Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32019R1248

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1248 z dne 22. julija 2019 o vzpostavitvi ukrepov za ublažitev resne grožnje za ohranitev staleža trske (Gadus morhua) v vzhodnem Baltskem morju

C/2019/5347

OJ L 195, 23.7.2019, p. 2–4 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2019

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/1248/oj

23.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/2


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1248

z dne 22. julija 2019

o vzpostavitvi ukrepov za ublažitev resne grožnje za ohranitev staleža trske (Gadus morhua) v vzhodnem Baltskem morju

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (1) in zlasti člena 12(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa, da lahko Komisija sprejme nujne ukrepe v ustrezno utemeljenih nujnih primerih v zvezi z resno grožnjo za ohranitev morskih bioloških virov. Komisija lahko na utemeljeno zahtevo države članice ali na lastno pobudo z namenom zmanjšanja te grožnje sprejme take nujne ukrepe v obliki izvedbenih aktov, ki se začnejo uporabljati takoj, uporabljajo pa se za največ šest mesecev.

(2)

Poleg tega odstavek 2 člena 5 Uredbe (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa, da se sprejmejo popravni ukrepi, kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža rib iz navedene uredbe nižja od referenčne točke, pod katero se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja. Ti popravni ukrepi naj bi zagotovili hitro vrnitev zadevnega staleža na ravni, višje od ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos.

(3)

V skladu z znanstvenim mnenjem Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (v nadaljnjem besedilu: ICES) stalež trske (Gadus morhua) v vzhodnem Baltskem morju trpi zaradi netrajnostno nizke biomase, in sicer zaradi kombinacije upadanja pomladitve, okoljskih dejavnikov in sprememb v ekosistemu, ki povzročajo visoko naravno umrljivost in čezmerno ribolovno umrljivost glede na stanje staleža. Stalež je v težavah in pričakuje se, da bo imel manjši reprodukcijski potencial. Pomladitev je bila v letu 2017 na najnižji točki časovne vrste ICES, v letu 2018 pa je bila morda še nižja. Biomasa drstitvenega staleža je med rekordno najnižjimi ugotovljenimi ravnmi, biomasa trske komercialne velikosti pa je trenutno na najnižji ugotovljeni ravni po 50. letih prejšnjega stoletja. Poleg tega ICES ocenjuje, da bo biomasa srednjeročno ostala pod trajnostno referenčno točko, tudi če ne bo nobenega ribolova. ICES zato v svojem mnenju o staležu za leto 2020 svetuje ničelni ulov.

(4)

Ohranjanje staleža trske v vzhodnem Baltskem morju je resno ogroženo zaradi tveganja, da je sposobnost razmnoževanja staleža resno ogrožena zaradi strmega upada biomase drstitvenega staleža. Poleg tega ICES meni, da bo ribolov na kateri koli ravni usmerjen v preostalo majhno število trsk komercialne velikosti, kar bo dodatno poslabšalo strukturo staleža in zmanjšalo njegov reprodukcijski potencial, ki je že zdaj na rekordno nizki ravni. Poleg tega glavna sezona drstenja trske v vzhodnem Baltskem morju traja od maja do avgusta. Zato obstajajo ustrezno utemeljeni nujni razlogi za sprejetje nujnih ukrepov, ker je biomasa trske v vzhodnem Baltskem morju na tako nevarno nizki ravni, da se stalež ne more več sam dopolnjevati in mu zato grozi propad, vsak nadaljnji ribolov tega staleža pa povečuje nevarnost njegovega propada, saj trenutno poteka glavna drstitvena sezona.

(5)

Nujni ukrepi, ki jih sprejmejo države članice v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013, ne bi zadostovali za rešitev tega vprašanja, saj ne bi zagotovili enotnega pristopa na vseh območjih, kjer se stalež pojavlja. Poleg tega na tej stopnji nekatere države članice takih ukrepov še niso sprejele, ali pa jih ne nameravajo sprejeti. Tudi na sestanku skupine držav članic Baltskega morja (BaltFish), ki je potekal 4. junija 2019, države članice niso uspele doseči dogovora o skupnem pristopu.

(6)

Ker države članice niso sprejele zadostnih ukrepov in je treba nujno ukrepati, da ne pride do nadaljnjega poslabšanja strukture staleža ter zmanjšanja njegovega reprodukcijskega potenciala, je primerno zagotoviti popravne ukrepe na ravni Unije na podlagi člena 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(7)

Območje upravljanja trske v vzhodnem Baltskem morju zajema podrazdelke ICES 25–32. V podrazdelku ICES 24 sta prisotni tako trska iz vzhodnega Baltskega morja kot trska iz zahodnega Baltskega morja, vendar večina ulova zadeva stalež iz vzhodnega Baltskega morja. Da se zagotovi ustrezna zaščita staleža v vzhodnem Baltskem morju in se prepreči koncentracija ulova trske iz vzhodnega Baltskega morja v podrazdelku ICES 24, je bistveno, da nujni ukrepi zajemajo podrazdelek ICES 24.

(8)

Glede na znanstveno mnenje je primerno prepovedati ribolov staleža trske v vzhodnem Baltskem morju do konca leta. Vendar mora biti ukrep sorazmeren s svojim ciljem.

(9)

Po podatkih ICES sta številčnost in ulov trske v podrazdelkih ICES 27–32 zelo nizka. Ker izvajanje ukrepov iz te uredbe pomeni nezanemarljivo breme za upravo in ribiče, bi bilo nesorazmerno vključiti v področje uporabe te uredbe območja, v katerih se trska iz vzhodnega Baltskega morja skoraj ne pojavlja.

(10)

Poleg tega je v podrazdelku 24 primerno izvzeti ribolov trske iz prepovedi ribolova v obalnem pasu do šestih morskih milj v območjih, kjer je globina manjša od 20 metrov, s plovili dolžine manj kot 12 metrov, ki uporabljajo pasivna orodja, saj se v plitvih obalnih območjih podrazdelka 24 pojavlja predvsem trska iz zahodnega Baltskega morja.

(11)

Glede na potencialno resne socialno-ekonomske posledice popolne prekinitve ribolova se je primerno osredotočiti tudi na usmerjeni ribolov trske, kot je na primer usmerjeno ribištvo s pridneno vlečno mrežo, ki zajema veliko večino ulova staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja v podrazdelkih 24, 25 in 26. Po drugi strani je primerno, da se iz prepovedi izvzame neizogiben prilov pri ribolovnih dejavnostih, ki niso usmerjene v trsko in pri katerih se uporabljajo aktivna orodja z velikostjo mrežnega očesa največ 45 mm v podrazdelkih 24, 25 in 26 ali plovila, krajša od 12 metrov, ki lovijo s pasivnim orodjem v podrazdelkih 25 in 26 ali v podrazdelku 24 v obalnem pasu do šest morskih milj v območjih, kjer je voda globlja od 20 metrov, in ne glede na globino vode, preko šest morskih milj od obale, ker te ribolovne dejavnosti pomenijo omejen delež celotne količine ulova trske in ker je treba upoštevati, kako težavno je pri mešanem ribolovu loviti vse staleže hkrati na ravni največjega trajnostnega donosa. ICES ocenjuje, da prilov pri prvi ribolovni dejavnosti zajema približno 1,5 % celotnega letnega iztovarjanja trske iz vzhodnega Baltskega morja. Količina prilova, ki je iztovorjena pri drugi ribolovni dejavnosti, je majhna, ker pa natančna količina ni znana, bi bilo treba prilov omejiti na 10 % iztovorjenega ulova za vsako ribolovno potovanje.

(12)

Število plovil, krajših od 12 metrov, ki uporabljajo pasivna orodja in ulovijo trsko kot prilov, se v primerjavi z obdobjem od 1. januarja 2018 do 30. junija 2019 ne bi smelo povečati. Ker plovila Unije, ki lovijo z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa največ 45 mm, ne morejo usmerjeno loviti trske, ni treba omejiti števila teh plovil.

(13)

Ukrepi iz te uredbe se predložijo Odboru za ribištvo in ribogojstvo, da se pridobi njegovo mnenje.

(14)

Ta uredba bi morala zaradi nujnosti začeti veljati takoj po objavi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa nujne ukrepe za ublažitev resne grožnje za stalež trske (Gadus morhua) v vzhodnem Baltskem morju.

Člen 2

Nujni ukrepi

1.   Ribiškim plovilom Unije je prepovedano loviti trsko v podrazdelkih ICES 24, 25 in 26 ter obdržati na krovu, prenašati, pretovarjati, obdelovati ali iztovarjati trsko in ribiške proizvode iz trske, ulovljene na navedenem območju.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se prepoved ribolova trske ne uporablja za ribiška plovila Unije, katerih skupna dolžina je krajša od 12 metrov, ki lovijo z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami ali pridnenimi parangali, parangali (razen visečih parangalov), ročnimi ribiškimi vrvicami in opremo za jigging ali podobnim pasivnim ribolovnim orodjem v podrazdelku 24 do šest morskih milj od temeljnih črt v območjih, kjer je globina vode manjša od 20 metrov, v skladu s koordinatami uradne pomorske karte, ki jo izdajo pristojni nacionalni organi.

3.   Plovila iz odstavka 2 zagotovijo, da se njihova ribolovna dejavnost lahko spremlja kadar koli. Ulov trske teh plovil se evidentira, iztovori in upošteva pri ustrezni kvoti v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 naslednja ribiška plovila Unije prenesejo na krov in na njem obdržijo ves prilov trske:

(a)

plovila Unije, ki lovijo z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa največ 45 mm v podrazdelkih 24, 25 in 26;

(b)

ribiška plovila Unije s skupno dolžino manj kot 12 metrov, ki lovijo z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami ali pridnenimi parangali, parangali (razen visečih parangalov), ročnimi ribiškimi vrvicami in opremo za jigging ali podobnim pasivnim ribolovnim orodjem:

(i)

v podrazdelkih 25 in 26 ali

(ii)

v podrazdelku 24 do šest morskih milj od temeljnih črt v območjih, kjer je globina vode večja od 20 metrov, v skladu s koordinatami uradne pomorske karte, ki jo izdajo pristojni nacionalni organi, ter preko šestih morskih milj od temeljnih črt ne glede na globino vode.

5.   Plovila iz odstavka 4(b) zagotovijo, da se njihova ribolovna dejavnost lahko spremlja kadar koli. Naključni prilov trske navedenih plovil ne predstavlja več kot 10 % skupne žive teže vseh morskih bioloških virov, iztovorjenih po vsakem ribolovnem potovanju.

6.   Odstopanje iz odstavka 4(b) se uporablja le za ribiška plovila Unije, ki so evidentirala ulov trske v obdobju od 1. januarja 2018 do 30. junija 2019. V primeru zamenjave ribiškega plovila Unije, za katerega velja navedeno odstopanje, lahko države članice dovolijo, da se odstopanje uporablja za drugo ribiško plovilo Unije, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 4 (b), pod pogojem, da se število ribiških plovil Unije, za katere velja odstopanje, in njihova skupna ribolovna zmogljivost ne povečata.

7.   Prilov iz odstavka 4 se evidentira, iztovori in odšteje od ustrezne kvote v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 3

Začetek veljavnosti in obdobje uporabe

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do 31. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. julija 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 354, 28.12.2013, str. 22.

(2)  Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za nekatere staleže rib v Baltskem morju (UL L 191, 15.7.2016, str. 1).


Top