(1)

Uredba (EU) 2017/2394 vsebuje določbo o sodelovanju med pristojnimi organi, ki jih države članice imenujejo kot odgovorne za izvrševanje zakonodaje Unije o varstvu interesov potrošnikov. Določba iz navedene uredbe vključuje določbo o mehanizmu medsebojne pomoči, določbo o usklajenem ukrepanju in določbo o izdajanju opozoril v primeru morebitne kršitve navedenih zakonov. Države članice in Komisija lahko tudi drugim subjektom podelijo pooblastilo za izdajo opozoril (v tem primeru so to „zunanja opozorila“).

(2)

Člen 35 Uredbe (EU) 2017/2394 od Komisije zahteva, da vzpostavi in vzdržuje potrebno elektronsko zbirko podatkov za vsa sporočila med pristojnimi organi, enotnimi povezovalnimi organi in Komisijo na podlagi navedene uredbe. Ta zbirka podatkov mora biti neposredno dostopna pristojnim organom, enotnim povezovalnim organom in Komisiji. V členu 35 navedene uredbe se zahteva tudi, da se morajo informacije, ki jih zagotavljajo subjekti, ki izdajajo zunanja opozorila, shranjevati in obdelovati v tej isti zbirki podatkov, vendar ti subjekti do nje ne smejo imeti dostopa. Če je Evropski bančni organ povabljen kot opazovalec v skladu s členom 23(3) navedene uredbe, bi moral imeti omejen dostop do elektronske zbirke podatkov, ki ustreza navedenemu namenu, da bi lahko opazoval ustrezna sporočila.

(3)

Večjezični informacijski sistem za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2), bi lahko bil učinkovito orodje pri izvajanju določb o upravnem sodelovanju iz členov 11 do 23 (mehanizem medsebojne pomoči in usklajeno ukrepanje) ter členov 26, 27 in 28 (opozorila, zunanja opozorila in izmenjava drugih informacij, relevantnih za odkrivanje kršitev) Uredbe (EU) 2017/2394. Zato je bil sprejet Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2212 (3), da bi se določbe o upravnem sodelovanju vključile v pilotni projekt na podlagi člena 4 Uredbe (EU) št. 1024/2012. Zato je primerno, da se IMI določi kot sistem, ki se uporablja za zagotavljanje elektronske zbirke podatkov za sporočila, sestavljena na podlagi navedenih določb.

(4)

IMI se ne bi smel uporabljati za kakršna koli druga sporočila med pristojnimi organi, enotnimi povezovalnimi organi in Komisijo na podlagi Uredbe (EU) 2017/2394 (ne bi se na primer smel uporabljati za sporočila v zvezi z usklajenimi preiskavami potrošniških trgov na podlagi člena 29 navedene uredbe), saj se lahko vsa druga sporočila učinkoviteje pošljejo z uporabo drugih tehničnih sredstev.

(5)

Da se zmanjša upravno breme in prepreči nepotrebno podvajanje, bi se morala registracija pristojnih organov države članice, enotnega povezovalnega organa in subjektov, ki izdajajo zunanja opozorila, v IMI šteti kot sporočilo navedene države članice Komisiji, ki vsebuje informacije, ki jih mora ta država članica sporočiti Komisiji v skladu s členom 8(1)(a) in (b) navedene uredbe. To ne vpliva na obveznost držav članic, da Komisiji sporočijo imena in kontaktne podatke organov, ki so jih imenovale, ali kakršne koli naknadne spremembe teh informacij.

(6)

Člen 34 Uredbe (EU) 2017/2394 pristojnim organom dovoljuje, da lahko kot dokaz uporabijo vse informacije, dokumente, ugotovitve, izjave, overjene kopije ali obveščevalna obvestila, ki so jim bili posredovani na podlagi navedene uredbe, pod enakimi pogoji kot podobne dokumente, pridobljene v lastni državi članici. V ta namen bi morali imeti pristojni organi, enotni povezovalni organi in Komisija možnost, da iz elektronske zbirke podatkov samodejno izluščijo digitalno overjen povzetek sporočil, ki jih zadevajo.

(7)

V členu 13(2) Uredbe (EU) 2017/2394 se zahteva, da je treba prošnje za medsebojno pomoč poslati enotnemu povezovalnemu organu države članice in da je nato enotni povezovalni organ odgovoren za posredovanje te prošnje ustreznemu pristojnemu organu v tej državi članici. Za opozorila in druge informacije, ki se pošljejo na podlagi členov 26, 27 in 28 navedene uredbe, takšnih usklajevalnih pravil ni. Za zagotovitev, da se opozorila in druge informacije, poslani na podlagi navedenih členov, dajo na voljo samo pristojnim organom v državi članici, ki jih zadevna kršitev zadeva ali bi jih utegnila zadevati, bi bilo tako treba od držav članic zahtevati, da bodisi svojemu enotnemu povezovalnemu organu bodisi vsaj enemu od svojih pristojnih organov dodelijo nalogo prejemanja prispelih sporočil, poslanih na podlagi teh členov, in ter njihovega dodeljevanja ustreznim pristojnim organom v tej državi članici. Te naloge ni treba dodeliti za prispela sporočila, poslana na podlagi členov 15 do 23 Uredbe (EU) 2017/2394, saj se usklajeno ukrepanje v vsakem primeru uvede šele na podlagi opozoril, izdanih na podlagi člena 26 navedene uredbe.

(8)

Člen 33 Uredbe (EU) 2017/2394 določa pravila glede uporabe in razkritja informacij, ki se posredujejo pri uporabi navedene uredbe, ter glede varovanja poklicne in poslovne skrivnosti. Elektronska zbirka podatkov bi morala vključevati funkcionalnost, ki bi pristojnim organom, enotnim povezovalnim uradom, subjektom, ki izdajajo zunanja opozorila, in Komisiji omogočala, da navedejo, ali se informacije, ki so jih zagotovili, lahko razkrijejo na podlagi odstavka 3 navedenega člena, ne da bi bilo potrebno nadaljnje posvetovanje.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 38(1) Uredbe (EU) 2017/2394 –