1.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 136/31

(1)

V zadnjih letih so Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter več pristojnih nacionalnih organov opazili hiter razmah trženja, distribucije ali prodaje binarnih opcij malim vlagateljem po vsej Uniji. Binarne opcije so same po sebi tvegani in kompleksni produkti, njihova prodaja pa je pogosto špekulativna. Organ ESMA in pristojni nacionalni organi so opazili, da je njihova ponudba malim vlagateljem vse bolj povezana z agresivnimi načini trženja in pomanjkanjem preglednih informacij, kar malim vlagateljem onemogoča, da bi razumeli tveganja, ki spremljajo te produkte. Organ ESMA in pristojni nacionalni organi so izrazili splošno zaskrbljenost zaradi naraščanja števila malih vlagateljev, ki s temi produkti trgujejo in izgubljajo denar. Te skrbi podpirajo tudi številne pritožbe malih vlagateljev iz vse EU, ki so pri trgovanju z binarnimi opcijami utrpeli veliko škodo.

(2)

Zaradi tega resnega zadržka glede zaščite vlagateljev je organ ESMA uvedel številne nezavezujoče ukrepe. Od junija 2015 organ ESMA usklajuje delo združene skupine, ki je bila oblikovana za razrešitev težav, povezanih s številnimi ponudniki s sedežem na Cipru, ki malim vlagateljem po vsej Uniji ponujajo binarne opcije, pogodbe na razliko (CFD) in druge špekulativne produkte (4). Poleg tega od julija 2015 organ ESMA usklajuje projektno skupino, ki jo sestavljajo organ ESMA in pristojni nacionalni organi. Cilj te skupine je spremljanje ponudbe binarnih opcij in CFD-jev na množičnem maloprodajnem trgu ter spodbujanje enotnih pristopov nadzora na tem področju po vsej Uniji. Organ ESMA spodbuja tudi nadzorniško konvergenco v Uniji v zvezi s ponudbo binarnih opcij malim vlagateljem na podlagi izdaje mnenja (5) ter številnih vprašanj in odgovorov (6) v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Organ ESMA je nenazadnje objavil tudi opozorila (7), v katerih je izrazil zaskrbljenost glede tveganj, ki jih predstavlja nenadzorovana ponudba binarnih opcij malim vlagateljem.

(3)

Čeprav so imeli vsi navedeni ukrepi pozitiven učinek (8), organ ESMA meni, da še vedno obstajajo resni zadržki glede zaščite vlagateljev.

(4)

Organ ESMA je 18. januarja 2018 objavil poziv k predložitvi dokazov v zvezi z možnimi ukrepi za poseganje na trg produktov glede trženja, distribucije ali prodaje binarnih opcij in CFD-jev malim vlagateljem (poziv k predložitvi dokazov) (9). Rok za predložitev dokazov je potekel 5. februarja 2018. Organ ESMA jih je prejel skoraj 18 500 (10). 82 odzivov so poslali ponudniki produktov, trgovinske organizacije, borze in borzni posredniki, ki so vpleteni v binarne opcije in/ali posle v zvezi s CFD-ji, 10 so jih poslali predstavniki potrošnikov, ostale odzive pa so poslali posamezniki. Velika večina odzivov posameznikov je bila posredovana prek ponudnikov binarnih opcij in/ali CFD-jev. Pri prvi kategoriji vprašanih in zlasti pri ponudnikih produktov je poziv k predložitvi dokazov razkril zaskrbljenost, da bodo predlagani ukrepi škodljivo vplivali na njihov posel. Številni posamezniki so se zaradi predlaganega ukrepa pritožili in izrazili pripravljenost, da še naprej trgujejo z binarnimi opcijami.

(5)

Organ ESMA je takšne skrbi v celoti upošteval. Ko pa jih je primerjal z ugotovljenim resnim zadržkom glede zaščite vlagateljev, ki so ga dodatno potrdili odzivi skoraj vseh predstavnikov potrošnikov in številnih posameznikov, ki so izrazili močno podporo predlaganim ukrepom, je organ ESMA menil, da je treba začasno prepovedati trženje, distribucijo ali prodajo binarnih opcij malim vlagateljem v skladu s členom 40 Uredbe (EU) št. 600/2014.

(6)

Ukrep, sprejet na podlagi člena 40 Uredbe (EU) št. 600/2014, je treba pregledati v ustreznih časovnih presledkih, najmanj pa vsake tri mesece. Pri pregledovanju tega ukrepa bo organ ESMA rešil vse dvoumne prakse, do katerih bi lahko prišlo. Če se ukrep po treh mesecih ne podaljša, preneha veljati.

(7)

Da bi se izognili dvomu, imajo izrazi v tem sklepu enak pomen kot v Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) in Uredbi (EU) št. 600/2014, vključno z opredelitvijo za izvedene finančne instrumente.

(8)

Začasna prepoved organa ESMA izpolnjuje pogoje iz člena 40 Uredbe (EU) št. 600/2014 iz razlogov, obrazloženih v nadaljevanju.

(9)

Binarna opcija je opredeljena kot kateri koli izvedeni finančni instrument, poravnan v gotovini, pri katerem je plačilo fiksnega denarnega zneska odvisno od tega, ali se eden ali več posebnih dogodkov v zvezi s ceno, stopnjo ali vrednostjo osnovnega instrumenta zgodi ob ali pred zapadlostjo izvedenega finančnega instrumenta (12) (na primer, osnovni instrument je ob zapadlosti dosegel določeno ceno („izvršilna cena“)).

(10)

Binarne opcije vlagatelju omogočajo, da stavi na pojav določenega dogodka, povezanega s ceno, stopnjo ali vrednostjo enega ali več osnovnih instrumentov (na primer delnica, valuta, blago ali indeks). Če do dogodka ne pride, vlagatelj izgubi denar (to pomeni, da se opcija konča „brez denarja“ („out-of-the-money“)). Če se dogodek zgodi, se opcija izplača ali pa pogodba ostane odprta z možnostjo, da pride do izplačila, če se zgodi ločeni dogodek (opcija se konča „v denarju“ („in-the-money“)). V tem smislu se lahko binarne opcije obravnavajo kot „predlogi da/ne“. „Predlog da/ne“ se pogosto nanaša na to, ali je cena osnovnega instrumenta ob izteku binarne opcije višja ali nižja od določene cene (tako imenovana „izvršilna cena“). V nekaterih primerih „izvršilna cena“ ustreza tržni ceni osnovnega instrumenta ob vstopu v binarno opcijo ali ob določenem času v prihodnosti. Vendar pa ponudniki binarne opcije vlagateljem ponujajo vrsto možnih tržnih rezultatov, na katere lahko stavijo (13).

(11)

Treba je razjasniti, da spadajo vse binarne opcije v obseg uporabe tega sklepa, čeprav se tržijo, distribuirajo ali prodajajo pod drugimi imeni. To se nanaša na primer na opcije vse-ali-nič, navzgor-ali-navzdol, trend opcije, digitalne opcije in dotične opcije („one-touch options“).

(12)

Primerno je tudi, da se zagotovi, da ta sklep zajema tudi binarne opcije, ki imajo več različnih vnaprej določenih pogojev, ki morajo biti (ali ne smejo biti) izpolnjeni, preden se plačilo izvrši. Nekateri posamezniki, ki so se odzvali na poziv, so na primer navedli primer binarne opcije, ki zagotavlja plačilo: (i) vnaprej določenega zneska, če osnovno sredstvo izpolni vnaprej določeni pogoj (na primer, vrednost osnovnega sredstva na določeni dan naraste) in (ii) dodatnega vnaprej določenega zneska („bonus“), če osnovno sredstvo izpolni še dodaten vnaprej določen pogoj (na primer, vrednost osnovnega sredstva naraste nad določeni odstotek). V teh in podobnih primerih bi bilo izplačilo vsote obeh vnaprej določenih zneskov iz točk (i) in (ii) enako izplačilu vnaprej določenega fiksnega zneska za namene iz člena 1(2)(c) tega sklepa.

(13)

Več pristojnih nacionalnih organov je izrazilo zaskrbljenost zaradi binarnih opcij, ki ne izpolnjujejo nobene prave potrebe po vlaganju za male vlagatelje (za razliko od drugih vrst opcij, ki imajo lahko dragoceno vlogo pri varovanju pred izpostavljenostjo določenim sredstvom) (14). Poleg tega je več pristojnih nacionalnih organov opozorilo na tveganja v zvezi z lastnostmi, ki so neločljivo povezane z binarnimi opcijami, ter na vgrajena in neobvladljiva nasprotja interesov v zvezi s ponudbo teh produktov malim vlagateljem. Agresivni načini trženja, ki jih uporabljajo ponudniki binarnih opcij, ta tveganja pogosto še povečajo. Več pristojnih nacionalnih organov je tudi navedlo, da ti produkti privabljajo osebe, ki imajo težave s kompulzivnim igranjem na srečo. Študija uprave za finančno poslovanje Združenega kraljestva (UK-FCA) je prikazala, da nekateri vlagatelji stavijo večkrat v roku nekaj dni ali tednov, čeprav na kumulativni podlagi izgubljajo denar. S študijo je bila ugotovljena tudi podobnost med binarnimi opcijami in igrami na srečo glede strukture izplačil in časovnega okvira (15). Te težave so se pokazale v različnih jurisdikcijah, pri čemer je velika večina malih vlagateljev v teh jurisdikcijah običajno izgubljala denar, kot je prikazano v tem sklepu (16).

(14)

Kot je bilo prikazano v poročilu IOSCO o raziskavi IOSCO o produktih s finančnim vzvodom za male vlagatelje, s katerimi se trguje zunaj organiziranega trga (17) („poročilo IOSCO“), so bili v tem tržnem sektorju zaradi zapletene in tvegane narave binarnih opcij in pogoste čezmejne razsežnosti poslovanja ponudnikov produkta, ki delujejo največ prek interneta, opravljeni večji zakonodajni pregledi v številnih državah, ki niso pod jurisdikcijo EU (18). V skladu s poročilom IOSCO so „zadnja poročila o raziskavah na več nacionalnih trgih pokazala, da velika večina vlagateljev v [binarne opcije in druge špekulativne produkte] denar zelo pogosto izgubi“ (19).

(15)

Pogoj iz člena 40(2)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014 določa, da mora med drugim obstajati resen zadržek glede zaščite vlagateljev. Pri ugotavljanju, ali obstaja resen zadržek glede zaščite vlagateljev, je organ ESMA ocenil pomen meril in dejavnikov iz člena 19(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/567. Ko je organ ESMA preučil ustrezna merila in dejavnike, je ugotovil, da obstaja resen zadržek glede zaščite vlagateljev zaradi naslednjih razlogov.

(16)

Binarne opcije so kompleksni finančni instrumenti (20). Kompleksnost strukture določanja cen predstavlja tveganje za večjo nesorazmernost v informiranosti ponudnikov in malih vlagateljev ter s tem sproža resen zadržek glede zaščite vlagateljev. Poleg tega obstaja več lastnosti, ki so neločljivo povezane z binarnimi opcijami ter so vir njihove kompleksnosti in težav, ki jih imajo mali vlagatelji z njihovim razumevanjem.

(17)

Ponudniki binarnih opcij običajno določijo cene binarnih opcij na podlagi tržno določene ali drugače izračunane verjetnosti določenega dogodka, ki se zgodi pred uporabo razlik v cenah ali druge oblike pristojbin za transakcijo za vsako opcijo, kar pomeni za stranko negativno pričakovano donosnost (21).

(18)

Binarne opcije najpogosteje ponujajo veliko donosnost za statistično manj verjeten dogodek in obratno (22).

(19)

Takšna struktura določanja vrednosti binarnih opcij predstavlja za male vlagatelje številne izzive. Struktura določanja cen od malih vlagateljev zlasti zahteva, da natančno ocenijo vrednost opcije glede na pričakovano verjetnost, da se bo določeni dogodek zgodil. Čeprav lahko mali vlagatelji za določanje vrednosti binarnih opcij uporabljajo običajna orodja za raziskavo in določanje vrednosti, kot je formula Black-Scholes, vlada veliko nesorazmerje med informiranostjo malih vlagateljev in informiranostjo ponudnikov. Ponudniki binarnih opcij imajo bistveno večji dostop do informacij in sistemov ter lahko ustrezno ocenijo ceno in vrednost teh produktov. Zlasti pa imajo dostop do preteklih podatkov o cenah – na primer do zbirk podatkov o preteklih cenah, ki jim jih dajo borze ali komercialni ponudniki podatkov v zvezi z zadevnim osnovnim instrumentom – ki pa niso splošno dostopni malim vlagateljem. Ponudniki binarnih opcij imajo tudi bistveno več izkušenj z določanjem cen v pogodbah kot mali vlagatelji in so v ta namen verjetno razvili bolj prefinjene metode. Poleg tega mali vlagatelji morda ne bodo upoštevali, da pri trgovanju z zelo kratkim rokom ali v primeru, če se pozicija zapre zelo kratek čas pred iztekom, dejavniki, ki se uporabljajo za določanje vrednosti opcije, kot je zgodovinska cenovna nestanovitnost, nimajo veliko vpliva na vrednost opcije. To omejuje male vlagatelje pri pravilnem določanju vrednosti opcije, tudi če uporabljajo razpoložljiva orodja za določanje vrednosti. Zaradi uporabe razlik med cenami („spreads“) in drugih pristojbin za transakcijo bi morali mali vlagatelji, da bi imeli dobiček pri trgovanju, pogosto močno presegati pričakovano donosnost od naložb. Zato po mnenju organa ESMA mali vlagatelji le težko ocenijo razmerje med tveganostjo in donosnostjo produkta na podlagi zadostne informiranosti.

(20)

Skupni učinek strukture določanja cen in plačila pristojbin za transakcije pri vsakem poslu je ta, da velika večina malih vlagateljev izgublja denar (čeprav lahko ustvarjajo kratkoročne dobičke), ponudniki, ki so običajno neposredne nasprotne stranke v trgovanju, pa dolgoročno na račun strank ustvarjajo dobiček zaradi njihovih izgub pri trgovanju in zaračunavanja pristojbin za transakcije.

(21)

Nekateri ponudniki ponujajo stalno dvosmerno določanje cen in možnost, da stranke med trajanjem časa izteka binarne opcije vstopajo v trgovanje in izstopajo iz njega. V tem primeru lahko stranka izstopi iz pozicije pred iztekom binarne opcije tako, da opcijo proda ponudniku nazaj ali kako drugače plača pogodbeno plačilo ob izteku. Stranka od ponudnika v zameno prejme določeno plačilo na podlagi stalne cene, ki jo ponudnik ponuja in ki je odvisna od razlike med trenutno tržno ceno in fiksno izvršilno ceno osnovnega instrumenta ob izteku.

(22)

Stalno dvosmerno določanje cen je dodatna lastnost, ki jo lahko ponujajo ponudniki binarnih opcij. Ta lastnost še poveča kompleksnost, kar malim vlagateljem otežuje natančno določanje cen teh produktov ali doseganje pozitivne donosnosti naložb. Zato bi morali mali vlagatelji stalno spremljati določanje cen in ocenjevati pričakovani izid. Poleg tega povzroča izstopanje iz trgovanja in vstopanje v novo trgovanje strankam dodatne stroške zaradi uporabe razlik med cenami ponudbe ali zaračunavanja pristojbin za transakcije (23).

(23)

Poleg tega mali vlagatelji v EU običajno vlagajo v binarne opcije na zunajborznih trgih (OTC). V tem primeru določanje cene, izvedba in poravnava binarnih opcij niso standardizirani. To od malih vlagateljev zahteva, da razumejo pogoje produkta. To, poleg razlik v vrstah „predlogov da/ne“, ki predstavljajo podlago za binarne opcije, kompleksne strukture določanja cen (ki včasih vključuje dvosmerno določanje cen) in obstoj še kompleksnejših ponudb (kot so opcije, ki združujejo sklop binarnih opcij), še povečuje kompleksnost teh produktov in nadalje zmanjšuje zmožnost razumevanja malih vlagateljev, da ni nujno, da se določene lastnosti ene vrste binarnih opcij pojavljajo v drugi vrsti binarnih opcij.

(24)

Poleg tega so ponudniki binarnih opcij običajno nasprotne stranke v poslih svojih malih vlagateljev, pri čemer ponudniki določajo ceno ob izvedbi in plačilo ob izteku. Poleg tega ponudniki od strank pogosto zahtevajo, da priznavajo, da se lahko cene, ki se uporabljajo za določanje vrednosti binarne opcije, razlikujejo od cen, ki so na voljo na ustreznem trgu. To pomeni, da mali vlagatelji morda ne morejo vedno preveriti točnosti cen, ki jih prejmejo od ponudnika. Vsi ti dejavniki malim vlagateljem močno otežujejo objektivno vrednotenje binarnih opcij. Visoka raven kompleksnosti in slaba preglednost v povezavi z binarnimi opcijami zato potrjujeta, da obstaja resen zadržek glede zaščite vlagateljev.

(25)

V odziv na poziv k predložitvi dokazov so številna podjetja in trgovinske organizacije spraševale, ali bi moral organ ESMA razlikovati med binarnimi opcijami, s katerimi se trguje zunaj organiziranega trga, in tistimi, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Nekatere trgovinske organizacije so zahtevale izrecno izključitev listinjenih izvedenih finančnih instrumentov, dotičnih opcij in digitalnih opcij, in sicer z utemeljitvijo, da so se ti produkti uporabljali kot alternativa za naročilo za omejitev izgub ali da lahko služijo kot varovanje pred tveganjem.

(26)

Organ ESMA je takšne odzive v celoti upošteval. Vendar pa ostajajo lastnosti in značilnosti binarnih opcij, ki so osnovni vir ugotovljene škode za male vlagatelje, enake, ne glede na to, ali se s temi produkti trguje na mestu trgovanja ali listinsko. Povedano drugače, binarne opcije na mestu trgovanja bi za vlagatelje še vedno predstavljale negativno pričakovano donosnost, medtem ko bi ponujale strukturo izplačevanja, ki ni primerna za varovanje pred tveganjem ali izvajanje drugih gospodarskih funkcij, ki bi lahko predstavljale pridobljeno korist. Navedene lastnosti veljajo kadar koli pred iztekom opcije. Zato zlasti obstoj sekundarnega trga ne spremeni osnovnih lastnosti, ki malim vlagateljem povzročajo škodo.

(27)

Binarne opcije so običajno zelo kratkoročne naložbe, saj se v nekaterih primerih iztečejo že po nekaj minutah po vstopu, zaradi česar so po naravi izjemno špekulativne.

(28)

Binarnost izida binarnih opcij pomeni, da se uporabljajo predvsem v špekulativne namene. Plačilo fiksnega denarnega zneska ali ničelno plačilo omeji vrednost binarnih opcij kot orodja za varovanje pred tveganjem v nasprotju s tradicionalnimi oblikami, ki stranki omogočajo, da upravlja s svojim tveganjem tako, da določi „zgornjo mejo“ ali „spodnjo mejo“ za določeno sredstvo, kateremu bi lahko bila stranka neposredno izpostavljena. K nadaljnjemu poslabšanju pripomore tudi značilna kratkoročnost binarnih opcij.

(29)

Poleg tega se vrednost binarnih opcij določa na podlagi verjetnosti, da se bo določeni dogodek zgodil, izplačila pa se določajo podobno kot pri običajnih stavah z določenimi dobitki (na primer na športnih prireditvah ali pri rezultatih volitev). Trgovanje je večinoma zelo kratkotrajno, vlagatelji pa dosežejo zelo veliko donosnost ali pa izgubijo celoten vložek. Te osnovne lastnosti so enake kot pri produktih za igre na srečo, ki so povezane z odvisniškim obnašanjem in slabimi izidi za stranke.

(30)

Kot je omenjeno zgoraj, ponudniki binarnih opcij običajno delujejo kot neposredne nasprotne stranke v trgovanju s stranko, zato vodijo trgovanje stranke v svoji knjigi. Ta poslovni model postavlja interese ponudnika v neposredno nasprotje z interesi njegovih strank, kar poveča tveganje, da bi lahko ponudnik ob izteku binarne opcije priredil ceno osnovnega instrumenta ali rok binarne opcije podaljšal za nekaj sekund ali milisekund, tako da mu ne bi bilo treba izplačati zneska na podlagi opcijske pogodbe. Tveganje za nasprotje interesov je še posebej veliko v primeru binarnih opcij, ker je struktura plačila teh produktov določena na podlagi tega, ali je osnovni instrument ob izteku dosegel določeno izvršilno ceno. Pristojni nacionalni organi so odkrili tudi prakse, pri katerih ponudniki binarnih opcij uporabljajo nesimetričen ali neskladen pribitek na glavne razlike v cenah osnovnih instrumentov, zaradi česar ostane opcija „brez denarja“, čeprav bi bila sicer ob izteku „v denarju“. Poleg tega so modeli porazdelitve, ki jih je organ ESMA opazil v tem tržnem sektorju, predmet določenih in včasih vgrajenih nasprotij interesov (24), pritisk zaradi vzdrževanja pritoka novih strank pa še povečuje možnosti za pojav nasprotij interesov.

(31)

Glede na to, da je pričakovana donosnost binarnih opcij strukturno negativna, je z več pozicijami, ki jih vlagatelj zavzame, večja verjetnost, da na kumulativni podlagi izgubi denar (25).

(32)

Visoko tveganje, povezano z možnostjo špekulativnega trgovanja z binarnimi opcijami ter z nasprotji interesov med ponudniki binarnih opcij in njihovimi strankami, potrjuje obstoj resnega zadržka glede zaščite vlagateljev.

(33)

Številke za stranke v zvezi s temi produkti so tekoče zaradi razmeroma kratke življenjske dobe binarnih opcij, računov stranke in čezmejne narave dejavnosti. Na podlagi podatkov, ki jih je organ ESMA zbral od številnih pristojnih nacionalnih organov (26), organ ESMA ocenjuje, da je število trgovalnih računov malih vlagateljev od ponudnikov CFD-jev in binarnih opcij s sedežem v EGP, naraslo z 1,5 milijona leta 2015 (27) na približno 2,2 milijona leta 2017 (28).

(34)

Zlasti naslednje informacije, ki so jih organu ESMA posredovali pristojni nacionalni organ, potrjujejo, da se je tržni sektor binarnih opcij povečal v celotni Uniji:

(35)

V skladu s poročilom IOSCO se v različnih jurisdikcijah najbolj pogoste pritožbe v zvezi s pooblaščenimi ponudniki nanašajo na donosnost produktov (skupaj z izgubami vlagateljev), stranke, ki niso razumele ponujenega produkta ali storitve (in z njimi povezanih tveganj), težave pri dvigovanju sredstev, agresivno/zavajajoče oglaševanje in na manipulacijo v zvezi s ceno ali trgovanjem (35).

(36)

Zgoraj omenjena analiza organa ESMA o pričakovanih negativnih donosnostih malih vlagateljev (36) podpirajo tudi podatki o izgubah, ki so jih utrpeli mali vlagatelji in o katerih so določeni pristojni nacionalni organi poročali organu ESMA:

(37)

Trgovanje, distribucija ali prodaja binarnih opcij na maloprodajnem masovnem trgu je zelo razširjena. Vendar pa zaradi kompleksnosti binarnih opcij, kot je opisano v tem sklepu, večina malih vlagateljev (za razliko od profesionalnih) težje pravilno razume in oceni dejansko tveganje, ki ga povzroča trgovanje s temi produkti. Dokaz o izgubah, ki jih je organ ESMA opazil na računih malih vlagateljev, opisanih v tem sklepu, prikazuje, da binarne opcije niso primerne za male vlagatelje.

(38)

Čeprav so binarne opcije kompleksni produkti, se malim vlagateljem najpogosteje ponujajo prek elektronskih platform za trgovanje, kjer ni na voljo nasvetov glede vlaganja ali upravljanja portfelja. V takšnih primerih se v skladu s členom 25(3) Direktive 2014/65/EU zahteva ocena primernosti (37). Vendar pa ta ocena ponudnikom binarnih opcij ali njihovim strankam ali morebitnim strankam ne preprečuje, da bi nadaljevali s transakcijo, stranka pa prejme le preprosto opozorilo. Do tega lahko pride v primeru, kadar stranka ponudniku binarnih opcij ni posredovala ali mu je posredovala nezadostne informacije o svojem znanju in izkušnjah na investicijskem področju v zvezi z določeno vrsto produkta in kadar ponudnik ugotovi, da produkt ni primeren za stranko. To malim vlagateljem omogoča dostop do produktov, kot so binarne opcije, ki jih zaradi njihovih lastnosti ne bi smeli kupiti (38).

(39)

Tudi v skladu z vprašanji in odgovori organa ESMA (39) so pristojni nacionalni organi opazili agresivne tržne prakse in zavajajoče tržne komunikacije v tem sektorju trga (40). Te na primer vključujejo uporabo dogovorov o sponzorstvu ali povezave z glavnimi športnimi skupinami, kar daje zavajajoč vtis, da so kompleksni in špekulativni produkti, kot so binarne opcije, primerni za množični maloprodajni trg s spodbujanjem ozaveščenosti o splošni blagovni znamki.

(40)

Poleg tega so nekateri pristojni nacionalni organi poleg redne uporabe zavajajočega tržnega gradiva opozorili tudi na prekomerno in intenzivno naravo opravljenih tržnih dejavnosti:

(41)

Omenjena dogajanja so še posebej zaskrbljujoča glede na povečano sodelovanje malih vlagateljev v tem sektorju trga.

(42)

Pristojni nacionalni organi so tudi v zvezi s tem izrazili zaskrbljenost glede „zapletene“ narave poslovnih modelov (44). Ker je lahko povprečna življenjska doba računa stranke razmeroma kratka, lahko to povzroča pri ponudnikih pritiske zaradi ohranjanja stalnega pritoka novih strank in jih lahko prisili, da sprejmejo agresivne tržne in prodajne tehnike, ki niso v najboljšem interesu malih vlagateljev.

(43)

Splošna značilnost tržnih in prodajnih tehnik, ki jih uporablja industrija binarnih opcij, je ponudba za trgovanje (denarno in nedenarno) z ugodnostmi, kot so bonusi za privabljanje in spodbujanje malih vlagateljev, da investirajo v binarne opcije, ponujanje daril (na primer letovanja, avtomobili, elektronske naprave), učnimi programi za usvajanje znanja o trgovanju ali znižanje stroškov (na primer razlike v ceni ali pristojbin za transakcije) (45).

(44)

Bonusi in druge ugodnosti, s katerimi se trguje, lahko delujejo tako, da odvračajo pozornost od visoko tvegane narave produkta. Običajno so namenjeni za privabljanje malih vlagateljev in spodbujanje trgovanja. Mali vlagatelji lahko te predstavitve upoštevajo kot glavno lastnost produkta, vse dokler niso več sposobni pravilno oceniti stopnje tveganja, povezanega s produktom.

(45)

Praksa v zvezi s sistemom bonusov temelji na spletni industriji stav. Nekateri ponudniki, ki tržijo ustrezne produkte, ponujajo „bonuse za dobrodošlico“ (za vsak odprt račun) in bonuse na podlagi vloženih zneskov (bonusi na volumen), na primer kot dodaten znesek „virtualnega denarja“ pod določenimi pogoji.

(46)

Med izvajanjem nadzora je več pristojnih nacionalnih organov odkrilo, da so pogoji v promocijskih ponudbah pogosto zavajajoči in da mnogo strank poroča o težavah pri dvigovanju sredstev, ko poskušajo te bonuse uporabiti, ali pa se ne zavedajo, da je njihov dostop do ponujenih bonusov ali sredstev odvisen od določenega obsega trgovanja. Glede na značilnosti negativne pričakovane donosnosti, ki je povezana s trgovanjem z binarnimi opcijami, to pogosto pomeni, da stranke izgubljajo več denarja, ker trgujejo pogosteje, kot bi to počele, če ne bi prejele ponujenih bonusov.

(47)

Pri tem se upošteva zlasti (46):

(48)

Poleg tega so pristojni nacionalni organi izrazili zaskrbljenost glede skladnosti ponudnikov binarnih opcij z njihovimi obveznostmi, da zagotovijo strankam poštene, jasne in nezavajajoče informacije ali da delujejo v najboljšem interesu strank (47). Pristojni nacionalni organi so zaskrbljeni tudi glede kakovosti informacij, predloženih malim vlagateljem (na primer na spletnih straneh dobaviteljev), o tem, kako binarne opcije delujejo, in zlasti informacij o prisotnih tveganjih (48). Nekateri primeri, ki niso združljivi z obveznostjo glede poštenih, jasnih in nezavajajočih informacij in pri katerih se uporabljajo tehnike za pridobitev pozornosti strank, ki ne odražajo nujno ustreznosti ali splošne kakovosti finančnega instrumenta ali prakse, so:

(49)

Prakse trženja in distribucije, povezane z zgoraj opisanimi binarnimi opcijami, potrjujejo resen zadržek glede zaščite vlagateljev.

(50)

Kombinacija stopnje kompleksnosti in pomanjkanje preglednosti binarnih opcij, negativni pričakovani donos produkta za vlagatelje, pomanjkanje razumnih ciljev za vlaganje; zavajajoča in agresivna narava številnih trženjskih in distribucijskih dejavnosti, navzkrižja interesov za ponudnike in velikost morebitnih škodljivih posledic – vse to prispeva k dejstvu, da mali vlagatelji izgubljajo zaupanje v finančni sistem.

(51)

Ob upoštevanju visoke verjetnosti, da stranke utrpijo izgube, kot je razvidno iz tega sklepa, lahko vlagatelji, ki niso imeli drugih izkušenj z vlaganjem v finančne instrumente in jih je pritegnilo agresivno trženje ponudnikov binarnih opcij, zaključijo, da so ti produkti tipični za vse finančne instrumente. Ta zaskrbljenost je še večja, če upoštevamo veliko število malih vlagateljev ponudnikov binarnih opcij in število pritožb glede teh produktov.

(52)

Kot določa člen 40(2)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, organ ESMA sprejme odločitev, ali v obstoječih regulativnih zahtevah v Uniji, ki veljajo za ustrezni finančni instrument ali posel, ta nevarnost ni obravnavana. Veljavne obstoječe regulativne zahteve so določene v Direktivi 2014/65/EU, Uredbi (EU) št. 600/2014 in Uredbi (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (50). Vključujejo zlasti: (i) zahtevo za predložitev ustreznih informacij strankam v členu 24(3) in (4) Direktive 2014/65/EU (51); (ii) zahteve glede primernosti in ustreznosti v členu 25(2) in (3) Direktive 2014/65/EU (52); (iii) zahteve po najboljši izvršitvi v členu 27 Direktive 2014/65/EU (53); (iv) zahteve glede upravljanja produktov v členih 16(3) in 24(2) Direktive 2014/65/EU; in (v) zahteve glede razkritja v členih 5 do 14 Uredbe (EU) št. 1286/2014.

(53)

Nekateri ponudniki, borzni posredniki in trgovinske organizacije so v svojih odzivih na poziv k predložitvi dokazov izrecno navedli, da mora organ ESMA obravnavati učinke nove zakonodaje pred začetkom izvajanja intervencijskih ukrepov za produkte, predvsem učinke nedavne uvedbe direktive MiFID II (zlasti pravil glede upravljanja produktov) in PRIIP.

(54)

Upoštevati je treba, da sta področje in vsebina več veljavnih regulativnih zahtev iz Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014 podobna kot v Direktivi 2004/39/ES (54). Medtem ko je bil namen sprejetja Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014 izboljšanje več pomembnih vidikov investicijskih storitev in poslov za izboljšanje zaščite vlagateljev (vključno s pooblastili za poseganje v zvezi s produkti), izboljšave številnih ustreznih določb ne obravnavajo določenih zadržkov iz tega sklepa. Z vidika tveganj in škode za vlagatelje, ki ju obravnava ta sklep, je več določb zato ostalo pretežno nespremenjenih.

(55)

Zahteve za predložitev ustreznih informacij strankam so bile podrobneje razložene v Direktivi 2014/65/EU s pomembnim izboljšanjem na področju razkritja stroškov in pristojbin, pri čemer morajo investicijska podjetja strankam predložiti zbirne informacije o vseh stroških in pristojbinah v zvezi z investicijskimi storitvami in finančnimi instrumenti. Vendar je jasno, da so zgolj pravila, ki temeljijo na razkritju – vključno z izboljšanimi informacijami o stroških – nezadostna, da bi obravnavala kompleksno tveganje, ki izvira iz trženja, distribucije ali prodaje binarnih opcij malim vlagateljem.

(56)

Zlasti člen 24(3) Direktive 2014/65/EU med drugim določa, da morajo investicijska podjetja zagotoviti, da so vse informacije, vključno s tržnimi sporočili, ki jih naslovijo na stranke ali potencialne stranke, poštene, jasne in niso zavajajoče. Člen 24(4) Direktive 2014/65/EU nadalje določa, da morajo investicijska podjetja strankam in potencialnim strankam pravočasno zagotoviti ustrezne informacije glede podjetja in njegovih storitev, finančnih instrumentov in predlaganih strategij, mest izvrševanja ter vseh stroškov in povezanih pristojbin, zlasti glede smernic in opozoril glede tveganj, povezanih z vlaganjem v te finančne instrumente, in ali je finančni instrument namenjen malim ali profesionalnim vlagateljem. Na podlagi opisa zadržkov glede zaščite vlagateljev v zvezi z binarnimi opcijami (zlasti glede njihove kompleksnosti, tveganosti in pričakovanega negativnega donosa) je jasno, da takšne škode za vlagatelja ni mogoče v celoti in ustrezno nadzorovati zgolj z izvajanjem teh pravil. Ta vrsta razkritja ne usmerja dovolj pozornosti stranke na konkretne posledice (negativni pričakovani donosi) vlaganja v te produkte in ne obravnava zadržkov, ki so del značilnosti produkta.

(57)

Organ ESMA upošteva tudi pomembnost pravil o razkritju iz Uredbe (EU) št. 1286/2014. Uredba (EU) št. 1286/2014 določa enotna pravila o obliki in vsebini dokumenta s ključnimi informacijami, ki ga zagotovijo proizvajalci paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktov (PRIIP) malim vlagateljem, da bi jim pomagali razumeti in primerjati ključne dejavnike in tveganja PRIIP. Zlasti člen 5 Uredbe (EU) št. 1286/2014, kot ga nadalje izvaja Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/653 (55), določa med drugim metodologijo za predstavitev povzetka kazalnikov tveganja in spremnih razlag, vključno s tem, ali lahko mali vlagatelj izgubi ves vloženi kapital ali sprejme dodatne finančne zaveze. Vendar tovrstno razkritje ne usmerja dovolj pozornosti malega vlagatelja na posledice vlaganja, zlasti v binarne opcije. Razmerje učinkovitosti na primer zadeva le posamezni produkt binarne opcije in stranki ne daje podatka o skupnem deležu računov malih vlagateljev, ki izgubijo denar.

(58)

Na splošno je regulativna rešitev, ki temelji na razkritju, neustrezna za te produkte, ki so sami po sebi neustrezni za male vlagatelje.

(59)

Zahteve glede ustreznosti so bile okrepljene tudi v Direktivi 2014/65/EU z zahtevo po zagotovitvi poročila o ustreznosti za stranko in podrobnejši opredelitvi ocene ustreznosti. Zlasti člen 25(2) Direktive 2014/65/EU določa, da morajo ponudniki binarnih opcij pridobiti potrebne informacije v zvezi z znanjem ali izkušnjami stranke ali potencialne stranke na investicijskem področju, med drugim glede na specifično vrsto produkta, finančni položaj stranke ali potencialne stranke, vključno z njeno zmožnostjo kritja izgub, in njene investicijske cilje, vključno s stopnjo dovoljenega tveganja, da bi ponudnik binarnih opcij stranki ali potencialni stranki lahko priporočil finančne produkte, ki so primerni zanjo in v skladu z njenim dovoljenim tveganjem in zmožnostjo kritja izgub. Vendar zahteve glede ustreznosti veljajo samo za zagotavljanje investicijskega svetovanja in upravljanja portfelja, zato običajno niso ustrezne za trženje, distribucijo ali prodajo binarnih opcij, kar v glavnem poteka prek elektronskih platform brez zagotavljanja investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja.

(60)

Poleg tega so cilji ocene ustreznosti (ob upoštevanju produktov glede na znanje in izkušnje, finančni položaj in investicijske cilje stranke) pretežno nespremenjeni v primerjavi z režimom iz Direktive 2004/39/ES in, kot je razvidno iz tega sklepa, niso zadostni, da bi se bilo mogoče izogniti ugotovljeni škodi za vlagatelja.

(61)

Podobno je Direktiva 2014/65/EU okrepila zahteve glede ustreznosti, predvsem z zožitvijo seznama nekompleksnih produktov in posledično z omejitvijo obsega produktov za storitve, namenjene zgolj izvrševanju. Člen 25(3) Direktive 2014/65/EU od ponudnikov binarnih opcij zahteva, da prosijo stranke ali potencialne stranke, naj jim dajo informacije v zvezi s svojim znanjem in izkušnjami na investicijskem področju, med drugim glede specifičnih ponujenih ali zahtevanih produktov, da bi ponudnik lahko določil, ali je produkt ustrezen za stranko ali potencialno stranko. Če ponudnik meni, da produkt ni ustrezen za stranko ali potencialno stranko, jo mora opozoriti. Binarne opcije se štejejo za kompleksne finančne produkte, zato je zanje treba izvesti preizkus ustreznosti v skladu s členom 25(3) Direktive 2014/65/EU.

(62)

Vendar pa je tako veljajo že v Direktivi 2004/39/ES, ki je predlagala skoraj enak preizkus ustreznosti kot Direktiva 2014/65/EU. Kot navaja ta sklep in so pokazale nadzorne izkušnje pristojnih nacionalnih organov (56), preizkus ustreznosti ni zadoščal za obravnavo zadržkov glede zaščite vlagateljev, kot jih opisuje ta sklep.

(63)

Ni pričakovati, da bi preizkusi primernosti in ustreznosti v skladu z obstoječimi regulativnimi zahtevami malim vlagateljem preprečili trgovanje z binarnimi opcijami na način, ki zagotavlja upoštevanje resnega zadržka glede zaščite vlagateljev.

(64)

Glede najboljšega izvrševanja je večina teh pravil že obstajala v Direktivi 2004/39/ES. Vendar je ta pravila Direktiva 2014/65/EU še okrepila. Zlasti člen 27 Direktive 2014/65/EU določa, da investicijska podjetja ukrenejo „vse potrebno“ (in ne več „vse razumno“), da dosežejo najboljši možni rezultat za svoje stranke pri izvrševanju naročil. Poleg tega morajo udeleženci na trgu objaviti dodatne informacije in zlasti investicijska podjetja morajo razkriti najboljših pet mest, kjer so izvrševala naročila strank, in dosežene rezultate pri izvrševanju teh naročil.

(65)

Organ ESMA je preučil, ali bi lahko revidirana pravila za najboljše izvrševanje obravnavala vsaj nekatere pomisleke glede trženja, distribucije ali prodaje binarnih opcij malim vlagateljem. Povečana preglednost glede izvrševanja naročil pomaga strankam bolje razumeti in oceniti kakovost praks izvrševanja s strani podjetja in zato bolje oceniti kakovost celokupnih storitev, ki so jim zagotovljene. Poleg tega izboljšane informacije o tem, kako podjetja izvršujejo naročila strank, pomagajo strankam pri spremljanju, da je podjetje izvedlo vse potrebno za zagotovitev najboljših možnih rezultatov za stranko. Zahteve glede najboljšega izvrševanja tudi krepijo standard najboljšega izvrševanja glede produktov OTC, tako da se od podjetij zahteva, naj preverijo poštenost cene, ki se predlaga stranki, pri izvrševanju naročil ali sprejemanju odločitev pri trgovanju s produkti OTC, vključno s prilagojenimi produkti. Zahteve iz Direktive 2014/65/EU veljajo za zbiranje tržnih podatkov, ki se uporabljajo pri oceni cene takšnih produktov in, kjer je mogoče, s primerjavo s podobnimi ali primerljivimi produkti. Vendar pravila najboljšega izvrševanja sama po sebi ne obravnavajo tveganj, povezanih z značilnostmi produkta, razen izvrševanja, ter s širšim trženjem, distribucijo ali prodajo teh produktov malim vlagateljem.

(66)

V zvezi s temi razmeroma podobnimi obstoječimi regulativnimi zahtevami je organ ESMA večkrat opozoril na zgoraj navedena tveganja v opozorilih vlagateljem (57), vprašanjih in odgovorih (58) in v svojem mnenju o „praksah direktive MiFID za podjetja, ki prodajajo kompleksne produkte“ (59). Organ ESMA je izvedel tudi konvergenco nadzora, med drugim prek združene skupine. Čeprav organ ESMA obširno uporablja svoje nezavezujoče instrumente za zagotovitev doslednega in učinkovitega izvajanja veljavnih obstoječih regulativnih zahtev, še vedno obstaja zadržek glede zaščite vlagateljev. S tem se poudarja, da iz razlogov iz tega oddelka te zahteve ne obravnavajo opredeljenega zadržka.

(67)

Organ ESMA je preučil morebitni vpliv pravil glede upravljanja produktov iz členov 16(3) in 24(2) Direktive 2014/65/EU. Ta pravila določajo, da ponudniki, ki pripravljajo finančne instrumente (vključno z binarnimi opcijami) za prodajo strankam, zagotovijo, da so njihovi produkti oblikovani tako, da izpolnjujejo potrebe opredeljenega ciljnega trga končnih strank v zadevni kategoriji strank, da je strategija za distribucijo produktov skladna z opredeljenim ciljnim trgom in da sprejmejo razumne ukrepe, da bi se finančni instrument distribuiral na opredeljenem ciljnem trgu, ter redno preverjajo opredelitev ciljnega trga in učinkovitost produkta. Ponudniki binarnih opcij razumejo finančne instrumente, ki jih ponujajo ali priporočajo, ocenjujejo skladnost instrumenta s potrebami stranke, kateri zagotavljajo investicijske storitve, ter upoštevajo opredeljeni ciljni trg končnih strank in zagotovijo, da se finančni instrumenti ponujajo ali priporočajo le takrat, ko je to v interesu stranke. Ponudniki binarnih opcij, ki bi distribuirali finančni instrument, ki ga ne pripravijo sami, poleg tega uredijo vse potrebno za pridobitev in razumevanje ustreznih informacij glede postopka odobritve produkta, vključno z opredeljenim ciljnim trgom in značilnostmi produkta. Ponudniki binarnih opcij, ki distribuirajo finančne instrumente, ki jih pripravijo ponudniki, za katere ne veljajo zahteve glede upravljanja produktov iz Direktive 2014/65/EU, ali ponudniki iz tretjih držav, imajo prav tako ustrezno ureditev za pridobitev zadostnih informacij o finančnih instrumentih.

(68)

Organ ESMA opozarja, da so bile zahteve glede upravljanja produktov prvič uvedene v pravu Unije v Direktivi 2014/65/EU. Dne 2. junija 2017 je organ ESMA objavil „Smernice o zahtevah glede upravljanja produktov MiFID II“ (60), v katerih so navodila za proizvajalce in razvijalce za oceno ciljnega trga.

(69)

Namen zahtev glede upravljanja produktov je zožiti vrsto strank (tj. ciljni trg), za katere bi bili finančni instrumenti ustrezni in katerim bi se te finančne instrumente ponujalo. Ob upoštevanju značilnosti binarnih opcij (visoka stopnja izgub, negativni pričakovani donos, kratkoročnost pogodb, kompleksnost struktur cen in splošno pomanjkanje razumnih investicijskih ciljev) pristojni nacionalni organi in organ ESMA menijo, da ni mogoče določiti pozitivnega ciljnega maloprodajnega trga. Mnoga podjetja po uveljavitvi Direktive 2014/65/EU in zahtev glede upravljanja produktov še vedno tržijo binarne opcije na množičnem trgu.

(70)

Kljub obstoju teh regulativnih zahtev dokazi kažejo, da mali vlagatelji izgubljajo in bodo še naprej izgubljali denar z binarnimi opcijami. Zato je ta ukrep nujen za obravnavanje nevarnosti.

(71)

Eden od razlogov, da je organ ESMA sprejel omejitev v tem sklepu, je, da pristojni organ ali pristojni organi niso sprejeli ukrepov, s katerimi bi odpravili nevarnost, ali pa sprejeti ukrepi ne zadostujejo za njeno odpravo.

(72)

Zadržek glede zaščite vlagateljev, ki ga navaja ta sklep, je nekatere pristojne nacionalne organe privedel do tega, da so proučili ali sprejeli nacionalne ukrepe, katerih namen je omejiti trženje, distribucijo ali prodajo binarnih opcij malim vlagateljem:

(73)

Poleg tega je norveški pristojni nacionalni organ Finanstilsynet („NO-Finanstilsynet“) dne 26. februarja 2018 izdal posvetovalni dokument, v katerem med drugim predlaga prepoved trženja, distribucije ali prodaje binarnih opcij malim vlagateljem, kot je predlagal organ ESMA v pozivu k predložitvi dokazov. Posvetovalno obdobje je potekalo od 26. februarja 2018 do 26. marca 2018 (67).

(74)

Ti nacionalni ukrepi lahko obravnavajo nekatere posamezne pomisleke, vendar niso zadostni, da bi obravnavali resen zadržek glede zaščite vlagateljev, ki je opisan v tem sklepu na čezmejni ravni. Kot navaja ta sklep, se binarne opcije najpogosteje tržijo, distribuirajo ali prodajajo prek spletnih računov za trgovanje in čezmejno (68). Nacionalna prepoved bi bila zato neustrezna za zaščito malih vlagateljev v drugih državah članicah, razen države članice, v kateri je ukrep sprejet, če ponudniki binarnih opcij delujejo v teh drugih državah članicah, kot se pogosto dogaja (69).

(75)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je za zagotovitev učinkovitosti nacionalnih ukrepov za male vlagatelje v Uniji nujno, da pristojni nacionalni organi v vseh državah članicah v kratkem časovnem obdobju sprejmejo ukrepe, katerih namen je uvesti skupno minimalno stopnjo zaščite vlagateljev, ki je določena v tem sklepu. Ker se to ni zgodilo in zaradi nujnosti, da se obravnava ugotovljen resen zadržek glede zaščite vlagateljev, je po mnenju organa ESMA nujno, da izvršuje svoja začasna pooblastila za poseganje v zvezi s produkti. Zdajšnji razdrobljeni okvir malim vlagateljem ne zagotavlja zaščite ali pa zagotavlja drugačno stopnjo zaščite po Uniji pri vlaganju v enake kompleksne produkte, včasih od istih ponudnikov.

(76)

Ob upoštevanju resnosti in trajnosti zadržkov glede zaščite vlagateljev, čezmejne narave teh aktivnosti, dejstva, da zadevajo več kot eno državo, in dokazov širjenja distribucije binarnih opcij v novih jurisdikcijah, kar vodi do povečanega števila različnih nacionalnih ukrepov, ki obravnavajo podobne zadržke glede zaščite vlagateljev, so vseevropski ukrepi nujni za zagotovitev minimalne skupne ravni zaščite v EU.

(77)

Nazadnje uporaba nadzornih pooblastil, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi v skladu s členom 69 Direktive 2014/65/EU na primer v skladu z odstavkom 2(f) (začasna prepoved poklicne dejavnosti) in (t) (prekinitev trženja ali prodaje zaradi neuporabe učinkovitega postopka odobritve produktov), tudi ne bi obravnavala resnih zadržkov glede zaščite vlagateljev. Intervencijski ukrep za produkte velja za produkt ali posel, povezan s tem produktom, in zato velja za vsa investicijska podjetja, ki ponujajo ta produkt ali posel, ne zgolj za eno določeno neskladje v primeru posameznega investicijskega podjetja.

(78)

Če se tveganja, ki izvirajo iz ponudbe binarnih opcij malim vlagateljem, obravnavajo na ravni Unije, je intervencijski ukrep učinkovitejši, kot če poskušajo pristojni nacionalni organi sprejemati ukrepe proti posameznemu podjetju individualno. Kot je navedeno zgoraj, dokazi kažejo, da je to težava na celotnem trgu, saj težava ni omejena na značilnosti določenih ponudnikov, in da so ključna tveganja značilna za produkt in poslovni model ponudnikov. Obstaja dejanska zaskrbljenost, da distribucija binarnih opcij malim vlagateljem ne omogoča, da bi ponudnik deloval v najboljšem interesu strank ali da bi omogočil zagotovitev informacij, ki so poštene, jasne in niso zavajajoče. To pomeni, da različni posamični nadzorni ukrepi ne bi nemudoma omogočili, da se prepreči nadaljnja škoda malim vlagateljem, in ne bi zagotovili ustrezne alternativne rešitve uporabi intervencijskih pooblastil organa ESMA. Čezmejna narava distribucije binarnih opcij, dejstvo, da učinkujejo na več kot eno državo članico, širjenje distribucije binarnih opcij v novih jurisdikcijah in širjenje različnih nacionalnih ukrepov za obravnavanje podobnih zadržkov glede zaščite vlagateljev (ki pa lahko prispevajo k tveganju regulativne arbitraže) vodijo do zaključka, da se štejejo ukrepi v Uniji, s katerimi se zagotovi skupna raven zaščite po Uniji, za nujne.

(79)

Ob upoštevanju velikosti in narave ugotovljenega resnega zadržka glede zaščite vlagateljev organ ESMA meni, da je nujno in sorazmerno, da začasno prepove trženje, distribucijo ali prodajo binarnih opcij malim vlagateljem. Ta prepoved obravnava zadržek z zagotovitvijo ustrezne in enake ravni zaščite malim vlagateljem, ki tržijo binarne opcije v Uniji. Nima škodljivega učinka na učinkovitost finančnih trgov ali na vlagatelje, ki bi bil nesorazmeren glede na njene koristi.

(80)

Da bi organ ESMA ocenil, kako in v kakšni meri pomenijo binarne opcije tveganje za zaščito vlagateljev, je analiziral distribucijo donosov vlagateljev (70). V analizi sta bili opredeljeni dve pomembni značilnosti (71). Prva pomembna značilnost je visoka raven tveganja pri binarnih opcijah: splošna značilnost binarnih opcij je, da vlagatelj izgubi celoten vložek.

(81)

Druga značilnost, tj. negativni pričakovani donos produkta, je pomemben izvor škode v tem okviru in velja za vse binarne opcije. Za razliko od finančnih naložb so pogodbe običajno zelo kratkoročne in ne nudijo sodelovanja v rasti vrednosti osnovnega instrumenta. Za razliko od tradicionalnih opcij, ki se pogosto uporabljajo za varovanje pred tveganji, zagotavljajo binarne opcije fiksno izravnalno plačilo, če se zgodi določeni dogodek. V nasprotju s tem pa je izravnalno plačilo tipične opcije pogojeno s spremembo v ceni osnovnega instrumenta, ko ima opcija denarno vrednost (zato je izravnalno plačilo spremenljivo). Svojstvena značilnost produktov omejuje vrednost produkta kot orodja za varovanje pred tveganji, medtem ko se druge vrste opcij uporabljajo za izravnavo ali omejevanje cene sredstva, kateremu je podjetje ali vlagatelj neposredno izpostavljen.

(82)

Poleg tega običajno kratkoročna narava binarnih opcij vlagatelju omogoča, da zaporedno izvede številne trgovinske posle. To v povezavi z negativnim pričakovanim donosom vpliva na povečano verjetnost, da vlagatelj tem bolj kumulativno izgublja, kolikor več trgovinskih poslov izvede. To je statistična značilnost ponavljajočega se trgovanja z negativnim pričakovanim donosom.

(83)

Pomembno je, da je negativni pričakovani donos običajno sestavni del poslovnega modela ponudnika, saj je običajno vir njegovega pričakovanega dobička. Binarna opcija zavezuje ponudnika binarnih opcij, da vlagatelju plača fiksni znesek, če se zgodi določeni dogodek, torej mora vlagatelj utrpeti pričakovano izgubo, da lahko ponudnik prejme pričakovani dobiček. Poleg tega je tudi mogoče, da bodo ponudniki naložili dodatne pristojbine.

(84)

Zlasti pri binarnih opcijah, ki se ponujajo s stalnim dvosmernim določanjem cen, zagotovitev te cene ne more izboljšati pričakovanih donosov za vlagatelja glede na to, da bo ponudnik moral ponuditi ceno, ki mu bo omogočala pridobiti pričakovani dobiček. Če vlagatelji opustijo pozicije pred njihovim potekom, je njihov pričakovani donos manjši, kot če zadržijo pozicijo do poteka. Razsežnost te postopne pričakovane izgube se razlikuje od ponudnika do ponudnika in od primera do primera, vendar mora biti pričakovana vrednost za vlagatelja ob upoštevanju dvosmernega določanja cen običajno negativna, tako kot začetna cena produkta pomeni negativni pričakovani donos za vlagatelja.

(85)

Kombinirani učinek ponazarja bistveni element binarnih opcij zaradi njihovih negativnih pričakovanih donosov: če mali vlagatelj izvede veliko število naložb ali če veliko število vlagateljev izvede po eno naložbo, je verjetnost ustvarjanja dobička nasploh zelo majhna.

(86)

Analiza porazdelitve donosa binarnih opcij je v korelaciji s podatki pristojnih nacionalnih organov pri poudarjanju stopnje visokega tveganja za male vlagatelje, da bi izgubili znaten delež (pogosto vse) svojih naložb in imeli negativni pričakovani donos. Te značilnosti so povezane tudi s splošno kompleksnostjo in pomanjkanjem preglednosti glede značilnosti produktov binarnih opcij, slabih praks trženja in distribucije ter inherentnih konfliktov interesov. Ni nadomestila z ustreznimi koristmi. Te značilnosti skupaj predstavljajo glavni izvor škode za trenutne in potencialne male vlagatelje.

(87)

Glavni razlog, zakaj je finančni sektor zelo reguliran, je, da služi pomembnim splošnim interesom in ciljem. Posebna pozornost v zvezi s tem je namenjena zaščiti malih vlagateljev. Trženje, distribucija ali prodaja naložbenega produkta temelji na domnevi, da produkt lahko, vsaj potencialno, zadosti tem splošnim interesom in ciljem ter ne predstavlja nesorazmernega tveganja za potrebo, da se zagotovi minimalna raven zaščite vlagateljev.

(88)

Organ ESMA je dosegel mejo učinkovitosti svojih nezavezujočih orodij na tem področju. V tem okviru zlasti glede upravljanja produktov organ ESMA tudi priznava, da so načela upravljanja produktov že sestavni del kulture nadzora finančnih storitev v Uniji. Novembra 2013 so evropski nadzorni organi (ESA) izdali skupno mnenje o „Postopkih nadzora in upravljanja produktov proizvajalcev“, ki določa načela na visoki ravni, veljavne za postopke nadzora in upravljanja finančnih instrumentov (72). Februarja 2014 je organ ESMA izdal mnenje o „praksah direktive MiFID za podjetja, ki prodajajo kompleksne produkte“ (73) in marca 2014 je izdal mnenje o „strukturiranih produktih za male vlagatelje – dobre prakse za ureditev upravljanja produktov“ (74). Poleg tega se od marca 2007 v Združenem kraljestvu uporabljajo smernice, ki določajo načela upravljanja produktov (75).

(89)

Kljub tem nadzornim načelom in regulativnim zahtevam, opisanih v tem sklepu, se je škoda glede trženja, distribucije ali prodaje binarnih opcij malim vlagateljev v zadnjih letih še povečevala.

(90)

Organ ESMA zato meni, da intervencijski ukrepi za preprečevanje trženja, distribucije ali prodaje vseh vrst binarnih opcij (ne glede na to, ali se trgujejo na mestu trgovanja ali ne) malim vlagateljem ustrezno obravnavajo tveganja za zaščito vlagateljev. Omeniti je treba, da bodo mali vlagatelji lahko pridobili podobne produkte v svetu igralništva, kjer so ti produkti dovoljeni v skladu z veljavno ustrezno zakonodajo.

(91)

Razmišljalo se je tudi o milejših ukrepih, kot je obveznost prodaje in distribucije teh produktov prek svetovalnih služb. Vendar ti produkti zaradi svojih značilnosti niso primerni za male vlagatelje. Zato bi takšen ukrep pomenil oceno za vsak primer posebej, ki je težavna za ponudnike in pristojne nacionalne organe, rezultat tega pa zaradi značilnosti teh produktov ne bi bil bistveno drugačen od ukrepov, predlaganih v tem sklepu. Možen bi bil tudi ukrep, da se določi minimalno trajanje binarnih opcij. Vendar se ključni pomisleki glede tega produkta s tem ukrepom ne bi spremenili. Zlasti struktura določanja cene produkta pomeni, da vlagatelji v povprečju utrpijo negativne pričakovane donose, ne da bi ob tem imeli kakršne koli koristi (na primer tradicionalne opcije imajo funkcijo varovanja pred tveganji).

(92)

Organ ESMA je tudi obravnaval dobre strani strožjih ukrepov, zlasti razširitev prepovedi trženja, distribucije ali prodaje binarnih opcij tudi velikim vlagateljem. Na tej stopnji ni dokazov, da so ciljna skupina investicijskih podjetij, ki tržijo te produkte, veliki vlagatelji. Zato bodo ostale binarne opcije na voljo strankam, ki so razvrščene kot profesionalni vlagatelji in primerne nasprotne stranke, ki zmorejo v vsakem primeru bolje oceniti tehnične značilnosti finančnih produktov. Ta skupina strank vključuje tudi tiste male vlagatelje, ki imajo dovolj znanja in izkušenj, da lahko zaprosijo za razvrstitev med profesionalne vlagatelje.

(93)

Organ ESMA se zaveda, da se bodo ponudniki soočili z morebitnimi finančnimi posledicami in stroški, ki nastanejo iz osredotočenja svojega posla in usmeritve svojih strank k drugim finančnim instrumentom in produktom.

(94)

Vendar meni, da naslednje koristi, pridobljene iz obravnavanja ugotovljenega resnega zadržka glede zaščite vlagateljev, odtehtajo potencialen negativni vpliv ukrepov:

(95)

Ukrep organa ESMA začne veljati en mesec po objavi tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije (UL EU). To pomeni enomesečni odpovedni rok po uradni objavi, katerega namen je uravnotežiti interes malih vlagateljev za takojšnje zmanjšanje škode, ki izhaja iz trenutnega trgovanja z binarnimi opcijami, in potrebo po zagotovitvi dovolj časa, da ustrezni tržni udeleženci ustrezno organizirajo in spremenijo svoje poslovne modele.

(96)

Ob upoštevanju narave opredeljenih tveganj ter števila in vrste prizadetih vlagateljev in nacionalnih ukrepov, ki jih predlagajo številne države članice, bo ukrep organa ESMA zagotovil skupni minimalni pristop v Uniji. Organ ESMA je obravnaval tudi tveganje, da bi ponudniki, ki trenutno ponujajo binarne opcije, lahko poskusili ponujati produkte s primerljivimi značilnostmi. Organ ESMA in pristojni nacionalni organi bodo tudi podrobneje spremljali, ali iz takšnih novih trendov distribucije izhajajo podobne škodljive posledice za male vlagatelje in ali bi se ponudniki binarnih opcij trudili izogniti tem intervencijskim ukrepom, in bodo ravnali, kot je treba.

(97)

Poleg tega začasni intervencijski ukrepi organa ESMA veljajo za vse ponudnike binarnih opcij in druge osebe, ki zavestno in namerno prispevajo h kršitvi ukrepov iz Uredbe (EU) št. 600/2014. Medtem ko je treba področje subjektov iz člena 40 te uredbe glede podjetij za upravljanje skladov končno obravnavati na zakonodajni ravni, da se izboljša pravna varnost (76), je organ ESMA upošteval, da bi bilo to področje namenjeno za regulativno arbitražo. Organ ESMA je določil, da imajo ob upoštevanju škode za vlagatelje, kot je razvidno zgoraj, predlagani ukrepi dovolj široko področje uporabe in lahko zato obravnavajo resen zadržek glede zaščite vlagateljev, ki izhaja iz trženja, distribucije ali prodaje binarnih opcij.

(98)

Ker so lahko predlagani ukrepi v omejenem obsegu povezani z izvedenimi finančnimi instrumenti na kmetijske proizvode, se je organ ESMA posvetoval z javnimi organi, pristojnimi za nadzor, upravljanje in regulacijo fizičnih kmetijskih trgov v Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007 (77). Organ ESMA je prejel odgovore Zveznega ministrstva za prehrano in kmetijstvo (Nemčija), Ministrstva za kmetijstvo (Latvija) ter Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo (Finska). Ti vključeni organi niso izrazili ugovorov na sprejetje predlaganih ukrepov.

(99)

Organ ESMA je pristojne nacionalne organe obvestil o tem predlaganem sklepu –

(a)

mora biti poravnan z gotovino ali se lahko poravna v gotovini po izbiri ene od strank, razen v primeru neizpolnitve obveznosti ali drugega razloga za prenehanje;

(b)

predvideva plačilo le ob njegovem zaprtju ali poteku;

(c)

njegovo plačilo je omejeno na: