1.   Kmetje, ki želijo, da se jim odobri odstopanje na podlagi tega sklepa, pri pristojnih organih vsako leto do 15. februarja vložijo zahtevek. Za leto 2019 se letni zahtevek vloži do 31. julija.

2.   Kmetje se ob predložitvi letnega zahtevka iz odstavka 1 pisno zavežejo, da bodo izpolnjevali pogoje iz členov 6, 7 in 8.

1.   Pristojni organi zagotovijo, da se trdna frakcija, ki nastane z obdelavo gnoja, dostavi odobrenim obratom, kjer se reciklira.

Odobreni obrati pristojnim organom vsako leto predložijo podatke o količini gnoja, ki so ga prejeli v obdelavo, namembnem kraju trdne frakcije in obdelanega gnoja ter njuni vsebnosti dušika in fosforja.

2.   Kmetje, ki jim je bilo odobreno odstopanje in obdelujejo gnoj, pristojnim organom vsako leto predložijo podatke o količini gnoja, poslanega v obdelavo, količini prejetega obdelanega gnoja ter njuni vsebnosti dušika in fosforja.

3.   Pristojni organi določijo in redno posodabljajo metodologije za oceno sestave obdelanega gnoja, razlik v sestavi in učinkovitosti obdelave za vsako kmetijo, za katero je bilo odobreno posamezno odstopanje.

4.   Pristojni organi zagotovijo, da se amoniak in druge emisije, ki nastanejo pri obdelavi gnoja, zberejo in obdelajo tako, da se zmanjšata vpliv na okolje in obremenjevanje okolja za obrate, ki povzročajo višje emisije, kot je priporočeno, in sicer s skladiščenjem in vnosom surovega živinskega gnoja v tla.

5.   Pristojni organi zagotovijo, da se pripravi in redno posodablja popis obratov, pri katerih je potrebna obdelava emisij.

1.   V skladu s pogoji iz odstavkov 2 do 11 količina gnoja pašne živine, obdelanega gnoja ter odplak z nizko vsebnostjo dušika in fosfata, ki se uporabijo vsako leto, vključno z gnojem, ki ga vnesejo same živali, ne presega naslednjih vrednosti:

2.   Obdelani gnoj se lahko uporabi le, če ima razmerje med dušikom in fosfatom (N/P2O5) najmanj 3,3: 1, razen če ne velja za odplako z nizko vsebnostjo dušika in fosfata.

3.   Skupni vnos dušika in fosfata v tla ustreza potrebam zadevnega posevka po hranilih ter upošteva količino dušika v tleh in povečano vsebnost dušika v gnoju zaradi obdelave. Ne presega največjih količin, ki so v odredbi o gnoju določene za vnos fosfata in dušika v tla.

4.   Fosfat iz kemičnih gnojil se ne uporablja, razen na tleh z majhno razpoložljivostjo fosforja (razred I) in tleh na ciljnem območju (razred II).

5.   Za vsako kmetijo se za celotno površino pripravi in vodi načrt gnojenja.

Načrt gnojenja vključuje:

Načrti gnojenja so na kmetiji na voljo za vsako koledarsko leto najpozneje do 15. februarja zadevnega leta. Ob vsaki spremembi kmetijske prakse je treba načrt gnojenja popraviti v največ sedmih dneh.

6.   Vsaka kmetija pripravi bilanco gnojenja. Bilanca gnojenja se predloži pristojnemu organu za vsako koledarsko leto, in sicer do 15. marca naslednjega koledarskega leta.

7.   Bilanca gnojenja vključuje:

8.   Rezultati analize dušika in fosforja v tleh so na voljo za vsako kmetijo, za katero je bilo odobreno odstopanje.

Vzorčenje in analiza za dušik in fosfor se izvedeta najmanj enkrat na štiri leta najpozneje do 31. maja za vsako homogeno površino na kmetiji, ob upoštevanju kolobarjenja in značilnosti tal.

Izvede se vsaj ena analiza na pet hektarjev kmetijskega zemljišča.

9.   Akreditirani laboratoriji koncentracijo nitratov v profilu tal izmerijo vsako leto med 1. oktobrom in 15. novembrom na vsaj 6 % vseh poljin, za katere je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5, in 1 % drugih poljin, ki jih uporabljajo kmetije, ki jim je bilo izdano navedeno dovoljenje, tako da je vključenih vsaj 85 % teh kmetij. Na vsaka dva hektara kmetijskega zemljišča se odvzamejo vsaj trije vzorci treh različnih plasti znotraj profila tal.

10.   Gnoj, obdelani gnoj ali odplake z nizko vsebnostjo dušika in fosfata s skupno vsebnostjo dušika, višjo od 0,60 kg dušika na tono, kemična in ostala gnojila se med 1. septembrom posameznega leta in 15. februarjem naslednjega leta ne trosijo na poljine, za katere je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5.

11.   Vsako leto se pred 1. junijem uporabita vsaj dve tretjini dušika iz gnoja, razen dušika iz gnoja pašne živine.

1.   Kmetje, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5, travišča orjejo med 15. februarjem in 30. aprilom. Kmetom je dovoljeno, da travišča zaradi obnove in travišča na glinastih tleh orjejo tudi med 15. septembrom in 30. oktobrom.

2.   Kmetje, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5, posevke z visoko porabo dušika posejejo v dveh tednih po oranju travišča, razen na glinastih tleh, preoranih med 15. septembrom in 30. oktobrom.

3.   Kadar se orjejo trajna travišča, se gnojila ne uporabljajo, razen za žita, oljno ogrščico, peso, travišča in brstični ohrovt, in sicer po analizi tal glede mineralnega dušika in drugih parametrov, ki predstavljajo osnovo za oceno količine dušika, ki se sprosti zaradi mineralizacije organske snovi v tleh.

4.   Kolobarjenje ne vključuje stročnic ali drugih rastlin, ki vežejo atmosferski dušik. Vendar lahko vključuje deteljo v travišču z manj kot 50 % detelje.

5.   Vmesni posevki se posejejo v dveh tednih po žetvi ozimne pšenice in tritikale, in sicer najpozneje 15. septembra.

6.   Vmesni posevki se ne orjejo pred 15. februarjem.

1.   Pristojni organi zagotovijo upoštevanje omejitve števila glav živine na posameznih kmetijah (pravice do emisije hranil) v regiji Flandrija v skladu z določbami iz odredbe o gnoju.

2.   Pristojni organi zagotovijo, da se prevoz gnoja, ki ga izvedejo akreditirani prevozniki, zabeleži s sistemom geografskega določanja položaja za vse prevoze.

3.   Pristojni organi zagotovijo, da se pred vsakim prevozom oceni sestava gnoja v zvezi s koncentracijo dušika in fosforja. Akreditirani laboratoriji opravijo analizo vzorcev gnoja ter sporočijo rezultate pristojnim organom in kmetu, ki se mu dostavi gnoj.

4.   Pristojni organi zagotovijo, da je med prevozom na voljo dokument, v katerem sta navedeni količina gnoja, ki se prevaža, ter njegova vsebnost dušika in fosforja.

1.   Pristojni organi zagotovijo, da se za vsako občino pripravijo in letno posodabljajo zemljevidi, ki prikazujejo delež kmetij, število poljin, delež živine, delež kmetijskih površin in lokalno rabo zemljišč, za katere je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5.

2.   Pristojni organi vsako leto zberejo in posodobijo podatke o kolobarjenju in kmetijskih praksah, za katere je bilo odobreno posamezno odstopanje.

3.   Vzdržuje se mreža za spremljanje vzorčenja površinskih voda in plitvih podtalnih voda iz člena 10(2) Odločbe Komisije 2008/64/ES (7), da se oceni vpliv odstopanja na kakovost vode. Mreža za spremljanje vključuje spremljanje nitratov in fosfatov v rekah, ki se izlivajo v Severno morje. V obdobju uporabe tega sklepa se število prvotnih krajev spremljanja ne zmanjša in njihova lokacija ne spremeni.

4.   Na kmetijskih površinah s peščenimi tlemi je spremljanje poostreno.

5.   Mesta za spremljanje, ki vključujejo vsaj 150 kmetij in so vzpostavljena na podlagi Odločbe 2008/64/ES, se ohranijo, dokler jih od leta 2020 ne nadomesti ciljno usmerjeno spremljanje, da se zagotovijo podatki o lokalni rabi zemljišč, kolobarjenju in praksah gnojenja, talni vodi, mineralnem dušiku v profilu tal jeseni in stanju fosforja v tleh ter s tem povezanih izgubah dušika skozi korenine v podzemno vodo, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja. Te nove ureditve skupaj s posebnim spremljanjem iz odstavka 8 omogočajo ocenjevanje okoljske učinkovitosti kmetij, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5 tega sklepa, v primerjavi s kmetijami, ki jim tako dovoljenje ni bilo izdano, in spremljanje, ali so cilji Direktive 91/676/EGS doseženi.

Mesta za spremljanje vključujejo glavne vrste tal (glinasta, ilovnata, peščena in puhličasta tla), prakse gnojenja in vrste posevkov.

6.   Podatki o lokalni rabi zemljišč, kolobarjenju, kmetijskih praksah, uporabi hranil in proizvodnji gnoja na kmetijah, za katere je bilo odobreno posamezno odstopanje, se zbirajo letno.

7.   Podatki iz odstavkov 5 in 6 tega člena ter člena 7 se uporabijo za modelno zasnovane izračune obsega spiranja nitratov in izgub fosforja na poljih, na katerih se vnaša do 250 kg oziroma do 200 kg dušika iz gnoja pašne živine in obdelanega gnoja na hektar letno.

8.   Mreža za spremljanje, vključno s plitvo podtalnico, talno vodo, odpadnimi vodami in potoki na kmetijah, ki jih ta mreža za spremljanje pokriva, zagotavlja podatke o koncentraciji nitratov in fosforja v vodi, ki izteka iz območja korenin ter se izliva v podtalnico in sistem talnih voda.

9.   Da bi se umeril in potrdil model emisij hranil, pristojni organ od leta 2020 izvaja spremljanje, specifično za območje, kot pilotno raziskavo v vsaj dveh povodjih, za boljše razumevanje povezave med izgubo nitratov na ravni poljin ter koncentracijo nitratov v površinskih in podzemnih vodah na ravni povodij. Pilotna raziskava se združi s pilotnim projektom za stalno spremljanje dušika in fosforja v vodotokih.

1.   Vsi zahtevki za odstopanje so predmet upravnega nadzora pristojnih organov. Kadar se pri nadzoru ugotovi, da pogoji iz členov 6, 7 in 8 niso izpolnjeni, se vložnika o tem obvesti. V tem primeru zahtevek velja za zavrnjenega.

2.   Pristojni organi vzpostavijo program poljskih pregledov na podlagi analize tveganja, rezultatov nadzora iz prejšnjih let in rezultatov splošnega naključnega nadzora uporabe zakonodaje za prenos Direktive 91/676/EGS.

3.   Poljski pregledi se izvedejo na vsaj 7 % kmetij, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5, da se oceni skladnost s pogoji z členov 6, 7 in 8.

4.   Kadar se ugotovi, da kmetija, ki ji je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5, v katerem koli letu ni izpolnjevala pogojev iz členov 6, 7 in 8, se imetnika dovoljenja kaznuje v skladu z nacionalnimi predpisi, naslednje leto pa ni upravičen do dovoljenja.

5.   Rezultati meritev iz člena 7(8) se preverijo. Kadar se pri preverjanju ugotovijo neskladnosti, vključno s prekoračitvijo osnovne mejne vrednosti, kakor je določena v odredbi o gnoju, se o tem obvesti kmeta in zahtevek za dovoljenje za naslednje leto za poljino ali poljine se zavrne.

6.   Pristojni organi zagotovijo preglede na kraju samem za vsaj 2 % dejavnosti prevoza gnoja na podlagi ocene tveganja in rezultatov upravnega nadzora iz odstavka 1.

7.   Nadzor vključuje preverjanje izpolnjevanja obveznosti glede akreditacije, oceno spremnih dokumentov, preverjanje kraja izvora in namembnega kraja gnoja ter vzorčenje gnoja, ki se prevaža.

8.   Kjer je to primerno, se lahko vzorčenje gnoja izvede med natovarjanjem, po potrebi z uporabo samodejnih naprav za vzorčenje gnoja, ki so nameščene na vozilih.

9.   Vzorci gnoja se analizirajo v laboratorijih, ki jih akreditirajo pristojni organi, rezultati analize pa se sporočijo kmetu, ki gnoj dobavlja, in kmetu, ki ga prejme.

10.   Pristojnim organom se dodelijo potrebna pooblastila in sredstva za preverjanje skladnosti s pogoji za dovoljenje, izdano na podlagi tega sklepa.