EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32019R0126

Uredba (EU) 2019/126 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94

PE/62/2018/REV/1

OJ L 30, 31.1.2019, p. 58–73 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/126/oj

31.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 30/58


UREDBA (EU) 2019/126 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. januarja 2019

o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (a) člena 153(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je bila ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 2062/94 (3), da bi prispevala k izboljšanju delovnega okolja glede zaščite varnosti in zdravja delavcev z ukrepi, določenimi za povečevanje in širjenje znanja na tem področju.

(2)

EU-OSHA je imela od ustanovitve leta 1994 pomembno vlogo pri podpori izboljšanja varnosti in zdravja pri delu po vsej Uniji. Hkrati je prišlo do razvoja na področju varnosti in zdravja pri delu ter do tehnološkega razvoja. Izrazoslovje, uporabljeno za opis ciljev in nalog EU-OSHA, bi bilo treba zato prilagoditi, da bi odražalo ta razvoj.

(3)

Uredba (ES) št. 2062/94 je bila večkrat spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo treba navedeno uredbo zaradi jasnosti razveljaviti in nadomestiti.

(4)

Pravila, ki urejajo EU-OSHA, bi bilo treba v čim večjem obsegu in ob upoštevanju njegove tristranske narave določiti v skladu z načeli Skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012.

(5)

Ker vse tri tristranske agencije, in sicer EU-OSHA, Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) in Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), obravnavajo zadeve, povezane s trgom dela, delovnim okoljem, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter znanjem in spretnostmi, je potrebno tesno sodelovanje med njimi. EU-OSHA bi torej morala pri svojem delu dopolnjevati delo Eurofound in Cedefop tam, kjer imajo podobna interesna področja, hkrati pa dajati prednost dobro delujočim orodjem, kot so memorandumi o soglasju. EU-OSHA bi morala izkoristiti možnosti za večjo učinkovitost in sinergije ter se pri svojih dejavnostih izogibati podvajanju dejavnosti Eurofound in Cedefop ter Komisije. Hkrati bi si morala EU-OSHA po potrebi prizadevati za učinkovito sodelovanje z internimi raziskovalnimi zmogljivostmi institucij Unije in zunanjih specializiranih organov.

(6)

Komisija bi se morala med ocenjevanjem EU-OSHA posvetovati z glavnimi deležniki, vključno s člani upravnega odbora in poslanci Evropskega parlamenta.

(7)

Tristranska narava EU-OSHA, Eurofound in Cedefop je nadvse dragocen odraz celovitega pristopa, ki temelji na socialnem dialogu med socialnimi partnerji ter organi Unije in nacionalnimi organi, kar je izredno pomembno za iskanje skupnih in trajnostnih socialnih in ekonomskih rešitev.

(8)

Pri sklicevanju na varnost in zdravje pri delu v tej uredbi se razume, da se nanaša na telesno in duševno zdravje.

(9)

Zaradi optimizacije postopka odločanja EU-OSHA ter zagotavljanja večje učinkovitosti in uspešnosti bi bilo treba uvesti strukturo upravljanja na dveh ravneh. V ta namen bi morale biti države članice, nacionalne organizacije delodajalcev in delojemalcev ter Komisija zastopane v upravnem odboru, ki bi imel potrebna pooblastila, vključno s pooblastilom za sprejemanje proračuna in odobritev programskega dokumenta. V programskem dokumentu, ki bi vseboval večletni delovni program EU-OSHA in njen letni delovni program, bi moral upravni odbor določiti strateške prednostne naloge v dejavnostih EU-OSHA. Poleg tega bi morala pravila, ki jih upravni odbor sprejme za preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov, vključevati ukrepe za zgodnje odkrivanje morebitnih tveganj.

(10)

Za ustrezno delovanje EU-OSHA bi morale države članice, evropske organizacije delodajalcev in delojemalcev ter Komisija zagotoviti, da imajo osebe, imenovane v upravni odbor, ustrezno znanje s področja varnosti in zdravja pri delu, da lahko sprejemajo strateške odločitve ter nadzorujejo dejavnosti EU-OSHA.

(11)

Ustanoviti bi bilo treba izvršni odbor, ki bi na ustrezen način pripravljal seje upravnega odbora ter podpiral njegov proces odločanja in spremljanja. Izvršni odbor bi moral pri nudenju podpore upravnemu odboru po potrebi zaradi nujnosti imeti možnost, da sprejme nekatere začasne odločitve v imenu upravnega odbora. Upravni odbor bi moral sprejeti poslovnik izvršnega odbora.

(12)

Izvršni direktor bi moral biti pristojen za splošno upravljanje EU-OSHA v skladu s strateško usmeritvijo, ki jo določi upravni odbor, vključno s tekočim upravljanjem ter upravljanjem finančnih in človeških virov. Izvršni direktor bi moral izvajati pooblastila, ki so mu podeljena. Obstajati bi morala možnost, da se ta pooblastila v izjemnih okoliščinah, kot so nasprotja interesov ali resna kršitev obveznosti v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi), začasno prekličejo.

(13)

Eno od temeljnih načel prava Unije je načelo enakosti. V skladu z njim je treba na vseh področjih zagotoviti enakost žensk in moških, vključno z zaposlovanjem, delom in plačilom za delo. Vse strani bi si morale prizadevati doseči uravnoteženo zastopanost žensk in moških v upravnem odboru in izvršnem odboru. Za ta cilj bi si bilo treba prizadevati tako na ravni upravnega odbora pri imenovanju predsednika in namestnikov predsednika kot na ravni skupin, ki v upravnem odboru zastopajo vlade ter organizacije delodajalcev in delojemalcev, glede imenovanja namestnikov, ki se udeležujejo sej izvršnega odbora.

(14)

EU-OSHA ima v Bruslju urad za zvezo. Možnosti vodenja tega urada bi morala imeti še naprej.

(15)

V Uniji in državah članicah že delujejo organizacije, ki zagotavljajo informacije in storitve iste vrste, kot jih zagotavlja EU-OSHA. Da bi se na ravni Unije čim bolj izkoristilo delo, ki so ga že opravile te organizacije, je primerno ohraniti obstoječo dobro delujočo mrežo, ki jo je EU-OSHA vzpostavila v skladu z Uredbo (ES) št. 2062/94, sestavljajo pa jo nacionalne informacijske točke in tristranske mreže držav članic. Za zagotovitev uspešnega sodelovanja in sinergij je pomembno tudi, da EU-OSHA vzdržuje tesne funkcionalne povezave s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu, ustanovljenim s Sklepom Sveta z dne 22. julija 2003 (4).

(16)

Finančne določbe ter določbe o načrtovanju programov in poročanju v zvezi z EU-OSHA bi bilo treba posodobiti. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 (5) določa, da EU-OSHA izvaja tako predhodne kot naknadne ocene tistih programov in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo. EU-OSHA bi morala te ocene upoštevati pri večletnem in letnem načrtovanju programov.

(17)

Da se EU-OSHA zagotovi popolna samostojnost in neodvisnost in omogoči ustrezno izvajanje ciljev in nalog v skladu s to uredbo, bi ji bilo treba zagotoviti primeren in samostojen proračun, katerega prihodek bi izhajal predvsem iz prispevka iz splošnega proračuna Unije. Za prispevek Unije in morebitne druge subvencije v breme splošnega proračuna Unije bi bilo treba za EU-OSHA uporabiti proračunski postopek Unije. Revizijo zaključnih računov EU-OSHA bi moralo opravljati Računsko sodišče.

(18)

Prevajalske storitve, potrebne za delovanje EU-OSHA, bi moral zagotavljati Prevajalski center za organe Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Prevajalski center). EU-OSHA bi morala sodelovati s Prevajalskim centrom, da bi določila kazalnike za kakovost, pravočasnost in zaupnost, jasno opredelila potrebe in prednostne naloge EU-OSHA ter vzpostavila pregledne in objektivne postopke za proces prevajanja.

(19)

Določbe v zvezi z osebjem EU-OSHA bi bilo treba uskladiti s Kadrovskimi predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Unije (nadaljnjem besedilu: Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev), določenimi z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (6).

(20)

EU-OSHA bi morala sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev varne obravnave in obdelave zaupnih podatkov. Po potrebi bi morala sprejeti varnostna pravila, enakovredna tistim iz sklepov Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (7) in (EU, Euratom) 2015/444 (8).

(21)

Da se do začetka izvajanja te uredbe zagotovi nadaljevanje dejavnosti EU-OSHA, so potrebne prehodne proračunske določbe in prehodne določbe v zvezi z upravnim odborom, izvršnim direktorjem in osebjem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

CILJI IN NALOGE

Člen 1

Ustanovitev in cilji

1.   Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) se ustanovi kot agencija Unije.

2.   Cilj EU-OSHA je institucijam in organom Unije, državam članicam, socialnim partnerjem in drugim akterjem, ki so dejavni na področju varnosti in zdravja pri delu, zagotoviti ustrezne tehnične, znanstvene in ekonomske informacije ter kvalificirano strokovno znanje na tem področju za izboljšanje delovnega okolja glede zaščite varnosti in zdravja delavcev.

V ta namen EU-OSHA pridobiva in razširja znanje, zagotavlja dokaze in storitve za oblikovanje politik, vključno z ugotovitvami na podlagi raziskav, in omogoča lažjo izmenjavo znanja med Unijo in nacionalnimi akterji.

Člen 2

Naloge

1.   EU-OSHA ima naslednje naloge glede področij iz člena 1(2) in pri tem v celoti spoštuje pristojnosti držav članic:

(a)

zbira in analizira tehnične, znanstvene in ekonomske informacije o varnosti in zdravju pri delu v državah članicah, da:

(i)

opredeli tveganja, dobre prakse ter obstoječe nacionalne prednostne naloge in programe;

(ii)

Uniji zagotavlja potreben vnos za prednostne naloge in programe in

(iii)

te informacije posreduje institucijam in organom Unije, državam članicam, socialnim partnerjem in drugim in drugim akterjem, ki so dejavni na področju varnosti in zdravja pri delu;

(b)

zbira in analizira tehnične, znanstvene in ekonomske informacije o raziskavah s področja varnosti in zdravja pri delu in o drugih raziskovalnih dejavnostih, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, ter razširja rezultate raziskav in raziskovalnih dejavnosti;

(c)

spodbuja in podpira sodelovanje in izmenjavo informacij ter izkušenj med državami članicami na področju varnosti in zdravja pri delu, vključno z informacijami o programih usposabljanja;

(d)

organizira konference in seminarje ter izmenjave strokovnega znanja med državami članicami na področju varnosti in zdravja pri delu;

(e)

institucijam in organom Unije ter državam članicam zagotavlja objektivne tehnične, znanstvene in ekonomske razpoložljive informacije ter kvalificirano strokovno znanje, ki ga potrebujejo za oblikovanje in izvajanje preudarnih in učinkovitih politik, namenjenih zaščiti varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem in napovedovanjem morebitnih tveganj, zlasti Komisiji zagotavlja tehnične, znanstvene in ekonomske informacije ter kvalificirano strokovno znanje, ki ga potrebuje za izpolnjevanje njenih nalog opredelitve, priprave in ocene zakonodajnih ter drugih ukrepov na področju zaščite varnosti in zdravja delavcev, zlasti glede vpliva pravnih aktov, njihovega prilagajanja tehničnemu, znanstvenemu in regulatornemu napredku ter njihovega praktičnega izvajanja v podjetjih, s posebnim poudarkom na mikro-, malih in srednjih podjetjih;

(f)

zagotavlja forum za izmenjavo izkušenj in informacij med vladami, socialnimi partnerji in drugimi deležniki na nacionalni ravni;

(g)

na podlagi informacij in analiz, temelječih na dokazih, prispeva k izvajanju reform in politik na nacionalni ravni;

(h)

zbira informacije v zvezi z varnostjo in zdravjem ter zagotavlja njihovo izmenjavo s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami;

(i)

zagotavlja tehnične, znanstvene in ekonomske informacije o metodah in orodjih za izvajanje preventivnih dejavnosti, opredeljuje dobre prakse ter spodbuja preventivne ukrepe, pri čemer je zlasti pozorna na posebne težave mikro-, malih in srednjih podjetij ter se v zvezi z dobrimi praksami osredotoča zlasti na tiste, ki so praktično orodje za pripravo ocene tveganj za varnost in zdravje pri delu ter za opredelitev ukrepov, ki jih je treba sprejeti za odpravljanje teh tveganj;

(j)

prispeva k razvoju strategij in akcijskih programov Unije v zvezi z zaščito varnosti in zdravja pri delu, ne da bi posegala v področja, za katera je pristojna Komisija;

(k)

v skladu s členom 30 določi strategijo za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami glede zadev, ki so v pristojnosti EU-OSHA;

(l)

izvaja dejavnosti ozaveščanja in komuniciranja ter kampanje o varnosti in zdravju pri delu.

2.   Kadar so potrebne nove študije in preden se sprejmejo politične odločitve, institucije Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (9) upoštevajo strokovno znanje EU-OSHA in vse študije, ki jih je izvedla na zadevnem področju ali ki jih lahko izvede.

3.   EU-OSHA zagotovi, da so posredovane informacije in orodja, ki jih da na voljo, prilagojeni predvidenim uporabnikom. Za uresničitev tega cilja EU-OSHA tesno sodeluje z nacionalnimi informacijskimi točkami iz člena 12(1) v skladu s členom 12(2).

4.   EU-OSHA lahko sklepa sporazume o sodelovanju z drugimi ustreznimi agencijami Unije, da olajša in spodbudi sodelovanje z njimi.

5.   Pri izvajanju svojih nalog EU-OSHA vzdržuje tesne stike zlasti s specializiranimi organi, tako javnimi kot zasebnimi, nacionalnimi ali mednarodnimi, organi javnega sektorja, akademskimi in raziskovalnimi ustanovami, organizacijami delodajalcev in delojemalcev ter, kadar obstajajo, z nacionalnimi tristranskimi organi. EU-OSHA brez poseganja v lastne cilje in namene sodeluje z drugimi agencijami Unije, zlasti z Eurofound in Cedefop, ter spodbuja sinergije in dopolnjevanje z njihovimi dejavnostmi, pri tem pa skuša preprečiti kakršno koli podvajanje prizadevanj.

POGLAVJE II

ORGANIZACIJA EU-OSHA

Člen 3

Upravna in vodstvena struktura

Upravno in vodstveno strukturo EU-OSHA sestavljajo:

(a)

upravni odbor;

(b)

izvršni odbor;

(c)

izvršni direktor;

(d)

mreža.

ODDELEK 1

Upravni odbor

Člen 4

Sestava upravnega odbora

1.   Upravni odbor sestavljajo:

(a)

iz vsake države članice po en član, ki zastopa vlado;

(b)

iz vsake države članice po en član, ki zastopa organizacije delodajalcev;

(c)

iz vsake države članice po en član, ki zastopa organizacije delojemalcev;

(d)

trije člani, ki zastopajo Komisijo;

(e)

neodvisni strokovnjak, ki ga imenuje Evropski parlament.

Vsi člani iz točk (a) do (d) imajo glasovalno pravico.

Člane iz točk (a), (b) in (c) imenuje Svet izmed članov in namestnikov Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu.

Člani iz točke (a) so imenovani na predlog držav članic. Člani iz točk (b) in (c) so imenovani na predlog uradnih govorcev zadevnih skupin v Svetovalnem odboru za varnost in zdravje pri delu.

Predlogi iz četrtega pododstavka se predložijo Svetu in predložijo Komisiji v vednost.

Člane iz točke (d) imenuje Komisija.

Strokovnjaka iz točke (e) imenuje pristojni odbor Evropskega parlamenta.

2.   Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa člana, kadar je odsoten. Namestniki so imenovani v skladu z odstavkom 1.

3.   Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so predlagani in imenovani na podlagi njihovega znanja na področju varnosti in zdravja pri delu, ob upoštevanju njihovih ustreznih znanj in spretnosti, kot so vodstvena, upravna ter proračunska znanja in spretnosti, ter strokovnega znanja na področju glavnih nalog EU-OSHA, da bi opravljali učinkovito nadzorno vlogo. Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov, da se zagotovi stalnost njegovega dela. Vse strani si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost žensk in moških v upravnem odboru.

4.   Vsi člani in namestniki ob nastopu funkcije podpišejo pisno izjavo, da niso v nasprotju interesov. Vsak član in nadomestni član posodobi svojo izjavo v primeru spremembe okoliščin glede vsakega nasprotja interesov. EU-OSHA izjave in njihove posodobitve objavi na svojem spletnem mestu.

5.   Mandat članov in namestnikov traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša. Po izteku mandata ali v primeru njihovega odstopa člani in namestniki opravljajo svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave.

6.   Predstavniki vlad, organizacij delodajalcev in organizacij delojemalcev v upravnem odboru tvorijo vsak svojo skupino. Vsaka skupina določi koordinatorja za večjo učinkovitost razprav znotraj posamezne skupine in med skupinami. Koordinatorji skupin delodajalcev in delojemalcev so predstavniki svojih zadevnih evropskih organizacij na in jih je mogoče določiti izmed imenovanih članov upravnega odbora. Koordinatorji, ki niso imenovani člani upravnega odbora v skladu z odstavkom 1, sodelujejo na njegovih sejah, vendar nimajo glasovalne pravice.

Člen 5

Naloge upravnega odbora

1.   Upravni odbor:

(a)

določi strateško usmeritev dejavnosti EU-OSHA;

(b)

vsako leto z dvotretjinsko večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico in v skladu s členom 6 sprejme programski dokument EU-OSHA, ki vsebuje njen večletni delovni program in letni delovni program za naslednje leto;

(c)

z dvotretjinsko večino članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme letni proračun EU-OSHA in izvaja druge naloge v zvezi z navedenim proračunom v skladu s poglavjem III;

(d)

sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih skupaj z oceno dejavnosti EU-OSHA in ju do 1. julija vsako leto predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter konsolidirano letno poročilo o dejavnostih objavi;

(e)

v skladu s členom 17 sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za EU-OSHA;

(f)

sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji za goljufije, ob upoštevanju stroškov in koristi ukrepov, ki jih je treba izvesti;

(g)

sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani in neodvisnimi strokovnjaki, pa tudi v zvezi z napotenimi nacionalnimi strokovnjaki in drugim osebjem, ki ni zaposleno v EU-OSHA, kot je navedeno v členu 20;

(h)

na podlagi analize potreb sprejme in redno posodablja načrte sporočanja in razširjanja ter jih vključi v programski dokument EU-OSHA;

(i)

sprejme svoj poslovnik;

(j)

v skladu z odstavkom 2 v zvezi z osebjem EU-OSHA izvaja pooblastila, ki se s Kadrovskimi predpisi podelijo organu za imenovanja in ki se na podlagi Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanja);

(k)

v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme ustrezna izvedbena pravila za izvajanje Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev;

(l)

v skladu s členom 19 imenuje izvršnega direktorja in po potrebi podaljša njegov mandat ali ga razreši s položaja;

(m)

ob upoštevanju Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev imenuje računovodjo, ki je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen;

(n)

sprejme poslovnik izvršnega odbora;

(o)

nadzira ustrezno upoštevanje ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);

(p)

v skladu s členom 30 odobri sklenitev dogovorov o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav in z mednarodnimi organizacijami.

2.   Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev sprejme odločitev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in o določitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekine. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Upravni odbor lahko zaradi izjemnih okoliščin začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in pooblastil, ki jih je izvršni direktor nadalje prenesel. V takih primerih jih upravni odbor za določen čas prenese na enega od predstavnikov Komisije, ki ga imenuje, ali na uslužbenca, ki ni izvršni direktor.

Člen 6

Večletno in letno načrtovanje programov

1.   Izvršni direktor vsako leto v skladu s točko (e) člena 11(5) te uredbe pripravi osnutek programskega dokumenta, ki vsebuje večletni in letni delovni program v skladu s členom 32 Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013.

2.   Izvršni direktor osnutek programskega dokumenta iz odstavka 1 predloži upravnemu odboru. Ko upravni odbor osnutek programskega dokumenta potrdi, se vsako leto najpozneje do 31. januarja predloži Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu. Izvršni direktor predloži morebitne posodobljene različice tega dokumenta po enakem postopku. Upravni odbor sprejme programski dokument, pri čemer upošteva mnenje Komisije.

Programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije in se po potrebi ustrezno prilagodi.

3.   V večletnem delovnem programu je določena priprava splošnega strateškega načrtovanja programov, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti, pri čemer se je treba izogibati prekrivanju pri načrtovanju programov z drugimi agencijami. Določa tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem. Vključuje strategijo za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v skladu s členom 30, ukrepe, povezane s to strategijo, pa tudi podroben opis s tem povezanih virov.

4.   Letni delovni program mora biti skladen z večletnim delovnim programom iz odstavka 3 in vsebuje:

(a)

podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti;

(b)

opis ukrepov, ki se bodo financirali, vključno z načrtovanimi ukrepi za povečanje učinkovitosti;

(c)

navedbo finančnih in človeških virov, dodeljenih za posamezno dejavnost, v skladu z načeli oblikovanja proračuna in upravljanja po dejavnostih;

(d)

morebitne ukrepe za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v skladu s členom 30.

V letnem delovnem programu morajo biti jasno navedeni ukrepi, ki so bili v primerjavi s preteklim proračunskim letom dodani, spremenjeni ali črtani.

5.   Upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, kadar je EU-OSHA dodeljena nova dejavnost. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program.

6.   Načrtovanje virov se letno posodablja. Strateško načrtovanje programov se po potrebi posodobi, in zlasti obravnava rezultate ocenjevanja iz člena 28.

Pri načrtovanju virov in finančnem načrtovanju se upošteva, da je EU-OSHA dodeljena nova dejavnost za izpolnjevanje nalog iz člena 2, brez poseganja v pooblastila Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ).

Člen 7

Predsednik upravnega odbora

1.   Upravni odbor izvoli predsednika in tri namestnike predsednika na naslednji način:

(a)

enega izmed članov, ki zastopajo vlade držav članic;

(b)

enega izmed članov, ki zastopajo organizacije delodajalcev;

(c)

enega izmed članov, ki zastopajo organizacije delojemalcev, in

(d)

enega izmed članov, ki zastopajo Komisijo.

Predsednika in namestnike z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora, ki imajo glasovalno pravico.

2.   Mandat predsednika in namestnikov traja eno leto. Njihov mandat se lahko podaljša. Kadar njihovo članstvo v upravnem odboru preneha med njihovim mandatom, jim hkrati samodejno preneha tudi mandat.

Člen 8

Seje upravnega odbora

1.   Seje upravnega odbora skliče predsednik.

2.   Izvršni direktor se udeležuje razprav, nima pa glasovalne pravice.

3.   Upravni odbor ima eno redno sejo na leto. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine članov.

4.   Upravni odbor lahko na sejo kot opazovalca povabi kogar koli, čigar mnenje bi lahko bilo koristno. Predstavniki držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP), se lahko sej upravnega odbora udeležijo kot opazovalci, kadar Sporazum EGP določa njihovo sodelovanje v dejavnostih EU-OSHA.

5.   Sekretariat za upravni odbor zagotovi EU-OSHA.

Člen 9

Pravila glasovanja v upravnem odboru

1.   Brez poseganja v točki (b) in (c) člena 5(1), drugi pododstavek člena 7(1) in člen 19(7) upravni odbor sprejema odločitve z večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico.

Toda za sprejetje odločitev v okviru letnega delovnega programa, ki imajo proračunske posledice za nacionalne informacijske točke, je potrebno tudi soglasje večine članov skupine, ki predstavlja vlade.

2.   Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Če je član z glasovalno pravico odsoten, ima glasovalno pravico njegov namestnik.

3.   Predsednik sodeluje pri glasovanju.

4.   Izvršni direktor se udeleži razprav, nima pa glasovalne pravice.

5.   V poslovniku upravnega odbora so določena podrobnejša pravila glasovanja, zlasti pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana.

ODDELEK 2

Izvršni odbor

Člen 10

Izvršni odbor

1.   Upravnemu odboru pomaga izvršni odbor.

2.   Izvršni odbor:

(a)

pripravi odločitve, ki jih sprejme upravni odbor;

(b)

skupaj z upravnim odborom spremlja, ali so ustrezno upoštevane ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav OLAF;

(c)

brez poseganja v pristojnosti izvršnega direktorja iz člena 11 po potrebi izvršnemu direktorju svetuje pri izvajanju odločitev upravnega odbora, da se okrepi nadzor nad upravnim poslovodenjem in proračunskim upravljanjem.

3.   Izvršni odbor lahko po potrebi in iz nujnih razlogov sprejme nekatere začasne odločitve v imenu upravnega odbora, vključno o začasni prekinitvi prenosa pooblastil organa za imenovanja v skladu s pogoji iz člena 5(2), in o proračunskih zadevah.

4.   Izvršni odbor sestavljajo predsednik upravnega odbora, njegovi trije namestniki, koordinatorji treh skupin iz člena 4(6) in en predstavnik Komisije. Vsaka skupina iz člena 4(6) lahko določi največ dva namestnika, ki se udeležita sej izvršnega odbora, v primeru, da je član, ki ga je imenovala zadevna skupina, odsoten. Predsednik upravnega odbora je tudi predsednik izvršnega odbora. Izvršni direktor sodeluje na sejah izvršnega odbora, nima pa glasovalne pravice.

5.   Mandat članov izvršnega odbora traja dve leti. Lahko se podaljša. Mandat člana izvršnega odbora preneha z dnem prenehanja njegovega članstva v upravnem odboru.

6.   Izvršni odbor se sestane trikrat na leto. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo njegovih članov. Koordinatorji treh skupin iz člena 4(6) si po vsakem sestanku po najboljših močeh prizadevajo, da pravočasno in pregledno obvestijo člane svoje skupine o vsebini razprave.

ODDELEK 3

Izvršni direktor

Člen 11

Pristojnosti izvršnega direktorja

1.   Izvršni direktor je pristojen za upravljanje EU-OSHA v skladu s strateško usmeritvijo, ki jo določi upravni odbor, in odgovarja upravnemu odboru.

2.   Brez poseganja v pooblastila Komisije, upravnega odbora in izvršnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih dolžnosti in niti ne zahteva niti ne sprejema navodil katere koli vlade ali katerega koli drugega organa.

3.   Izvršni direktor na poziv poroča Evropskemu parlamentu o opravljanju svojih dolžnosti. Svet ga lahko pozove, naj mu poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

4.   Izvršni direktor je zakoniti zastopnik EU-OSHA.

5.   Izvršni direktor je pristojen za izvajanje nalog, ki so EU-OSHA podeljene s to uredbo. Izvršni direktor je pristojen zlasti za:

(a)

tekoče upravljanje EU-OSHA, vključno z izvajanjem pooblastil, ki so mu podeljena v zvezi s kadrovskimi zadevami v skladu s členom 5(2);

(b)

izvajanje odločitev, ki jih sprejme upravni odbor;

(c)

v skladu z odločitvijo iz člena 5(2) sprejemanje odločitev v zvezi z upravljanjem človeških virov;

(d)

odločanje o notranjih strukturah EU-OSHA in po potrebi o njihovih spremembah, pri tem pa upošteva potrebe glede dejavnosti EU-OSHA in dobrega proračunskega upravljanja;

(e)

pripravo programskega dokumenta, ki ga po posvetovanju s Komisijo predloži upravnemu odboru;

(f)

izvajanje programskega dokumenta in poročanje upravnemu odboru o njegovem izvajanju;

(g)

pripravo konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih EU-OSHA ter njegovo predložitev v oceno in sprejetje upravnemu odboru;

(h)

vzpostavitev učinkovitega sistema spremljanja, ki omogoča redno izvajanje ocenjevanj iz člena 28, in sistema poročanja za povzemanje rezultatov ocenjevanj;

(i)

pripravo osnutka finančnih pravil, ki se uporabljajo za EU-OSHA;

(j)

pripravo osnutka ocene prihodkov in odhodkov EU-OSHA v okviru programskega dokumenta EU-OSHA ter izvrševanje proračuna EU-OSHA;

(k)

pripravo akcijskega načrta ob upoštevanju ugotovitev notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav OLAF in poročanje Komisiji o napredku dvakrat letno, upravnemu in izvršnemu odboru pa redno;

(l)

prizadevanja za uravnoteženo zastopanost spolov v EU-OSHA;

(m)

zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim z učinkovitimi preverjanji in izterjavo nepravilno izplačanih zneskov, če se odkrijejo nepravilnosti, ter po potrebi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih upravnih in finančnih kazni;

(n)

pripravo strategije EU-OSHA za boj proti goljufijam in njeno predložitev upravnemu odboru v odobritev;

(o)

po potrebi sodelovanje z drugimi agencijami Unije in sklepanje sporazumov o sodelovanju z njimi.

6.   Izvršni direktor je pristojen tudi za odločanje o tem, ali je treba za učinkovito in uspešno izvajanje nalog EU-OSHA ustanoviti urad za zvezo v Bruslju, da bi okrepili sodelovanje EU-OSHA z ustreznimi institucijami Unije. Za to odločitev je potrebno predhodno soglasje Komisije, upravnega odbora in zadevne države članice. V odločitvi se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v tem uradu za zvezo, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in vsako podvajanje upravnih nalog EU-OSHA.

ODDELEK 4

Mreža

Člen 12

Mreža

1.   EU-OSHA vzpostavi mrežo, ki jo sestavljajo:

(a)

glavni sestavni elementi nacionalnih informacijskih mrež, vključno z nacionalnimi organizacijami delodajalcev in delojemalcev, v skladu z nacionalnim pravom ali prakso;

(b)

nacionalne informacijske točke.

2.   Države članice EU-OSHA redno obveščajo o glavnih sestavnih elementih svojih nacionalnih informacijskih mrež za varnost in zdravje pri delu, vključno z vsemi institucijami, ki bi po njihovem mnenju lahko prispevale k delu EU-OSHA, pri čemer upoštevajo potrebo po zagotavljanju najširše možne pokritosti svojega ozemlja.

Nacionalni organi ali nacionalna institucija, ki jo država članica določi kot nacionalno informacijsko točko, usklajujejo in posredujejo EU-OSHA nacionalne informacije v okviru sporazuma med vsako posamezno informacijsko točko in EU-OSHA na podlagi delovnega programa, ki ga sprejme EU-OSHA.

Nacionalni organi ali nacionalna institucija se posvetujejo z nacionalnimi organizacijami delodajalcev in delojemalcev in upoštevajo njihova stališča v skladu z nacionalnim pravom ali prakso.

3.   Opredeljena tematska področja posebnega pomena se navedejo v letnem delovnem programu EU-OSHA.

POGLAVJE III

FINANČNE DOLOČBE

Člen 13

Proračun

1.   Vsako proračunsko leto se ocenijo vsi prihodki in odhodki EU-OSHA ter se prikažejo v njenem proračunu. Proračunsko leto sovpada s koledarskim letom.

2.   V proračunu EU-OSHA so prihodki in odhodki uravnoteženi.

3.   Brez poseganja v druge vire prihodki EU-OSHA zajemajo:

(a)

prispevek Unije iz splošnega proračuna Unije;

(b)

morebitne prostovoljne finančne prispevke držav članic;

(c)

stroške za objave in vse storitve, ki jih zagotavlja EU-OSHA;

(d)

vsak prispevek tretjih držav, ki sodelujejo pri delu EU-OSHA, kakor je določeno v členu 30.

4.   Odhodki EU-OSHA vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter odhodke iz poslovanja.

Člen 14

Priprava proračuna

1.   Izvršni direktor vsako leto pripravi začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov EU-OSHA za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje upravnemu odboru.

Začasni osnutek načrta temelji na ciljih in pričakovanih rezultatih iz dokumenta o letnem načrtovanju programov iz člena 6(1) ter v skladu z načelom oblikovanja proračuna glede na uspešnost upošteva finančne vire, ki so potrebni za dosego teh ciljev, in pričakovane rezultate.

2.   Upravni odbor na podlagi začasnega osnutka načrta sprejme osnutek načrta prihodkov in odhodkov EU-OSHA za naslednje proračunsko leto ter ga vsako leto do 31. januarja pošlje Komisiji.

3.   Komisija osnutek načrta skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije pošlje proračunskemu organu. Osnutek načrta je na voljo tudi EU-OSHA.

4.   Komisija na podlagi osnutka načrta v predlog splošnega proračuna Unije vključi oceno, za katero meni, da je potrebna za kadrovski načrt, in znesek prispevka v breme splošnega proračuna, ki ga v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) predloži proračunskemu organu.

5.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek za EU-OSHA iz splošnega proračuna Unije.

6.   Proračunski organ sprejme kadrovski načrt EU-OSHA.

7.   Proračun EU-OSHA sprejme upravni odbor. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije in se po potrebi ustrezno prilagodi. Vse spremembe proračuna EU-OSHA, vključno s kadrovskim načrtom, se sprejmejo po istem postopku.

8.   Za vsak projekt gradnje, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun EU-OSHA, se uporablja Delegirana uredba (EU) št. 1271/2013.

Člen 15

Izvrševanje proračuna

1.   Proračun EU-OSHA izvršuje izvršni direktor.

2.   Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, ki bi lahko vplivale na ugotovitve postopkov ocenjevanja.

Člen 16

Predstavitev zaključnega računa in razrešnica

1.   Računovodja EU-OSHA do 1. marca naslednjega proračunskega leta (leto N + 1) računovodji Komisije in Računskemu sodišču predloži začasni zaključni račun za proračunsko leto (leto N).

2.   EU-OSHA do 31. marca leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N.

3.   Računovodja Komisije do 31. marca leta N+1 Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun EU-OSHA za leto N, konsolidiran z zaključnim računom Komisije.

4.   Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu EU-OSHA za leto N v skladu s členom 246 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 računovodja pripravi zaključni račun EU-OSHA za navedeno leto. Izvršni direktor ga predloži upravnemu odboru v mnenje.

5.   Upravni odbor poda mnenje o zaključnem računu EU-OSHA za leto N.

6.   Računovodja EU-OSHA do 1. julija leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču pošlje zaključni račun za leto N, skupaj z mnenjem upravnega odbora.

7.   Zaključni račun za leto N se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra leta N + 1.

8.   Izvršni direktor do 30. septembra leta N + 1 pošlje Računskemu sodišču odgovor na pripombe iz njegovega letnega poročila. Izvršni direktor odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

9.   Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na zahtevo predloži vse informacije, potrebne za nemoteno uporabo postopka razrešnice za leto N v skladu s členom 109(3) Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013.

10.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

Člen 17

Finančna pravila

Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za EU-OSHA. Pravila ne smejo odstopati od Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013, razen če je takšno odstopanje izrecno potrebno za delovanje EU-OSHA in Komisija izda predhodno soglasje.

POGLAVJE IV

OSEBJE

Člen 18

Splošne določbe

1.   Za osebje EU-OSHA se uporabljajo Kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za uveljavitev Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme ustrezna izvedbena pravila za uveljavljanje Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 19

Izvršni direktor

1.   Izvršni direktor je član osebja in je zaposlen kot začasni uslužbenec EU-OSHA v skladu s točko (a) člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Izvršnega direktorja po odprtem in preglednem izbirnem postopku imenuje upravni odbor s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija.

Izbrani kandidat je povabljen, da poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vprašanja poslancev. Ta izmenjava mnenj ne sme neupravičeno odložiti imenovanja.

Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem EU-OSHA zastopa njen predsednik upravnega odbora.

3.   Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Pred koncem tega obdobja Komisija izvede oceno, v kateri upošteva vrednotenje uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive EU-OSHA.

4.   Upravni odbor lahko ob upoštevanju ocene iz odstavka 3 izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za največ pet let.

5.   Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu skupnega obdobja zaposlitve ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

6.   Izvršnega direktorja se lahko razreši samo na podlagi odločitve upravnega odbora. Upravni odbor v svoji odločitvi upošteva oceno Komisije o uspešnosti izvršnega direktorja, kot je navedeno v odstavku 3.

7.   Upravni odbor odločitve o imenovanju, podaljšanju mandata ali razrešitvi izvršnega direktorja sprejme na podlagi dvotretjinske večine članov z glasovalno pravico.

Člen 20

Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje

1.   EU-OSHA lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno v EU-OSHA.

2.   Upravni odbor sprejme odločitev, s katero določi pravila za napotitev nacionalnih strokovnjakov v EU-OSHA.

POGLAVJE V

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 21

Pravni status

1.   EU-OSHA je agencija Unije. Je pravna oseba.

2.   EU-OSHA ima v državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki je pravnim osebam priznana po nacionalnem pravu. Zlasti lahko pridobi premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.   Sedež EU-OSHA je v Bilbau.

4.   EU-OSHA lahko v skladu s členom 11(6) ustanovi urad za zvezo v Bruslju, da bi okrepila svoje sodelovanje z ustreznimi institucijami Unije.

Člen 22

Privilegiji in imunitete

Za EU-OSHA in njeno osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Člen 23

Jezikovna ureditev

1.   Za EU-OSHA se uporabljajo določbe iz Uredbe Sveta št. 1 (10).

2.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje EU-OSHA, zagotavlja Prevajalski center.

Člen 24

Preglednost in varstvo podatkov

1.   EU-OSHA svoje dejavnosti izvaja z visoko stopnjo preglednosti.

2.   Za dokumente, ki jih hrani EU-OSHA, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

3.   Upravni odbor v šestih mesecih od datuma prve seje sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.

4.   EU-OSHA obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Upravni odbor v šestih mesecih od datuma prve seje določi ukrepe, na podlagi katerih EU-OSHA uporablja Uredbo (EU) 2018/1725, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem uradne osebe za varstvo podatkov. Ti ukrepi se določijo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

Člen 25

Boj proti goljufijam

1.   Za lažji boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) EU-OSHA do 21. avgusta 2019 pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (14) in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence EU-OSHA, na podlagi predloge, določene v Prilogi k navedenemu sporazumu.

2.   Računsko sodišče je pooblaščeno za izvajanje revizij na podlagi dokumentov in inšpekcij na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od EU-OSHA.

3.   OLAF lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, ki jo financira EU-OSHA, prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (15).

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in sklepi EU-OSHA o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje revizij in preiskav v skladu z njunimi pooblastili.

Člen 26

Varnostna pravila za varovanje tajnih in občutljivih netajnih podatkov

EU-OSHA po potrebi sprejme varnostna pravila, ki so enakovredna varnostnim pravilom Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, kot so določena v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 in (EU, Euratom) 2015/444. Varnostna pravila EU-OSHA med drugim in po potrebi zajemajo določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takšnih podatkov.

Člen 27

Odgovornost

1.   Pogodbeno odgovornost EU-OSHA ureja pravo, ki se uporablja za posamezno pogodbo.

2.   Za izrekanje sodb na podlagi katere koli arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih sklene EU-OSHA, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.   Pri nepogodbeni odgovornosti EU-OSHA v skladu s splošnimi načeli, skupnimi zakonodajam držav članic, nadomesti vso škodo, ki jo pri opravljanju svojih dolžnosti povzročijo njeni oddelki ali njeno osebje.

4.   V sporih v zvezi s povrnitvijo škode iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.   Osebno odgovornost osebja do EU-OSHA urejajo določbe v Kadrovskih predpisih in v Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 28

Ocenjevanje

1.   V skladu s členom 29(5) Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013 EU-OSHA izvaja predhodne in naknadne ocene tistih programov in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo.

2.   Komisija do 21. februarja 2024 in vsakih pet let zatem zagotovi, da se v skladu s smernicami Komisije izvede oceno uspešnosti EU-OSHA v zvezi z njenimi cilji, mandatom in nalogami. Komisija se med ocenjevanjem posvetuje s člani upravnega odbora in drugimi glavnimi deležniki. Pri ocenjevanju se obravnava zlasti morebitna potreba po spremembi mandata EU-OSHA in finančne posledice vsake take spremembe.

3.   Komisija o ugotovitvah ocenjevanja poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Ugotovitve ocenjevanja se objavijo.

Člen 29

Upravne poizvedbe

Dejavnosti EU-OSHA so lahko predmet poizvedb Evropskega varuha človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU.

Člen 30

Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

1.   EU-OSHA lahko, kolikor je to potrebno za dosego ciljev iz te uredbe in brez poseganja v ustrezne pristojnosti držav članic in institucij Unije, sodeluje s pristojnimi organi tretjih držav in z mednarodnimi organizacijami.

V ta namen lahko EU-OSHA na podlagi dovoljenja upravnega odbora in po odobritvi Komisije vzpostavi delovno ureditev s pristojnimi organi tretjih držav in z mednarodnimi organizacijami. Ta ureditev Uniji ali državam članicam ne sme nalagati pravnih obveznosti.

2.   Z EU-OSHA lahko sodelujejo tretje države, ki so z Unijo sklenile sporazume v ta namen.

Na podlagi ustreznih določb sporazumov iz prvega pododstavka se vzpostavi ureditev, ki določa zlasti naravo, obseg in način sodelovanja zadevnih tretjih držav pri delu EU-OSHA, vključno z določbami v zvezi s sodelovanjem pri pobudah EU-OSHA, finančnimi prispevki in osebjem. Glede kadrovskih zadev mora biti ta ureditev v vsakem primeru skladna s Kadrovskimi predpisi.

3.   Upravni odbor sprejme strategijo za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami glede zadev, ki so v pristojnosti EU-OSHA.

Člen 31

Sporazum o sedežu in operativni pogoji

1.   Potrebna ureditev glede nastanitve EU-OSHA v državi članici gostiteljici in infrastrukture, ki jo da na voljo ta država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med EU-OSHA in državo članico, v kateri je njen sedež.

2.   Država članica gostiteljica EU-OSHA zagotovi potrebne pogoje za delovanje EU-OSHA, vključno z večjezičnim, evropsko usmerjenim izobraževanjem in ustreznimi prometnimi povezavami.

POGLAVJE VI

PREHODNE DOLOČBE

Člen 32

Prehodne določbe v zvezi z upravnim odborom

Člani upravnega odbora, vzpostavljenega na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 2062/94, opravljajo svojo funkcijo in izvajajo naloge upravnega odbora iz člena 5 te uredbe do imenovanja članov upravnega odbora in neodvisnega strokovnjaka v skladu s členom 4(1) te uredbe.

Člen 33

Prehodne določbe v zvezi z osebjem

1.   Direktor EU-OSHA, imenovan na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 2062/94, do izteka svojega mandata opravlja pristojnosti izvršnega direktorja iz člena 11 te uredbe. Drugi pogoji njegove pogodbe ostanejo nespremenjeni.

2.   V primeru, da ob začetku veljavnosti te uredbe poteka postopek izbire in imenovanja izvršnega direktorja, se do zaključka tega postopka uporablja člen 11 Uredbe (ES) št. 2062/94.

3.   Ta uredba ne vpliva na pravice in obveznosti osebja, zaposlenega v skladu z Uredbo (ES) št. 2062/94. Njihove pogodbe o zaposlitvi se lahko podaljšajo na podlagi te uredbe v skladu s Kadrovskimi predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

Morebitni uradi EU-OSHA za zvezo, ki so operativni v času začetka veljavnosti te uredbe, se ohranijo.

Člen 34

Prehodne proračunske določbe

Postopek razrešnice v zvezi s proračuni, odobrenimi na podlagi člena 13 Uredbe (ES) št. 2062/94, se izvede v skladu s členom 14 navedene uredbe.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 35

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2062/94 se razveljavi in vsako sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo.

Člen 36

Ohranitev veljavnosti notranjih pravil, ki jih je sprejel upravni odbor

Notranja pravila, ki jih je sprejel upravni odbor na podlagi Uredbe (ES) št. 2062/94, ostanejo veljavna tudi po 20. februarju 2019, razen če upravni odbor pri uporabi te uredbe odloči drugače.

Člen 37

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 16. januarja 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA


(1)  UL C 209, 30.6.2017, str. 49.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 20. decembra 2018.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 2062/94 z dne 18. julija 1994 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (UL L 216, 20.8.1994, str. 1).

(4)  Sklep Sveta z dne 22. julija 2003 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (UL C 218, 13.9.2003, str. 1).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).

(6)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(7)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(8)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(9)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(10)  Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).

(11)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(12)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(13)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(14)  UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(15)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).


Top