s členom 9 in delom C te priloge, določena drugačna pogostnost vzorčenja.

2.

Pogostnost vzorčenja

Tabela 1. Najmanjša pogostnost vzorčenja in analiz za spremljanje skladnosti

Količina vode, ki se vsak dan dobavi ali proizvede na območju oskrbe

(glej opombi 1 in 2) m3

Parameter skupine A

število vzorcev na leto

Parameter skupine B

število vzorcev na leto

 

< 10

> 0 (glej opombo 4)

> 0 (glej opombo 4)

≥ 10

≤ 100

2

1 (glej opombo 5)

> 100

≤ 1 000

4

1

> 1 000

≤ 10 000

4 za prvih 1 000 m3/d

+ 3 za vsakih dodatnih 1 000 m3/d in del skupne količine

(glej opombo 3)

1 za prvih 1 000 m3/d

+ 1 za vsakih dodatnih 4 500 m3/d in del skupne količine

(glej opombo 3)

> 10 000

≤ 100 000

3 za prvih 10 000 m3/d

+ 1 za vsakih dodatnih 10 000 m3/d in del skupne količine

(glej opombo 3)

> 100 000

 

12 za prvih 100 000 m3/d

in + 1 za vsakih dodatnih 25 000 m3/d in del skupne količine

(glej opombo 3)

Opomba 1:

Območje oskrbe je geografsko opredeljeno območje, na katerem voda, namenjena za prehrano ljudi, prihaja iz enega ali več virov, znotraj katerega se lahko šteje, da je kakovost vode približno enaka.

Opomba 2:

Količine so izračunane kot povprečja v koledarskem letu. Namesto količine vode se za določitev najmanjše pogostnosti lahko uporabi število prebivalcev na območju oskrbe, pri čemer se predvideva, da je poraba vode 200 l na dan na prebivalca.

Opomba 3:

Navedena pogostnost se izračuna, kot sledi: npr. 4 300 m3/d = 16 vzorcev za parametre skupine A (štirje za prvih 1 000 m3/d + 12 za dodatnih 3 300 m3/d).

Opomba 4:

Za dobavitelje vode, ki jim ni odobreno izvzetje na podlagi točke (b) člena 3(3), države članice določijo najmanjšo pogostnost vzorčenja za parametre skupin A in B pod pogojem, da se ključni parametri spremljajo vsaj enkrat na leto.

Opomba 5:

Države članice lahko zmanjšajo pogostnost vzorčenja pod pogojem, da se vsi parametri, določeni v skladu s členom 5, spremljajo vsaj enkrat vsakih šest let in se spremljajo tudi v primerih, ko je v sistem oskrbe z vodo integriran nov vodni vir ali je ta sistem spremenjen, zaradi česar je pričakovati potencialno škodljiv učinek na kakovost vode.

Del C

Ocena tveganja in obvladovanje tveganja sistema oskrbe

1.

Na podlagi rezultatov ocene tveganja sistema oskrbe iz člena 9 se razširi seznam parametrov, ki so bili upoštevani pri spremljanju, in poveča pogostnost vzorčenja, določena v delu B, kadar je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

seznam parametrov ali pogostnost iz te priloge ne zadostuje za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 13(1);

(b)

za namene člena 13(5) se zahteva dodatno spremljanje;

(c)

treba je predložiti zagotovila iz točke (a) točke 1 dela A;

(d)

treba je povečati pogostnost vzorčenja v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 8(4).

2.

Na podlagi ocene tveganja in sistema oskrbe se lahko seznam parametrov, ki so bili upoštevani pri spremljanju, in pogostnost vzorčenja iz dela B zmanjšata, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

lokacija in pogostnost vzorčenja se določita glede na izvor parametra ter glede na spremenljivost in dolgoročno gibanje glede njegove koncentracije, ob upoštevanju člena 6;

(b)

kar se tiče zmanjšanja najmanjše pogostnosti vzorčenja parametra rezultati, pridobljeni iz vzorcev, ki so bili z mest vzorčenja, reprezentativnih za celotno območje oskrbe, zbrani v rednih intervalih v obdobju vsaj treh let, znašajo manj kot 60 % vrednosti parametra;

(c)

kar se tiče črtanja parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, rezultati, pridobljeni iz vzorcev, ki so bili z vzorčnih mest, reprezentativnih za celotno območje oskrbe, zbrani v rednih intervalih v obdobju vsaj treh let, znašajo manj kot 30 % vrednosti parametra;

(d)

kar se tiče črtanja parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, odločitev temelji na rezultatih ocene tveganja, ki upoštevata rezultate spremljanja virov vode, namenjene za prehrano ljudi, ki potrjujejo, da je zdravje ljudi zaščiteno pred škodljivimi učinki vsakršnega onesnaženja vode, namenjene za prehrano ljudi, kakor je določeno v členu 1;

(e)

kar se tiče zmanjšanja pogostnosti vzorčenja parametra ali črtanje parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, ocena tveganja potrdi, da ni verjetno, da bi kateri koli dejavnik, ki ga je mogoče razumno predvideti, povzročil poslabšanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.

Kadar so rezultati spremljanja, ki dokazujejo, da so pogoji iz točk 2(b) do 2(e) izpolnjeni, do 12. januarja 2021 že na voljo, se lahko od tega datuma ti rezultati spremljanja uporabijo za prilagoditev spremljanja na podlagi ocene tveganja sistema oskrbe.

Kadar je spremljanje že prilagojeno na podlagi ocene tveganja sistema oskrbe, med drugim v skladu z delom C Priloge II Direktive 98/83/ES, lahko države članice določijo možnost, da se potrdi njihova veljavnost, ne da bi se zahtevalo spremljanje z mest, reprezentativnih za celotno območje oskrbe, v skladu z točkama 2(b) in 2(c) v nadaljnjem obdobju vsaj treh let.

Del D

Metode vzorčenja in mesta vzorčenja

1.

Mesta vzorčenja se določijo tako, da se zagotovi skladnost s členom 6(1). V primeru distribucijskega omrežja lahko država članica vzorce za določene parametre odvzame na območju oskrbe ali v napravi za pripravo, če se lahko prikaže, da za zadevne parametre ne bi prišlo do škodljivih sprememb izmerjenih vrednosti. Kolikor je mogoče, bi moralo biti število vzorcev razporejeno enakomerno v času in prostoru.

2.

Vzorčenje na mestu skladnosti mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

vzorci za preverjanje skladnosti nekaterih kemijskih parametrov, zlasti bakra, svinca in niklja, se odvzamejo iz pip potrošnikov brez predhodnega spiranja. Odvzame se vzorec enega litra ob naključnem času podnevi. Druga možnost je, da države članice uporabljajo metode s fiksnim obdobjem zadrževanja vode, ki bolje odražajo njihove nacionalne razmere, kot je denimo povprečni tedenski vnos potrošnikov, če na ravni območja oskrbe to ne pomeni manj primerov neskladnosti kot pri metodi naključnega odvzema podnevi;

(b)

vzorci za preverjanje skladnosti mikrobioloških parametrov na mestu skladnosti se odvzamejo in uporabljajo v skladu s standardom EN ISO 19458, namen vzorčenja B.

3.

Vzorci za Legionella v hišnih vodovodnih omrežjih se odvzamejo na točkah tveganja za širjenje Legionella, mestih, reprezentativnih za sistemsko izpostavljenost Legionella, ali obeh. Države članice določijo smernice za metode vzorčenja Legionella.

4.

Vzorčenje v distribucijskem omrežju, razen vzorčenja na pipah potrošnikov, mora biti v skladu s standardom ISO 5667-5. Za mikrobiološke parametre se vzorci v distribucijskem omrežju odvzamejo in uporabljajo v skladu s standardom EN ISO 19458, namen vzorčenja A.

PRILOGA III

SPECIFIKACIJE ZA ANALIZO PARAMETROV

Države članice zagotovijo, da so analizne metode, ki se uporabljajo za spremljanje in dokazovanje skladnosti s to direktivo, razen motnosti, potrjene in dokumentirane v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 ali drugimi enakovrednimi mednarodno priznanimi standardi. Države članice zagotovijo, da laboratoriji ali njihovi pogodbeniki uporabljajo sisteme vodenja kakovosti v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 ali drugimi enakovrednimi mednarodno priznanimi standardi.

Za namene ocenjevanja enakovrednosti alternativnih metod z metodami, določenimi v tej prilogi, lahko države članice za ugotovitev enakovrednosti metod na podlagi načel, razen gojenja, ki presegajo področje uporabe standarda EN ISO 17994, uporabljajo standard EN ISO 17994, vzpostavljen kot standard o enakovrednosti mikrobioloških metod, ali standard EN ISO 16140 ali katere koli podobne mednarodno sprejete protokole.

Če ni analitične metode, ki bi izpolnjevala minimalna izvedbena merila iz dela B, države članice zagotovijo, da se spremljanje opravi z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, ki ne pomenijo prekomernih stroškov.

Del A

Mikrobiološki parametri, za katere so določene analizne metode

Analizne metode za mikrobiološke parametre so:

(a)

Escherichia coli (E. coli) in koliformne bakterije (EN ISO 9308-1 ali EN ISO 9308-2);

(b)

intenstinalni enterokoki (EN ISO 7899-2);

(c)

število kolonij ali štetje heterotrofov na ploščah pri 22 °C (EN ISO 6222);

(d)

Clostridium perfringens, vključno s sporami (EN ISO 14189);

(e)

Legionella (EN ISO 11731 za skladnost z vrednostjo iz dela D Priloge I);

za spremljanje preverjanja na podlagi tveganja in dopolnitev metod gojenja se poleg tega lahko uporabijo metode, kot so ISO/TS 12869, metode hitrega gojenja, metode, ki ne temeljijo na gojenju, in molekularne metode, zlasti qPCR;

(f)

Somatski kolifagi;

za operativno spremljanje se lahko uporabljajo del A Priloge II, EN ISO 10705-2 in EN ISO 10705-3.

Del B

Kemijski in indikatorski parametri, za katere so opredeljene značilnosti delovanja

1.   Kemijski in indikatorski parametri

Za parametre iz tabele 1 te priloge mora biti z uporabljene analizne metodo mogoče izmeriti vsaj koncentracije, ki so enake vrednosti parametra z mejo določljivosti iz točke 2 člena 2 Direktive Komisije 2009/90/ES (1), ki znaša 30 % ali manj relevantne vrednosti parametra, ter merilno negotovostjo, kot je določena v tabeli 1 te priloge. Rezultati se prikažejo z uporabo vsaj enakega števila signifikantnih števk kot za vrednost parametra iz delov B in C Priloge I k tej direktivi.

Merilna negotovost iz tabele 1 se ne uporablja kot dodatno odstopanje od vrednosti parametrov iz Priloge I.

Tabela 1. Minimalne značilnosti delovanja „Merilna negotovost“

Parametri

Merilna negotovost

(Glej opombo 1)

% vrednosti parametra (razen za pH)

Opombe

Aluminij

25

 

Amonij

40

 

Akrilamid

30

 

Antimon

40

 

Arzen

30

 

Benzo(a)piren

50

Glej opombo 2.

Benzen

40

 

Bisfenol A

50

 

Bor

25

 

Bromat

40

 

Kadmij

25

 

Klorid

15

 

Klorat

40

 

Klorit

40

 

Krom

30

 

Baker

25

 

Cianid

30

Glej opombo 3.

1,2-dikloroetan

40

 

Epiklorohidrin

30

 

Fluorid

20

 

HAA

50

 

Koncentracija vodikovih ionov pH

0,2

Glej opombo 4.

Železo

30

 

Svinec

30

 

Mangan

30

 

Živo srebro

30

 

Mikrocistin-LR

30

 

Nikelj

25

 

Nitrat

15

 

Nitrit

20

 

Oksidacija

50

Glej opombo 5.

Pesticidi

30

Glej opombo 6.

PFAS

50

 

Policiklični aromatski ogljikovodiki

40

Glej opombo 7.

Selen

40

 

Natrij

15

 

Sulfat

15

 

Tetrakloroeten

40

Glej opombo 8.

Trikloroeten

40

Glej opombo 8.

Trihalometani – skupaj

40

Glej opombo 7.

Skupni organski ogljik (TOC)

30

Glej opombo 9.

Motnost

30

Glej opombo 10.

Uran

30

 

Vinil klorid

50

 

2.   Opombe k tabeli 1

Opomba 1

:

Merilna negotovost je nenegativen parameter, ki označuje raztros kvantitativnih vrednosti, ki jih je na podlagi uporabljenih informacij mogoče pripisati merjeni veličini. Izvedbeno merilo za merilno negotovost (k = 2) je odstotek vrednosti parametra iz tabele ali katera koli strožja vrednost. Merilna negotovost se oceni pri vrednosti parametra, razen če je določeno drugače.

Opomba 2

:

Če vrednosti merilne negotovosti ni mogoče doseči, bi bilo treba izbrati najboljšo razpoložljivo tehniko (do 60 %).

Opomba 3

:

Metoda določa celotni cianid v vseh oblikah.

Opomba 4

:

Vrednost za merilno negotovost se izrazi v enotah pH.

Opomba 5

:

Referenčna metoda: EN ISO 8467.

Opomba 6

:

Značilnosti delovanja za posamezne pesticide so navedene kot primeri. Za nekatere pesticide lahko vrednosti za merilno negotovost dosežejo zgolj 30 %, za več drugih pa se lahko dovolijo vrednosti do 80 %.

Opomba 7

:

Značilnosti delovanja veljajo za posamezne snovi, ki so določene pri 25 % vrednosti parametra iz dela B Priloge I.

Opomba 8

:

Značilnosti delovanja veljajo za posamezne snovi, ki so določene pri 50 % vrednosti parametra iz dela B Priloge I.

Opomba 9

:

Merilna negotovost se oceni pri vrednosti 3 mg/l skupnega organskega ogljika (TOC). Za specifikacijo negotovosti preskusne metode se uporabijo smernice EN 1484 za določitev TOC in raztopljenega organskega ogljika (DOC).

Opomba 10

:

Merilna negotovost bi se morala oceniti pri vrednosti 1,0 NTU (enote nefelometrijske motnosti) v skladu s standardom EN ISO 7027 ali drugo enakovredno standardno metodo.

3.   Skupno PFAS

Naslednje snovi se analizirajo na podlagi tehničnih smernic, pripravljenih v skladu s členom 13(7):

perfluorobutanojska kislina (PFBA)

perfluoropentanojska kislina (PFPA)

perfluoroheksanojska kislina (PFHxA)

perfluoroheptanojska kislina (PFHpA)

perfluorooktanojska kislina (PFOA)

perfluorononanojska kislina (PFNA)

perfluorodekanojska kislina (PFDA)

perfluoroundekanojska kislina (PFUnDA)

perfluorododekanojska kislina (PFDoDA)

perfluorotridekanojska kislina (PFTrDA)

perfluorobutan sulfonska kislina (PFBS)

perfluopentan sulfonska kislina (PFPS)

perfluoroheksan sulfonska kislina (PFHxS)

perfluoroheptan sulfonska kislina (PFHpS)

perfluorooktan sulfonska kislina (PFOS)

perfluorononan sulfonska kislina (PFNS)

perfluorodekan sulfonska kislina (PFDS)

perfluoroundekan sulfonska kislina

perfluorododekan sulfonska kislina

perfluorotridekan sulfonska kislina

Te snovi se spremljajo, kadar je mogoče iz ocene tveganja in obvladovanja tveganja na prispevnih območjih za odvzemna mesta, opravljenih v skladu s členom 8, sklepati, da je prisotnost teh snovi v zadevni oskrbi z vodo verjetna.


(1)  Direktiva Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (UL L 201, 1.8.2009, str. 36).


PRILOGA IV

OBVEŠČANJE JAVNOSTI

Potrošnikom se prek spleta na uporabniku prijazen in prilagojen način zagotovijo informacije iz naslednjih točk, potrošniki pa lahko na podlagi utemeljene zahteve dobijo dostop do teh informacij prek drugih sredstev:

(1)

identifikacija zadevnega dobavitelja vode, območje in število oskrbovanih ljudi ter metoda proizvodnje vode, vključno s splošnimi informacijami o vrstah uporabljene priprave in dezinfekcija vode; države članice lahko odstopajo od te zahteve v skladu s členom 13(1) Direktive 2007/2/ES;

(2)

najnovejši rezultati spremljanja za parametre iz delov A, B in C Priloge I, vključno s pogostnostjo spremljanja skupaj z vrednostjo parametra, določeno v skladu s členom 5; rezultati spremljanja ne smejo biti starejši od enega leta, razen če pogostost spremljanja, določena v tej direktivi, dovoli drugače;

(3)

informacije o naslednjih parametrih, ki niso navedeni v delu C Priloge I, in povezanih vrednostih:

(a)

trdota;

(b)

minerali, anioni/kationi, raztopljeni v vodi:

kalcij Ca,

magnezij Mg,

kalij K;

(4)

v primeru morebitne nevarnosti za zdravje ljudi kot so določili pristojni organi ali drugi ustrezni organi v skladu s členom 5, informacije o morebitni nevarnosti za zdravje ljudi ter s tem povezani nasveti glede zdravja in rabe ali povezava, ki omogoča dostop do takih informacij;

(5)

relevantne informacije o oceni tveganja sistema oskrbe;

(6)

nasveti potrošnikom, tudi o tem, kako zmanjšati porabo vode, kadar je ustrezno, kako rabiti vodo na odgovoren način glede na lokalne razmere in preprečiti tveganja za zdravje zaradi zastajajoče vode;

(7)

za dobavitelje vode, ki dobavljajo vsaj 10 000 m3 na dan ali oskrbujejo vsaj 50 000 ljudi, letne informacije o:

(a)

splošnem delovanju vodovodnega sistema v smislu učinkovitosti in stopenj vodnih izgub, potem ko so te informacije na voljo in najpozneje do datuma, določenega v drugemu pododstavku člena 4(3);

(b)

lastniški strukturi oskrbe z vodo s strani dobavitelja vode;

(c)

kadar se za povračilo stroškov uporablja tarifni sistem, informacije o strukturi cene na kubični meter vode, vključno s stalnimi in spremenljivimi stroški ter stroški, povezanimi z ukrepi za namene člena 16, kadar so te ukrepe sprejeli dobavitelji vode;

(d)

kadar so na voljo, povzetku in statističnih podatkih o pritožbah potrošnikov, ki jih prejmejo dobavitelji vode v zvezi z zadevami s področja uporabe te direktive;

(8)

na podlagi utemeljene zahteve se potrošnikom omogoči dostop do zgodovinskih podatkov za informacije iz točk 2 in 3, starih največ 10 let, če so na voljo, in ki ne datirajo pred 13. januarjem 2023.


PRILOGA V

NAČELA ZA DOLOČITEV METODOLOGIJ IZ ČLENA 11

Skupine materialov

1.

Organski materiali

Organski materiali so narejeni samo iz:

(a)

izhodiščnih snovi z evropskega pozitivnega seznama izhodiščnih snovi, ki ga Komisija sestavi v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 11(2), ter

(b)

snovi, za katere ni možno, da so snov in njeni reakcijski produkti v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, prisotni v vrednostih, višjih od 0,1 μg/l, razen če je za specifične snovi ob upoštevanju njihove strupenosti potrebna strožja vrednost.

Organski materiali se preskušajo v skladu s tabelo 1 skladno s preskusnimi metodami, določenimi v ustreznih evropskih standardih, ali, če teh standardov ni, metodo, priznano na mednarodni ali nacionalni ravni, in izpolnjujejo v njih določene zahteve. V ta namen se rezultati preskusov glede migracije snovi pretvorijo v pričakovane vrednosti na pipi.

2.

Kovinski materiali

Uporabljajo se zgolj kovinski materiali z evropskega pozitivnega seznama sestav, ki ga sestavi Komisija v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 11(2). Upoštevajo se omejitve, določene na evropskem pozitivnem seznamu v zvezi s sestavo teh materialov, njihovo uporabo za nekatere proizvode in uporabo teh proizvodov.

Kovinski materiali se preskušajo v skladu s tabelo 1 skladno s preskusnimi metodami, določenimi v ustreznih evropskih standardih ali, če teh standardov ni, metodo, priznano na mednarodni ali nacionalni ravni, in izpolnjujejo v njih določene zahteve.

3.

Cementni materiali

Cementni materiali so narejeni iz ene ali več naslednjih sestavin:

(a)

organskih sestavin z evropskega pozitivnega seznama sestavin, ki ga Komisija sestavi v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 11(2);

(b)

organskih sestavin, za katere ni možno, da so sestavine in njihovi reakcijski produkti v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, prisotni v vrednostih, višjih od 0,1 μg/l, ali

(c)

anorganskih sestavin.

S cementom vezani materiali se preskušajo v skladu s tabelo 1 skladno s preskusnimi metodami, določenimi v ustreznih evropskih standardih ali, če teh standardov ni, metodo, priznano na mednarodni ali nacionalni ravni, in izpolnjujejo v njih določene zahteve. V ta namen se rezultati preskusov glede migracije snovi pretvorijo v pričakovane vrednosti na pipi.

4.

Emajli in keramični materiali

Emajli in keramični materiali so narejeni zgolj iz izhodiščnih sestavin z evropskega pozitivnega seznama sestav, ki ga Komisija sestavi v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 11(2), potem ko se opravi ocena elementov, uporabljenih v sestavi teh materialov.

Emajli in keramični materiali se preskušajo v skladu s tabelo 1 skladno s preskusnimi metodami, določenimi v ustreznih evropskih standardih ali, če teh standardov ni, metodo, priznano na mednarodni ali nacionalni ravni, in izpolnjujejo v njih določene zahteve. V ta namen se rezultati preskusov glede migracije snovi pretvorijo v pričakovane vrednosti na pipi.

5.

Odstopanja pri oceni materialov, ki se uporabljajo v manjših in sestavljenih komponentah

Za sestavljene proizvode: podrobno se opišejo manjše komponente, deli in materiali in preskušanje se ustrezno zmanjša. V ta namen se „manjši“ nanaša na raven vpliva na kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, ki ne zahteva celotnega preskušanja.

Tabela 1. Preskušanje v zvezi z vrstami materiala

Merila

Organski (glej opombo 1)

Kovinski (glej opombo 2)

Cementni

Emajli in keramični materiali

Evropski pozitivni seznami

 

 

 

 

Evropski pozitivni seznami izhodiščnih snovi za organske materiale

X

N.N.

X

N.N.

Evropski pozitivni seznami odobrenih kovinskih sestav

N.N.

X

N.N.

N.N.

Evropski pozitivni seznami sestavin za cementne materiale

N.N.

N.N.

X

N.N.

Evropski pozitivni seznam sestav za emajle in keramične materiale

N.N.

N.N.

N.N.

X

Organoleptični preskusi

 

 

 

 

Vonj in okus

X

N.N.

X

N.N.

Barva in motnost

X

N.N.

X

N.N.

Ocene splošne higiene

 

 

 

 

Spiranje skupnega organskega ogljika

X

N.N.

X

N.N.

Ostanki na površini (kovine)

N.N.

X

N.N.

N.N.

Preskušanje migracije

 

 

 

 

Relevantni parametri iz te direktive

X

X

X

X

MTCtap snovi s pozitivnega seznama

X

N.N.

X (glej opombo 3)

N.N.

Nepredvidene snovi (GCMS)

X

N.N.

X (glej opombo 3)

N.N.

Skladnost s seznami sestave

N.N.

X

N.N.

X

Povečanje mikrobne rasti

X

N.N.

X (glej opombo 3)

N.N.

N.N.:

ni potrebno.

MTCtap:

največja dovoljena koncentracija na pipi (bodisi izpeljana iz mnenja ECHA za namene vključitve snovi na Evropski pozitivni seznam ali na podlagi mejne vrednosti specifične migracije iz Uredbe Komisije (EU) št. 10/2011 () in na podlagi faktorja dodelitve v višini 10 % in porabe vode 2 l na dan

GCMS:

plinska kromatografija – masna spektrometrija (presejalna metoda)

Opomba 1:

Posebne izjeme se določijo v skladu s točko 5 te priloge.

Opomba 2:

Kovine niso predmet organoleptičnega preskušanja, saj na splošno velja, da organoleptične težave niso verjetne, če so izpolnjene vrednosti parametrov iz Priloge I.

Opomba 3:

Odvisno od obstoja organskih snovi v sestavi.


(1)  Uredba Komisije (EU) št. 10/2011 z dne 14. januarja 2011 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (UL L 12, 15.1.2011, str. 1).


PRILOGA VI

Del A

Razveljavljena direktiva s seznamom naknadnih sprememb

(iz člena 26)

Direktiva Sveta 98/83/ES

(UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

 

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

samo točka 29 Priloge II

Uredba (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 188, 18.7.2009, str. 14).

samo točka 2.2 Priloge

Direktiva Komisije (EU) 2015/1787

(UL L 260, 7.10.2015, str. 6).

 

Del B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 26)

Direktiva

Rok za prenos

98/83/ES

25. december 2000

(EU) 2015/1787

27. oktober 2017


PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 98/83/ES

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2, točka 1

Člen 2, točka 1

Člen 2, točka 2

Člen 2, točka 2

Člen 2, točke 3 do 11

Člen 3(1)

Člen 3(1)

Člen 3(2)

Člen 3(2)

Člen 3(3)

Člen 3(3)

Člen 3(4)

Člen 3(5) in (6)

Člen 4(1) in (2)

Člen 4(1) in (2)

Člen 4(3)

Člen 5

Člen 5

Člen 6

Člen 6

Člen 7

Člen 8

Člen 9

Člen 10

Člen 11

Člen 12

Člen 7(1)

Člen 13(1)

Člen 7(2)

Člen 13(2), uvodno besedilo

Člen 13(2), točke (a) do (e)

Člen 7(3)

Člen 13(3)

Člen 7(4)

Člen 7(5) in (6)

Člen 13(4) in (5)

Člen 13(6) do (8)

Člen 8(1)

Člen 14(1)

Člen 8(2)

Člen 14(2), prvi pododstavek

Člen 14(2), drugi pododstavek

Člen 8(3)

Člen 14(3), prvi pododstavek

Člen 14(3), drugi pododstavek

Člen 8(4)

Člen 14(5)

Člen 8(5)

Člen 8(6)

Člen 14(6)

Člen 8(7)

Člen 14(4), uvodno besedilo, točka (a)

Člen 14(4), točki (b) in (c)

Člen 9(1), prvi stavek

Člen 15(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 15(1), prvi pododstavek, točke (a) do (c)

Člen 9(1), drugi stavek

Člen 15(1), drugi pododstavek

Člen 9(1), tretji stavek

Člen 15(1), tretji pododstavek

Člen 9(2)

Člen 9(3) do (6)

Člen 15(2) do (5)

Člen 9(7)

Člen 18(1), točka (e)

Člen 9(8)

Člen 15(6)

Člen 16

Člen 10

Člen 11

Člen 20

Člen 12

Člen 22

Člen 13(1)

Člen 17(1)

Člen 17(2) in (3)

Člen 13(2) do (6)

Člen 18(1), prvi pododstavek, točke (a) do (d)

Člen 18(1), drugi pododstavek

Člen 18(2) do (5)

Člen 19

Člen 21

Člen 23

Člen 25

Člen 14

Člen 15

Člen 16

Člen 26

Člen 17

Člen 24

Člen 18

Člen 27

Člen 19

Člen 28

Priloga I, del A

Priloga I, del A

Priloga I, del B

Priloga I, del B

Priloga I, del C

Priloga I, del C

Priloga I, del D

Priloga II, del A, točki 1 in 2

Priloga II, del A, točki 1 in 2

Priloga II, del A, točka 3

Priloga II, del A, točka 3

Priloga II, del A, točka 4

Priloga II, del A, točka 4

Priloga II, del B, točka 1

Priloga II, del B, točka 2

Priloga II, del B, točka 1

Priloga II, del B, točka 3

Priloga II, del B, točka 2

Priloga II, del C

Priloga II, del C

Priloga II, del D, točki 1 in 2

Priloga II, del D, točki 1 in 2

Priloga II, del D, točka 3

Priloga II, del D, točka 3

Priloga II, del D, točka 4

Priloga III, prvi pododstavek

Priloga III, prvi pododstavek

Priloga III, drugi pododstavek

Priloga III, drugi pododstavek

Priloga III, tretji pododstavek

Priloga III, del A, prvi in drugi pododstavek

Priloga III, del A, tretji pododstavek, točke (a) do (f)

Priloga III, del A

Priloga III, del B, točka 1, prvi pododstavek

Priloga III, del B, točka 1, prvi pododstavek

Priloga III, del B, točka 1, drugi pododstavek

Priloga III, del B, točka 1, tretji pododstavek v tabeli 1

Priloga III, del B, točka 1, drugi pododstavek v tabeli 1

Priloga III, del B, točka 1, tabela 2

Priloga III, del B, točka 2

Priloga III, del B, točka 2

Priloga III, del B, točka 3

Priloga IV

Priloga V

Priloga VII

Priloga IV

Priloga V

Priloga VI


Top