Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32018R1724

Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (Besedilo velja za EGP.)

PE/41/2018/REV/2

OJ L 295, 21.11.2018, p. 1–38 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1724/oj

21.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/1


UREDBA (EU) 2018/1724 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 2. oktobra 2018

o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 21(2) in člena 114(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Notranji trg spada med najbolj oprijemljive dosežke Unije. Z omogočanjem prostega gibanja ljudi, blaga, storitev in kapitala državljanom in podjetjem zagotavlja nove priložnosti. Ta uredba je ključni element strategije za enotni trg, vzpostavljene s sporočilom Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom „Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo“. Cilj te strategije je odpiranje vseh možnosti notranjega trga, tako da se državljanom in podjetjem olajša gibanje v Uniji in trgovanje ter ustanavljanje in širjenje podjetij čez meje.

(2)

V sporočilu Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ je bila priznana vloga, ki jo imajo internet in digitalne tehnologije pri spreminjanju našega življenja, načina, kako državljani in podjetja dostopajo do informacij, pridobivajo znanje, kupujejo blago in storitve, sodelujejo na trgu in delajo, saj prinašajo priložnosti za inovacije, rast in delovna mesta. V tem sporočilu in številnih resolucijah, ki jih je sprejel Evropski parlament, je bilo priznano, da je mogoče potrebe državljanov in podjetij v njihovih matičnih državah in prek meja bolje zadovoljevati z razširitvijo in povezavo obstoječih portalov na ravni Evrope, spletnih mest, mrež, storitev in sistemov z različnimi nacionalnimi rešitvami, s čimer bi ustvarili „enotno digitalno vstopno mesto“, ki bi služil kot evropska enotna vstopna točka (v nadaljnjem besedilu: vstopno mesto). V sporočilu Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom „Akcijski načrt Unije za e-upravo za obdobje 2016–2020, Pospešitev digitalne preobrazbe uprave“, je bilo vstopno mesto uvrščeno med ukrepe za leto 2017. V poročilu Komisije z dne 24. januarja 2017 z naslovom „Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb: Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2017“ je vstopno mesto označeno kot prednostna naloga za pravice državljanov Unije.

(3)

Evropski parlament in Svet sta večkrat pozvala k oblikovanju celovitejšega in uporabniku prijaznejšega svežnja informacij in pomoči, ki bi državljanom in podjetjem pomagal krmariti po notranjem trgu ter okrepil in izboljšal učinkovitost orodij notranjega trga za boljšo izpolnitev potreb državljanov in podjetij pri njihovih čezmejnih dejavnostih.

(4)

Ta uredba je odziv na te pozive, saj državljanom in podjetjem omogoča enostaven dostop do informacij, postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav, ki jih potrebujejo za uveljavljanje svojih pravic na notranjem trgu. Vstopno mesto bi lahko pripomoglo k večji preglednosti pravil in predpisov glede različnih poslovnih in življenjskih dogodkov, kot so potovanje, upokojitev, izobraževanje, zaposlitev, zdravstveno varstvo, potrošniške pravice in družinske pravice. Poleg tega bi lahko pomagalo izboljšati zaupanje potrošnikov, odpraviti pomanjkljivo poznavanje varstva potrošnikov in pravil notranjega trga ter zmanjšati stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja. S to uredbo se vzpostavlja uporabnikom prijazno interaktivno vstopno mesto, ki naj bi jim pomagalo do najustreznejših storitev glede na njihove potrebe. Glede tega bi morale imeti Komisija in države članice pomembno vlogo pri doseganju navedenih ciljev.

(5)

Vstopno mesto bi moralo olajšati interakcijo med državljani in podjetji na eni strani ter pristojnimi organi na drugi strani, saj zagotavlja dostop do spletnih rešitev in s tem lajša vsakodnevne dejavnosti državljanov in podjetij ter zmanjšuje ovire na notranjem trgu. Obstoj enotnega digitalnega vstopnega mesta, ki zagotavlja spletni dostop do točnih in ažurnih informacij, postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav, bi lahko prispeval k ozaveščanju uporabnikov o različnih obstoječih spletnih storitvah in jim prihranil čas in stroške.

(6)

Ta uredba ima tri cilje, in sicer zmanjšati vsakršno dodatno upravno breme za državljane in podjetja, ki uveljavljajo ali želijo uveljavljati svoje pravice na notranjem trgu, vključno s prostim gibanjem državljanov, popolnoma skladno z nacionalnimi pravili in postopki, odpraviti diskriminacijo in zagotoviti delovanje notranjega trga v zvezi z zagotavljanjem informacij, postopkov in storitev za pomoč in reševanje težav. Ker zajema prosto gibanje državljanov, ki ga ni mogoče šteti le za postransko, bi morala ta uredba temeljiti na členu 21(2) in členu 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(7)

Da bi državljani in podjetja Unije lahko uveljavljali svojo pravico do prostega gibanja na notranjem trgu, bi morala Unija sprejeti posebne nediskriminatorne ukrepe, ki bi državljanom in podjetjem omogočili enostaven dostop do dovolj celovitih in zanesljivih informacij o pravicah, ki jih imajo na podlagi prava Unije, ter do veljavnih nacionalnih pravil in postopkov, ki jih morajo izpolnjevati, ko se preselijo v državo članico, ki ni njihova matična država članica, ali tam živijo ali se izobražujejo oziroma ko tam ustanavljajo podjetja in opravljajo poslovno dejavnost. Informacije bi morale šteti za dovolj celovite, če vključujejo vse informacije, ki jih uporabniki potrebujejo za razumevanje, kaj so njihove pravice in obveznosti, in identifikacijo pravil, ki veljajo zanje v zvezi z dejavnostmi, ki jih želijo opravljati kot čezmejni uporabniki. Informacije bi morale biti navedene na jasen, izčrpen in razumljiv način in biti operativne ter dobro prilagojene ciljni skupini uporabnikov. Informacije in postopki bi morali zajemati vse predvidljive postopkovne korake, ki so pomembni za uporabnika. Za državljane in podjetja, ki delujejo v zapletenih regulativnih okoljih, kot so tisti, ki delujejo v e-trgovini in sodelovalnem gospodarstvu, je pomembno, da imajo enostaven dostop do veljavnih pravil in navodil, kako se ta pravila uporabljajo za njihove dejavnosti. Enostaven in uporabniku prijazen dostop do informacij pomeni, da se uporabnikom omogoči, da lahko zlahka najdejo informacije, da lahko zlahka ugotovijo, kateri deli informacij so pomembni prav za njihovo situacijo, ter da ustrezne informacije zlahka razumejo. Informacije, ki jih je treba zagotoviti na nacionalni ravni, se ne bi smele nanašati samo na nacionalna pravila, ki izvajajo pravo Unije, ampak tudi na vsa druga nacionalna pravila, ki se uporabljajo tako za čezmejne uporabnike kot za uporabnike, ki niso čezmejni.

(8)

Pravila o zagotavljanju informacij iz te uredbe ne bi smela veljati za nacionalne pravosodne sisteme, saj so informacije s tega področja, ki so pomembne za čezmejne uporabnike, že vključene v portal evropskega e-pravosodja. V nekaterih primerih iz te uredbe bi bilo treba sodišča šteti za pristojne organe, na primer kadar upravljajo poslovne registre. Poleg tega bi bilo treba načelo nediskriminacije uporabljati tudi za spletne postopke, ki omogočajo dostop do sodnih postopkov.

(9)

Jasno je, da so lahko državljani in podjetja iz drugih držav članic v slabšem položaju zaradi nepoznavanja nacionalnih pravil in upravnih sistemov, razlik v jezikih, ki se uporabljajo, in geografske oddaljenosti od pristojnih organov v državi članici, ki ni njihova matična država članica. Najučinkovitejši način za zmanjšanje teh posledičnih ovir na notranjem trgu je, da se čezmejnim uporabnikom in uporabnikom, ki niso čezmejni, v jeziku, ki ga lahko razumejo, omogoči spletni dostop do informacij, da se jim omogoči opravljanje postopkov v celoti na spletu za skladnost z nacionalnimi pravili ter da se jim zagotovi pomoč, kadar pravila in postopki niso dovolj jasni ali kadar se pri uveljavljanju svojih pravic srečajo z ovirami.

(10)

Sprejetih je bilo več aktov Unije, v kateri se ponuja rešitve z vzpostavitvijo sektorskih storitev „vse na enem mestu“, vključno z enotnimi kontaktnimi točkami, vzpostavljenimi z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki nudijo spletne informacije, storitve za pomoč in dostop do postopkov, pomembnih za zagotavljanje storitev; kontaktnih točk za proizvode, vzpostavljene z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4), in kontaktnih točk za proizvode za gradbeništvo, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki zagotavljajo dostop do tehničnih pravil za proizvode; ter nacionalnih centrov za pomoč pri priznavanju poklicnih kvalifikacij, vzpostavljenih z Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki pomagajo strokovnjakom, ki se preselijo čez mejo. Poleg tega so bile vzpostavljene mreže, na primer evropski potrošniški centri, da bi se spodbudilo razumevanje pravic potrošnikov v Uniji in zagotovila pomoč pri reševanju pritožb glede nakupov, opravljenih med potovanjem ali spletnim nakupovanjem v drugi državi članici mreže. Poleg tega si mreža Solvit iz Priporočila Komisije 2013/461/EU (7) prizadeva zagotoviti hitre, učinkovite in neformalne rešitve težav, s katerimi se srečujejo posamezniki in podjetja, če javni organi onemogočajo izvajanje njihovih pravic na notranjem trgu. Vzpostavljenih je bilo več informacijskih portalov, kot sta Tvoja Evropa v zvezi z notranjim trgom in portal e-pravosodja v zvezi s področjem pravosodja, za obveščanje uporabnikov o pravilih Unije in nacionalnih pravilih.

(11)

Ker so vsi ti akti Unije sektorski, je sedanje zagotavljanje spletnih informacij in storitev za pomoč in reševanje težav skupaj s spletnimi postopki za državljane in podjetja zelo razdrobljeno. Spletne informacije in postopki niso enako razpoložljivi, kakovost storitev je pomanjkljiva, informacije in storitve za pomoč in reševanje težav pa so premalo poznane. Prav tako imajo čezmejni uporabniki težave z najdenjem in dostopnostjo teh storitev.

(12)

Ta uredba bi morala vzpostaviti enotno digitalno vstopno mesto kot enotno vstopno točko, prek katere bi lahko državljani in podjetja dostopali do informacij o pravilih in zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. Vstopno mesto bi moralo poenostaviti stike državljanov in podjetij s storitvami za pomoč in reševanje težav, vzpostavljenimi na ravni Unije ali nacionalni ravni, in narediti ta stik učinkovitejši. Vstopno mesto bi moralo tudi olajšati dostop do spletnih postopkov in njihovo izvedbo. Ta uredba ne bi smela v ničemer vplivati na že obstoječe pravice in obveznosti na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki veljajo na navedenih področjih politike. Za postopke iz Priloge II k tej uredbi in postopke iz direktiv 2005/36/ES in 2006/123/ES ter iz direktiv 2014/24/EU (8) in 2014/25/EU (9) Evropskega parlamenta in Sveta bi morala ta uredba podpreti uporabo načela „samo enkrat“ za izmenjavo dokazil med pristojnimi organi različnih držav članic, pri tem pa bi morala popolnoma spoštovati temeljno pravico do varstva osebnih podatkov.

(13)

Vstopno mesto in njegova vsebina bi morala biti osredotočena na uporabnika in uporabniku prijazna. Pri vstopnem mestu bi si bilo treba prizadevati, da ne bi povzročal prekrivanja in bi moral zagotoviti povezave z obstoječimi storitvami. Državljanom in podjetjem bi moral omogočati interakcijo z javnimi organi na nacionalnimi ravni in ravni Unije, tako da bi jim dal možnost pošiljanja povratnih informacij v zvezi s storitvami, zagotovljenimi prek vstopnega mesta, in delovanjem notranjega trga po njihovih izkušnjah. Orodje za povratne informacije bi moralo uporabniku omogočiti, da na način, ki omogoča, da uporabnik ostane anonimen, opozori na zaznane težave, pomanjkljivosti in potrebe, da se spodbudi stalno izboljševanje kakovosti storitev.

(14)

Uspeh vstopnega mesta bo odvisen od skupnega prizadevanja Komisije in držav članic. Vstopno mesto bi moralo vključevati skupni uporabniški vmesnik, integriran v že obstoječi portal Tvoja Evropa, ki ga bo upravljala Komisija. Skupni uporabniški vmesnik bi moral zagotavljati povezave do informacij in postopkov ter storitev za pomoč ali reševanje težav, ki so na voljo na portalih, ki jih upravljajo pristojni organi držav članic in Komisija. Za spodbujanje uporabe vstopnega mesta bi moral biti skupni uporabniški vmesnik na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije (v nadaljnjem besedilu: uradni jeziki Unije). Na obstoječem portalu Tvoja Evropa in njegovi glavni dostopovni strani, prilagojeni zahtevam vstopnega mesta, bi bilo treba ohraniti ta večjezikovni pristop do informacij, ki se zagotavljajo. Delovanje vstopnega mesta bi moralo biti podprto s tehničnimi orodji, ki jih Komisija razvije v tesnem sodelovanju z državami članicami.

(15)

V Listini za elektronske enotne kontaktne točke iz Direktive 2006/123/ES, ki jo je Svet podprl leta 2013, so se države članice prostovoljno zavezale sprejetju na uporabnike osredotočenega pristopa za zagotavljanje informacij prek enotnih kontaktnih točk, tako da bodo zajeta vsa področja, pomembna za podjetja, vključno z DDV, davki od dohodkov, socialno varnostjo ali zahtevami delovnega prava. Na podlagi Listine in v luči izkušenj s portalom Tvoja Evropa bi morale informacije vsebovati tudi opis storitev za pomoč in reševanje težav. Državljani in podjetja bi morali imeti možnost, da se na te storitve obrnejo, ko imajo težave z razumevanjem informacij, z uporabo informacij v svoji situaciji ali z opravljanjem postopka.

(16)

V tej uredbi bi morala biti zajeta področja informacij, pomembna za državljane in podjetja, ki uveljavljajo svoje pravice in izpolnjujejo svoje obveznosti na notranjem trgu. Za ta področja bi bilo treba na nacionalni ravni, vključno z regionalno in lokalno ravnjo, pa tudi na ravni Unije zagotoviti dovolj celovite informacije, ki bodo pojasnjevale veljavna pravila in veljavne obveznosti ter postopke, ki jih morajo državljani in podjetja opraviti za izpolnjevanje teh pravil in obveznosti. Da bi zagotovili kakovost ponujenih storitev, bi morale biti informacije, zagotovljene prek vstopnega mesta, jasne, točne in ažurne, zmanjšati bi bilo treba uporabo zapletenih strokovnih poimenovanj, uporabo kratic pa omejiti na poenostavljene in zlahka razumljive izraze, ki ne zahtevajo predhodnega poznavanja pravne tematike ali področja. Te informacije bi bilo treba zagotoviti tako, da lahko uporabniki zlahka razumejo osnovna pravila in zahteve, ki se uporabljajo za njihovo konkretno situacijo na teh področjih. Poleg tega bi bilo treba uporabnike obvestiti, da v nekaterih državah članicah ni nacionalnih pravil na področjih informacij iz Priloge I, zlasti kadar za ta področja v drugih državah članicah veljajo nacionalna pravila. Informacije o tem, da ni nacionalnih pravil, bi lahko bile vključene v portal Tvoja Evropa.

(17)

Informacije, ki jih je Komisija v skladu z veljavnim pravom Unije ali prostovoljnimi dogovori že pridobila od držav članic, kot so informacije, zbrane za portal EURES, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta (10), portal evropskega e-pravosodja, vzpostavljen z Odločbo Sveta 2001/470/ES (11), ali zbirko podatkov reguliranih poklicev, vzpostavljeno z Direktivo 2005/36/ES, bi bilo treba po možnosti uporabljati kot del informacij, ki jih je treba v skladu s to uredbo dati na voljo državljanom in podjetjem na ravni Unije in na nacionalni ravni. Od držav članic ne bi smeli zahtevati, da na svojih nacionalnih spletnih mestih zagotavljajo informacije, ki so že na voljo v ustreznih podatkovnih zbirkah, ki jih upravlja Komisija. Kadar morajo države članice zagotoviti spletne informacije že na podlagi drugih aktov Unije, kot je Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12), bi moralo zadostovati, da zgolj zagotovijo povezave do že obstoječih spletnih informacij. Kadar so določena področja politike že v celoti harmonizirana s pravom Unije, na primer pravice potrošnikov, bi morale informacije, zagotovljene na ravni Unije, na splošno zadostovati, da se uporabnikom pojasnijo njihove ustrezne pravice oziroma obveznosti. V takih primerih bi bilo treba od držav članic zahtevati le, da zagotovijo dodatne informacije v zvezi z svojimi nacionalnimi upravnimi postopki in storitvami za pomoč ali drugimi upravnimi pravili na nacionalni ravni, če so pomembni za uporabnike. Informacije o pravicah potrošnikov na primer ne bi smele vplivati na pogodbeno pravo, temveč bi morale obveščati uporabnike o njihovih pravicah v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom v okviru trgovskih poslov.

(18)

Ta uredba bi morala okrepiti razsežnost notranjega trga v zvezi s spletnimi postopki, s čimer bi prispevala k digitalizaciji notranjega trga, s podpiranjem splošnega načela nediskriminacije, med drugim v povezavi z dostopom državljanov ali podjetij do spletnih postopkov, ki na nacionalni ravni že obstajajo na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, in do postopkov, ki se v skladu s to uredbo omogočijo v celoti na spletu. Kadar lahko uporabnik v situaciji, ki je izključno omejena na eno samo državo članico, dostopa do spletnega postopka v tej državi članici in ga opravi na področju iz te uredbe, bi moral tudi čezmejni uporabnik imeti možnost spletnega dostopa do istega postopka in njegovega opravljanja brez diskriminatornih ovir, bodisi z uporabo iste tehnične rešitve bodisi z drugo, tehnično ločeno rešitvijo, katere rezultat bi bil isti. Takšne ovire bi lahko bile rešitve, zasnovane na nacionalni ravni, kot je uporaba polj v obrazcih, ki zahtevajo nacionalne telefonske številke, nacionalne klicne številke ali nacionalne poštne številke, plačilo pristojbin, ki ga je mogoče izvesti samo prek sistemov, ki ne omogočajo čezmejnih plačil, odsotnost podrobnih pojasnil v jeziku, ki ga razumejo čezmejni uporabniki, nezadostne možnosti za predložitev elektronskih dokazil, ki jih izdajo organi v drugi državi članici, in nesprejemanje sredstev elektronske identifikacije, izdanih v drugih državah članicah. Države članice bi morale zagotoviti rešitve za te ovire.

(19)

Kadar uporabniki opravljajo spletne postopke čezmejno, bi morali imeti možnost, da prejmejo vsa ustrezna pojasnila v uradnem jeziku Unije, ki ga dobro razume največje možno število čezmejnih uporabnikov. To ne pomeni, da morajo države članice upravne obrazce, ki so povezani s postopkom, ali rezultate tega postopka prevesti v ta jezik. Vendar pa se države članice spodbuja, da uporabljajo tehnične rešitve, ki bi uporabnikom omogočile, da postopke v čim več primerih opravljajo v tem jeziku, pri čemer spoštujejo nacionalna pravila držav članic o uporabi jezikov.

(20)

Nacionalni spletni postopki, ki so pomembni za čezmejne uporabnike, da lahko uveljavljajo svoje pravice na notranjem trgu, so odvisni od tega, ali imajo prebivališče ali sedež v zadevni državi članici oziroma ali želijo dostopati do postopkov te države članice, pri tem pa imajo prebivališče ali sedež v drugi državi članici. Ta uredba državam članicam ne bi smela onemogočati, da od čezmejnih uporabnikov, ki imajo prebivališče ali sedež na njihovem ozemlju, zahtevajo, da pridobijo nacionalno identifikacijsko številko, da bi lahko dostopali do nacionalnih spletnih postopkov, pod pogojem, da to zadevnim uporabnikom ne nalaga neupravičenega dodatnega bremena ali stroškov. Čezmejnim uporabnikom brez stalnega prebivališča ali sedeža v zadevni državi članici ni treba omogočiti popolnega dostopa do nacionalnih spletnih postopkov, ki niso pomembni za uveljavljanje njihovih pravic na notranjem trgu, na primer vpis za prejemanje lokalnih storitev, kot sta pobiranja odpadkov in parkirna dovoljenja.

(21)

Ta uredba bi morala nadgrajevati Uredbo (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (13), ki določa pogoje, pod katerimi države članice priznajo določena sredstva elektronske identifikacije fizičnih in pravnih oseb, za katere velja priglašena shema elektronske identifikacije druge države članice. Uredba (EU) št. 910/2014 določa pogoje, pod katerimi lahko uporabniki uporabljajo svoja sredstva elektronske identifikacije in avtentikacije za dostop do spletnih javnih storitev v čezmejnih situacijah. Institucije, organe, urade in agencije Unije se spodbuja, naj sprejmejo sredstva elektronske identifikacije in avtentikacije za postopke, za katere so pristojni.

(22)

V skladu z več sektorskimi akti Unije, kot so direktive 2005/36/ES, 2006/123/ES, 2014/24/EU in 2014/25/EU, morajo biti postopki na voljo v celoti na spletu. S to uredbo bi bilo treba določiti, da morajo biti zahteve za več drugih postopkov, ki so ključnega pomena za večino državljanov in podjetij, ki uveljavljajo svoje pravice in izpolnjujejo obveznosti prek meja, na voljo v celoti na spletu.

(23)

Da bi lahko državljani in podjetja neposredno uživali koristi notranjega trga brez nepotrebnega dodatnega upravnega bremena, bi ta uredba morala zahtevati popolno digitalizacijo uporabniškega vmesnika z določenimi ključnimi postopki za čezmejne uporabnike, navedenimi v Prilogi II k tej uredbi. Ta uredba bi morala določati tudi merila za določitev, kako ti postopki štejejo za v celoti spletne. Obveznost narediti takšen postopek v celoti spleten bi se morala uporabljati le, kadar je postopek v zadevni državi članici vzpostavljen. Ta uredba ne bi smela zajemati prve registracije poslovne dejavnosti, postopkov za ustanovitev podjetij kot pravnih oseb ali naknadnega vlaganja dokumentacije teh podjetij, saj je za te postopke potreben celovit pristop, namenjen spodbujanju uporabe digitalnih rešitev v celotnem življenjskem ciklu podjetja. Ko se podjetja ustanovijo v drugi državi članici, jih je treba prijaviti v sistem socialne varnosti in sistem zavarovanja, da se prijavijo njihovi zaposleni in se v oba sistema plačujejo prispevki. Lahko se zgodi, da morajo priglasiti svoje poslovne dejavnosti, pridobiti dovoljenja ali prijaviti spremembe poslovne dejavnosti. Ti postopki so skupni za podjetja, ki delujejo v veliko gospodarskih sektorjih, zato je primerno zahtevati, da se zagotovijo v celoti na spletu.

(24)

S to uredbo bi morali razjasniti, kaj pomeni ponuditi postopek v celoti na spletu. Postopek bi moral šteti za popolnoma spletnega, če lahko uporabnik vse faze od dostopa do zaključka, sodelovanje s pristojnim organom, „sprejemno pisarno“, izvede elektronsko, na daljavo in prek spletne storitve. Ta spletna storitev bi morala usmerjati uporabnika skozi seznam vseh zahtev, ki jih je treba izpolniti, in vseh dokazil, ki jih je treba predložiti, mu omogočiti, da predloži informacije in dokazila o skladnosti z vsemi takšnimi zahtevami, in mu zagotoviti samodejno potrdilo o prejemu, razen če se rezultat postopka lahko zagotovi takoj. To pristojnim organom ne bi smelo preprečevati, da z uporabnikom navežejo neposreden stik, kadar je to potrebno za pridobitev nadaljnjih pojasnil, potrebnih za postopek. Tudi rezultat postopka, kot ga določa ta uredba, bi morali pristojni organi uporabniku zagotoviti v elektronski obliki, kadar je to mogoče na podlagi veljavnega prava Unije in nacionalnega prava.

(25)

Ta uredba ne bi smela vplivati na vsebino postopkov iz Priloge II, ki so določeni na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, niti ne določa materialnih ali postopkovnih pravil na področjih, zajetih v Prilogi II, vključno z davčnim področjem. Namen te uredbe je določiti tehnične zahteve za zagotovitev, da bi bili ti postopki, kadar so bili v zadevni državi članici vzpostavljeni, omogočeni v celoti na spletu.

(26)

Ta uredba ne bi smela vplivati na pristojnosti nacionalnih organov v kateremkoli postopku, vključno s preverjanjem točnosti in veljavnosti predloženih informacij ali dokazil ter preverjanjem verodostojnosti, kadar so dokazila predložena z drugimi sredstvi, ne pa s tehničnim sistemom na podlagi načela „samo enkrat“. Ta uredba tudi ne bi smela vplivati na postopkovne delovne procese znotraj pristojnih organov in med njimi, „zaledne storitve“, ne glede na to, ali so digitalizirani ali ne. Kadar je to potrebno kot del nekaterih postopkov za prijavo spremembe poslovne dejavnosti, bi moralo državam članicam biti še naprej omogočeno, da zahtevajo udeležbo notarjev ali odvetnikov, ki bi lahko želeli uporabiti sredstva preverjanja, vključno z videokonferencami ali drugimi spletnimi sredstvi, ki omogočajo avdiovizualno povezavo v realnem času. Vendar njihova udeležba ne bi smela preprečevati, da se postopek za prijavo teh sprememb zaključi v celoti na spletu.

(27)

V nekaterih primerih se lahko od uporabnikov zahteva, da predložijo dokazila o dejstvih, ki jih ni mogoče dokazati s spletnimi sredstvi. Taka dokazila lahko vključujejo zdravniška potrdila, dokazilo, da je nekdo živ, ter dokazilo o tehnični brezhibnosti motornih vozil ali njihovi številki šasije. Če je ta dokazila mogoče predložiti v elektronski obliki, to ne bi smelo pomeniti izjeme od načela, da bi bilo treba postopek ponuditi v celoti na spletu. V drugih primerih bi lahko bilo še vedno potrebno, da se uporabniki postopka v okviru spletnega postopka še vedno osebno zglasijo pri pristojnem organu. Vse take izjeme, razen tistih, ki izhajajo iz prava Unije, bi morale biti omejene na situacije, ko je to upravičeno z nujnim razlogom v javnem interesu na področju javne varnosti, javnega zdravja ali boja proti goljufijam. Za zagotovitev preglednosti bi morale države članice s Komisijo in drugimi državami članicami deliti informacije o tovrstnih izjemah ter na podlagi katerih razlogov in v katerih okoliščinah se lahko uporabijo. Od držav članic se ne bi smelo zahtevati, da poročajo o vsakem posameznem primeru, v katerem je izjemoma potrebna osebna navzočnost, ampak bi morale sporočiti nacionalne določbe, ki določajo take primere. Najboljše prakse na nacionalni ravni in tehnološki razvoj, ki omogočajo nadaljnjo digitalizacijo v zvezi s tem, bi morala redno obravnavati usklajevalna skupina za vstopno mesto.

(28)

V čezmejnih situacijah je lahko postopek za registracijo spremembe naslova sestavljen iz dveh ločenih postopkov, in sicer postopka v državi članici izvora, v katerem se zahteva odjava na starem naslovu, in postopka v namembni državi članici, v katerem se zahteva prijava na novem naslovu. Ta uredba bi morala zajemati oba postopka.

(29)

Ker je digitalizacija zahtev, postopkov in formalnosti v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij že zajeta v Direktivi 2005/36/ES, bi morala ta uredba zajemati le digitalizacijo postopka za zahtevo za akademsko priznanje diplom, potrdil ali drugih dokazil o opravljenem izobraževanju osebe, ki želi začeti ali nadaljevati študij, ali za uporabo akademskega naziva zunaj formalnosti, povezanih s priznavanjem poklicnih kvalifikacij.

(30)

Ta uredba ne bi smela vplivati na pravila za koordinacijo sistemov socialne varnosti iz uredb (ES) št. 883/2004 (14) in (ES) št. 987/2009 (15) Evropskega parlamenta in Sveta, ki opredeljujeta pravice in obveznosti zavarovanih oseb in nosilcev socialne varnosti ter postopke, ki se uporabljajo na področju koordinacije sistemov socialne varnosti.

(31)

Na ravni Unije in na nacionalni ravni je bilo vzpostavljenih več mrež in storitev za pomoč državljanom in podjetjem pri čezmejnih dejavnostih. Pomembno je, da so te storitve, vključno z obstoječimi storitvami za pomoč ali reševanje težav, vzpostavljenimi na ravni Unije, kot so evropski potrošniški centri, portal Tvoja Evropa – nasveti, mreža SOLVIT, Služba za pomoč glede pravic intelektualne lastnine, mreža Europe Direct in Evropska podjetniška mreža, del vstopnega mesta, da jih lahko najdejo vsi potencialni uporabniki. Storitve iz Priloge III so bile vzpostavljene z zavezujočimi akti Unije, druge pa so prostovoljne. Za storitve, vzpostavljene z zavezujočimi akti Unije, bi morale veljati zahteve glede kakovosti iz te uredbe. Prostovoljne storitve bi morale izpolnjevati te zahteve glede kakovosti, če je namen, da so dostopne prek vstopnega mesta. Ta uredba ne bi smela spreminjati obsega in vrste teh storitev, njihove upravljavske ureditve, veljavnih rokov in njihove prostovoljne, pogodbene ali druge podlage. Kadar se s temi storitvami na primer zagotavlja pomoč neformalne narave, ta uredba te pomoči ne bi smela spremeniti v zavezujoč pravni nasvet.

(32)

Poleg tega bi bilo treba državam članicam in Komisiji omogočiti, da pod pogoji iz te uredbe vstopnemu mestu dodajo druge nacionalne storitve za pomoč in reševanje težav, ki jih zagotavljajo pristojni organi ali zasebni in polzasebni subjekti ali javni subjekti, kot so gospodarske zbornice ali nevladne storitve za pomoč državljanom. Načeloma bi morali biti pristojni organi odgovorni za pomoč državljanom in podjetjem pri vseh težavah v zvezi z veljavnimi pravili in postopki, ki jih s spletnimi storitvami ne morejo v celoti rešiti. Vendar lahko države članice za zelo specifična področja, in kadar storitve, ki jih zagotavljajo zasebni ali polzasebni subjekti, izpolnjujejo potrebe uporabnikov, Komisiji predlagajo vključitev takih storitev v vstopno mesto, če izpolnjujejo vse zahteve iz te uredbe in ne podvajajo že obstoječih storitev za pomoč in reševanje težav.

(33)

Za pomoč uporabnikom pri iskanju ustrezne storitve bi ta uredba morala zagotoviti iskalnik storitev za pomoč, ki uporabnike samodejno usmeri k pravi storitvi.

(34)

Skladnost z minimalnim seznamom zahtev glede kakovosti je bistvena za uspeh vstopnega mesta, da se zagotovi zanesljivost zagotavljanja informacij in storitev, saj bi bila v nasprotnem primeru resno ogrožena verodostojnost celotnega vstopnega mesta. Glavni cilj skladnosti je zagotoviti jasno in uporabnikom prijazno predstavitev informacij ali storitev. Za dosego tega cilja, so za način predstavitve informacij v postopku, ki ga opravi uporabnik, odgovorne države članice. Čeprav je za uporabnike na primer sicer koristno, da so pred začetkom postopka obveščeni o splošno razpoložljivih pravnih sredstvih kadar je rezultat postopka negativen, je uporabniku veliko bolj prijazno, če se jim specifične informacije o možnih korakih, ki jih lahko sprejmejo v tem primeru, zagotovijo ob koncu postopka.

(35)

Dostopnost informacij za čezmejne uporabnike je mogoče bistveno izboljšati, kadar so informacije na voljo v uradnem jeziku Unije, ki ga dobro razume največje možno število čezmejnih uporabnikov. Ta jezik bi moral biti v večini primerov tuji jezik, ki se ga uporabniki po vsej Uniji največ učijo, v nekaterih posebnih primerih, zlasti v primeru informacij, ki jih morajo na lokalni ravni zagotoviti majhne občine blizu meje države članice, pa je lahko najbolj primeren jezik tisti, ki ga kot prvi jezik uporabljajo čezmejni uporabniki v sosednji državi članici. Prevodi iz uradnega jezika ali jezikov zadevne države članice v ta drugi uradni jezik Unije bi morali odražati točno vsebino informacij, zagotovljenih v uradnem jeziku ali jezikih. Prevod je lahko omejeno na informacije, ki jih uporabniki potrebujejo za razumevanje osnovnih pravil in zahtev, ki veljajo v njihovih situacijah. Čeprav bi bilo treba države članice spodbuditi, da kar največ informacij prevedejo v uradni jezik Unije, ki ga dobro razume največje možno število čezmejnih uporabnikov, pa bo količina informacij, ki jih je treba prevesti na podlagi te uredbe, odvisna od finančnih sredstev, ki so na voljo v ta namen, zlasti tistih iz proračuna Unije. Komisija bi morala vzpostaviti ustrezno ureditev za učinkovito zagotavljanje prevodov državam članicam na njihovo zahtevo. Usklajevalna skupina za vstopno mesto bi morala o tem razpravljati in zagotoviti smernice o uradnem jeziku ali jezikih Unije, v katere bi bilo treba prevesti te informacije.

(36)

V skladu z Direktivo (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta (16) morajo države članice zagotoviti, da so spletna mesta njihovih javnih organov dostopna v skladu z načeli zaznavnosti, uporabljivosti, razumljivosti in robustnosti in da izpolnjujejo zahteve iz navedene direktive. Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost s Konvencijo Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov, zlasti s členoma 9 in 21 Konvencije, osebam z motnjami v duševnem razvoju pa bi morale biti v čim večji možni meri zagotovljene alternative v zlahka berljivem jeziku v skladu z načelom sorazmernosti. Države članice so se z ratifikacijo in Unija s sklenitvijo (17) Konvencije zavezale, da bodo sprejele ustrezne ukrepe, s katerimi se invalidom zagotovi enak kot drugim do novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij in sistemov, vključno z internetom, s tem, ko se spodbuja dostop do informacij za osebe z motnjami v duševnem razvoju, v čim večji možni meri in sorazmerno zagotavljajo alternative v zlahka berljivem jeziku.

(37)

Direktiva (EU) 2016/2102 se ne uporablja za spletna mesta in mobilne aplikacije institucij, organov, uradov in agencij Unije, vendar bi morala Komisija zagotoviti, da bodo skupni uporabniški vmesnik in spletne strani, za katere je odgovorna in ki bodo vključeni v vstopno mesto, dostopni invalidom, kar pomeni, da bodo zaznavna, operabilna, razumljiva in robustna. Zaznavnost pomeni, da morajo biti informacije in skupni uporabniški vmesniki uporabnikom predstavljeni na načine, ki jih lahko zaznajo; operabilnost pomeni, da je treba zagotoviti delujoče uporabniške vmesnike in navigacijo; razumljivost pomeni, da morajo biti informacije, povezane s skupnim uporabniškim vmesnikom, in njegovo delovanje razumljivi; robustnost pa pomeni, da mora biti vsebina dovolj robustna, da jo je mogoče zanesljivo razlagati z različnimi uporabniškimi agenti, tudi s podpornimi tehnologijami. V zvezi z izrazi zaznavnost, operabilnost, razumljivost in robustnost se Komisijo spodbuja, da spoštuje ustrezne harmonizirane standarde.

(38)

Da bi olajšali plačilo pristojbin, ki se zahtevajo kot del spletnih postopkov ali za zagotavljanje storitev za pomoč ali reševanje težav, bi morali čezmejni uporabniki imeti možnost, da uporabljajo kreditne prenose ali direktne bremenitve, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (18), ali druga plačilna sredstva, ki se običajno uporabljajo čezmejno, vključno z debetnimi ali kreditnimi karticami.

(39)

Za uporabnike je koristno, da so obveščeni o predvidenem trajanju postopka. Ustrezno bi bilo treba uporabnike obvestiti o veljavnih rokih ali tihih odobritvah ali ureditvi upravnega molka ali, če se ti ne uporabljajo, vsaj o povprečnem, ocenjenem ali okvirnem času, ki je običajno potreben za zadevni postopek. Te ocene ali navedbe bi morale zgolj pomagati uporabnikom pri načrtovanju njihovih dejavnosti ali morebitnih nadaljnjih upravnih korakov in ne bi smele imeti pravnih učinkov.

(40)

Ta uredba bi morala omogočati tudi preverjanje dokazil, ki jih uporabniki predložijo v elektronski obliki, kadar so ta dokazila predložena brez elektronskega žiga ali potrdila pristojnega organa izdajatelja ali kadar tehnično orodje, vzpostavljeno s to uredbo, ali drug sistem, ki omogoča neposredno izmenjavo ali preverjanje dokazil med pristojnimi organi različnih držav članic, ni na voljo. Za take primere bi ta uredba morala določati učinkovit mehanizem za upravno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic na podlagi informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (19). V takih primerih bi morala biti odločitev pristojnega organa za uporabo IMI prostovoljna, vendar enkrat ko organ zahtevek za informacije ali sodelovanje predloži prek IMI, bi moral zaprošeni pristojni organ obvezno sodelovati in zagotoviti odgovor. Zahtevek se lahko prek IMI pošlje pristojnemu organu, ki izdaja dokazila, ali centralnemu organu, ki ga države članice določijo skladno s svojimi upravnimi pravili. Da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju in ker Uredba (EU) 2016/1191 Evropskega parlamenta in Sveta (20) zajema del dokazil, pomembnih za postopke iz te uredbe, se lahko ureditev sodelovanja za IMI iz Uredbe (EU) 2016/1191 uporablja tudi za druga dokazila, ki se zahtevajo v postopkih iz te uredbe. Da bi lahko organi, uradi ali agencije Unije postali udeleženci IMI, bi bilo treba spremeniti Uredbo (EU) št. 1024/2012.

(41)

Spletne storitve, ki jih zagotavljajo pristojni organi, so ključne za izboljšanje kakovosti in varnosti storitev za državljane in podjetja. Javne uprave v državah članicah vedno bolj delujejo v smeri ponovne uporabe podatkov in od državljanov in podjetij vse redkeje zahtevajo večkratno predložitev istih informacij. Za zmanjšanje dodatnega bremena, bi bilo treba ponovno uporabo podatkov spodbujati za čezmejne uporabnike.

(42)

Da se omogoči zakonita čezmejna izmenjava dokazil in informacij na podlagi uporabe načela „samo enkrat“ po vsej Uniji, bi bilo treba to uredbo in načelo „samo enkrat“ uporabljati skladno z vsemi ustreznimi pravili o varstvu podatkov, vključno z načelom najmanjšega obsega podatkov, točnosti, omejitve shranjevanja, celovitosti in zaupnosti, nujnosti, sorazmernosti in omejitve namena. Pri njenem izvajanju bi bilo treba popolnoma upoštevati tudi načelo vgrajene varnosti in načelo vgrajene zasebnosti ter spoštovati temeljne pravice posameznikov, vključno tistih v zvezi s pravičnostjo in preglednostjo.

(43)

Države članice bi morale zagotoviti, da se uporabnikom postopkov zagotovijo jasne informacije o tem, kako bodo osebni podatki, ki se nanašajo nanje, obdelani v skladu s členoma 13 in 14 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (21) in členoma 15 in 16 Uredbe (EU) 2018/1725 (22).

(44)

Za nadaljnje spodbujanje uporabe spletnih postopkov bi morala ta uredba v skladu z načelom „samo enkrat“ zagotoviti podlago za oblikovanje in uporabo popolnoma delujočega, varnega in zanesljivega tehničnega sistema za avtomatizirano čezmejno izmenjavo dokazil med akterji, udeleženimi v postopku, kadar za to izrecno zaprosijo državljani in podjetja. Kadar izmenjava dokazil vključuje osebne podatke, bi bilo treba zahtevo šteti za izrecno, če vsebuje prostovoljen, specifičen, ozaveščen in nedvoumen izraz posameznikove volje, bodisi z izjavo ali z jasnim pritrdilnim dejanjem, da želi izvesti izmenjavo ustreznih informacij. Če uporabnik ni oseba, na katero se podatki nanašajo, postopek na spletu ne bi smel posegati v njegove pravice iz Uredbe (EU) 2016/679. Čezmejna uporaba načela „samo enkrat“ bi morala privesti do tega, da državljanom in podjetjem istih podatkov ni treba predložiti javnim organom več kot enkrat in da se ti podatki lahko uporabljajo tudi na zahtevo uporabnika za namen opravljanja čezmejnih spletnih postopkov, ki vključujejo čezmejne uporabnike. Obveznost uporabe tehničnega sistema za avtomatizirano izmenjavo dokazil med različnimi državami članicami bi za pristojni organ izdajatelj morala veljati le, kadar organi v svoji državi članici dokazila zakonito izdajajo v elektronski obliki, ki omogoča tako avtomatizirano izmenjavo.

(45)

Vsaka čezmejna izmenjava dokazil bi morala imeti ustrezno pravno podlago, kot je Direktiva 2005/36/ES, 2006/123/ES, 2014/24/EU ali 2014/25/EU oziroma za postopke iz Priloge II, drugo veljavno pravo Unije ali nacionalno pravo.

(46)

Primerno je, da ta uredba v splošnem določa, da čezmejna avtomatizirana izmenjava dokazil poteka na izrecno zahtevo uporabnika. Vendar se ta zahteva se ne bi smela uporabljati, kadar ustrezno pravo Unije ali nacionalno pravo dovoljuje avtomatizirano čezmejno izmenjavo podatkov brez izrecne zahteve uporabnika.

(47)

Uporaba tehničnega sistema, vzpostavljenega s to uredbo, bi morala ostati prostovoljna, uporabniku pa bi moralo biti omogočeno, da dokazila posreduje na druge načine, zunaj tehničnega sistema. Uporabnik bi moral imeti možnost vpogleda v dokazila in pravico, da izbere, da ne bo nadaljeval izmenjave dokazil v primeru, ko po vpogledu v dokazila, ki naj bi se izmenjala, ugotovi, da so informacije netočne, zastarele ali presegajo tisto, kar je potrebno za zadevni postopek. Podatki, vključeni v vpogled, se ne bi smeli hraniti dlje, kot je tehnično potrebno.

(48)

Varen tehnični sistem, ki bi ga bilo treba vzpostaviti za izmenjavo dokazil v skladu s to uredbo, bi moral pristojnim organom prosilcem jamčiti, da je dokazilo izdal pravi organ. Pristojni organ bi moral imeti možnost, da pred sprejetjem informacij, ki jih v okviru postopka zagotovi uporabnik, preveri informacije v primeru dvoma, in pride do zaključka, da so točne.

(49)

Obstaja več gradnikov, ki ponujajo osnovne zmogljivosti in se lahko uporabijo za vzpostavitev tehničnega sistema, kot je gradnik Instrumenta za povezovanje Evrope, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (23), ter gradnika e-dostave in elektronske identifikacije, ki sta sestavna dela Instrumenta za povezovanje Evrope. Te gradnike sestavljajo tehnične specifikacije, vzorci programske opreme in podporne storitve, njihov namen pa je zagotavljati interoperabilnost med obstoječimi sistemi informacijske in komunikacijske tehnologije v različnih državah članicah, tako da lahko državljani, podjetja in uprave, kjer koli se nahajajo v Uniji, uporabljajo brezšivne digitalne javne storitve.

(50)

Tehnični sistem, vzpostavljen s to uredbo, bi moral biti na voljo poleg drugih sistemov, ki zagotavljajo mehanizme za sodelovanje med organi, kot je IMI, in ne bi smel vplivati na druge sisteme, vključno s sistemom iz Uredbe (ES) št. 987/2009, enotnim evropskim dokumentom v zvezi z oddajo javnega naročila iz Direktive 2014/24/EU, elektronsko izmenjavo informacij socialne varnosti iz Uredbe (ES) št. 987/2009, evropsko poklicno izkaznico iz Direktive 2005/36/ES, medsebojno povezavo nacionalnih registrov ter medsebojno povezavo centralnih in trgovinskih registrov ter registrov podjetij iz Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta (24) ter medsebojno povezanost registrov insolventnosti iz Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

(51)

Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje tehničnega sistema za avtomatizirano izmenjavo dokazil, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev zlasti tehničnih in operativnih specifikacij sistema za obdelavo zahtevka uporabnika za izmenjavo dokazil, prenos takih dokazil, kot tudi za določitev pravil, potrebnih za zagotovitev integritete in zaupnosti prenosa. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (26).

(52)

Za zagotovitev visoke ravni varnosti tehničnega sistema za čezmejno uporabo načela „samo enkrat“ pri sprejemanju izvedbenih aktov, bi morala Komisija pri sprejemanju izvedbenih aktov, s katerimi določi specifikacije takega tehničnega sistema, ustrezno upoštevati standarde in tehnične specifikacije, ki jih pripravijo evropske in mednarodne organizacije in organi za standardizacijo, zlasti Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI), Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) in Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU), kakor tudi varnostne standarde iz člena 32 Uredbe (EU) 2016/679 in člena 22 Uredbe (EU) 2018/1725.

(53)

Kadar je to potrebno za zagotovitev razvoja, razpoložljivosti, vzdrževanja, nadzora, spremljanja in varnostnega upravljanja delov tehničnega sistema, za katere je odgovorna Komisija, bi morala Komisija po potrebi za nasvet zaprositi Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

(54)

Pristojni organi in Komisija bi morali zagotoviti, da so informacije, postopki in storitve, za katere so odgovorni, skladne z merili glede kakovosti. Nacionalni koordinatorji, imenovani na podlagi te uredbe, in Komisija bi morali redno nadzirati skladnost z merili glede kakovosti in varnosti na nacionalni ravni oziroma ravni Unije ter obravnavati morebitne težave. Nacionalni koordinatorji bi morali poleg tega pomagati Komisiji pri spremljanju delovanja tehničnega sistema, ki omogoča čezmejno izmenjavo dokazil. Ta uredba bi morala Komisiji zagotoviti vrsto sredstev za obravnavo poslabšanja kakovosti storitev, zagotovljenih prek vstopnega mesta, odvisno od resnosti in trajanja takega poslabšanja, po potrebi z vključitvijo usklajevalne skupine za vstopno mesto. To ne bi smelo prejudicirati splošne odgovornosti Komisije v zvezi s spremljanjem skladnosti s to uredbo.

(55)

Ta uredba bi morala podrobno določiti glavne funkcije tehničnih orodij, ki podpirajo delovanje vstopnega mesta, zlasti skupnega uporabniškega vmesnika, repozitorija za povezave in skupnega iskalnika storitev za pomoč. Skupni uporabniški vmesnik bi moral zagotoviti, da lahko uporabniki na nacionalnih spletnih mestih in na spletnih mestih Unije zlahka najdejo informacije, postopke ter storitve za pomoč in reševanje težav. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za zagotavljanje povezav do enega samega vira informacij, potrebnih za vstopno mesto, da se prepreči zmeda med uporabniki, ki jo povzročajo različni, popolnoma ali delno podvojeni viri z enakimi informacijami. To ne bi smelo izključiti možnosti zagotavljanja povezav z istimi informacijami, ki jih nudijo lokalni ali regionalni pristojni organi glede različnih geografskih območij. Prav tako to ne bi smelo preprečiti določenega podvajanja informacij, kadar je to neizogibno ali zaželeno, na primer, kadar se nekatere pravice, obveznosti in pravila Unije ponovijo ali so opisani na nacionalnih spletnih straneh zaradi večje prijaznosti do uporabnika. Za zmanjšanje človeškega posredovanja pri posodabljanju povezav, ki se uporabljajo pri skupnem uporabniškem vmesniku, bi bilo treba, kadar je to tehnično izvedljivo, vzpostaviti neposredno povezavo med ustreznimi tehničnimi sistemi držav članic in repozitorijem za povezave. Skupna podporna orodja informacijske in komunikacijske tehnologije lahko za izboljšanje interoperabilnosti s katalogi in semantiko storitev na nacionalni ravni uporabljajo osnovno besedišče javnih storitev (CPSV). Države članice bi bilo treba spodbujati k uporabi CPSV, vendar se lahko odločijo za uporabo nacionalnih rešitev. Informacije, vključene v repozitorij za povezave, bi morale biti javno dostopne v odprti, splošno uporabljeni in strojno berljivi obliki, na primer z vmesniki za aplikacijsko programiranje, da se omogoči njihova ponovna uporaba.

(56)

Iskalni pripomoček skupnega uporabniškega vmesnika bi moral uporabnike usmeriti k informacijam, ki jih potrebujejo kjer koli že je, na spletnih straneh Unije ali na nacionalnih spletnih straneh. Poleg tega bo kot alternativni način usmerjanja uporabnikov k koristnim informacijam še naprej koristen za vzpostavljanje povezav med obstoječimi in komplementarnimi spletnimi mesti ali spletnimi stranmi, njihovo čim večje poenostavljanje in združevanje ter vzpostavljanje povezav med spletnimi stranmi in spletnimi mesti na ravni Unije in na nacionalni ravni, ki zagotavljajo dostop do spletnih storitev in informacij.

(57)

V tej uredbi bi morale biti navedene tudi zahteve glede kakovosti za skupni uporabniški vmesnik. Komisija bi morala zagotoviti, da je skupni uporabniški vmesnik skladen s temi zahtevami, še zlasti pa, da je vmesnik na voljo in dostopen na spletu prek različnih kanalov ter da je enostaven za uporabo.

(58)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tehničnih rešitev, ki podpirajo delovanje vstopnega mesta, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev, kadar je potrebno, veljavnih standardov in zahtev glede interoperabilnosti, da se lažje najdejo informacije o pravilih in obveznostih, postopkih ter storitvah za pomoč in reševanje težav, za katere so odgovorne države članice in Komisija. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(59)

Ta uredba bi morala tudi jasno razdeliti odgovornost za razvoj, razpoložljivost, vzdrževanje in varnost aplikacij informacijske in komunikacijske tehnologije, ki podpirajo delovanje vstopnega mesta, med Komisijo in države članice. Komisija in države članice bi morale v okviru svojih nalog vzdrževanja redno spremljati pravilno delovanje teh aplikacij informacijske in komunikacijske tehnologije.

(60)

Da bi omogočili vse možnosti različnih področij informacij in postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav, ki bi jih bilo treba vključiti v vstopno mesto, je treba močno izboljšati poznavanje ciljnih skupin o njihovem obstoju in delovanju. Njihova vključitev v vstopno mesto bi morala uporabnikom omogočiti, da precej lažje najdejo informacije in postopke ter storitve za pomoč in reševanje težav, tudi če jih ne poznajo. Poleg tega bodo potrebne usklajene promocijske dejavnosti za zagotovitev, da se državljani in podjetja iz Unije seznanijo z obstojem vstopnega mesta in koristmi, ki jih ponuja. Take promocijske dejavnosti bi morale vključevati optimizacijo iskalnikov in druge ukrepe za večjo ozaveščenost o spletu, saj so ti stroškovno najučinkovitejši in lahko pomagajo doseči kar največjo ciljno publiko. Za največjo učinkovitost bi bilo treba te promocijske dejavnosti usklajevati v okviru usklajevalne skupine za vstopno mesto, države članice pa bi morale svoja prizadevanja za promocijo prilagoditi tako, da bi vsi ustrezni okviri vsebovali skupen značilen sklic, z možnostjo povezovanja vstopnega mesta z nacionalnimi pobudami.

(61)

Vse institucije, organe in agencije Unije bi bilo treba pozvati k spodbujanju uporabe vstopnega mesta tako, da njegov logotip in povezave do njega vključijo v vse ustrezne spletne strani, za katere so odgovorni.

(62)

Ime, pod katerim je vstopno mesto znano in promovirano v splošni javnosti, bi moralo biti „Tvoja Evropa“. Skupni uporabniški vmesnik bi moral biti prepoznaven in bi se ga moralo dati zlahka najti, zlasti na ustreznih spletnih straneh Unije in nacionalnih spletnih straneh. Logotip vstopnega mesta bi moral biti viden na ustreznih spletnih mestih Unije in nacionalnih spletnih mestih.

(63)

Za pridobivanje ustreznih informacij za ocenjevanje in izboljšanje uspešnosti vstopnega mesta bi morala ta uredba od pristojnih organov in Komisije zahtevati zbiranje in analizo podatkov, povezanih z uporabo različnih področij informacij, postopkov in storitev, zagotovljenih prek vstopnega mesta. Z zbiranjem statističnih podatkov uporabnikov, kot so podatki v zvezi s številom obiskovalcev posameznih spletnih strani, številom uporabnikov v neki državi članici v primerjavi s številom uporabnikov iz drugih držav članic, uporabljene iskalne besede, najbolj obiskane spletne strani, referenčne spletne strani ali število, izvor in vsebina zahtevkov za pomoč, bi se moralo izboljšati delovanje vstopnega mesta, saj bi bilo lažje opredeliti publiko, razvijati promocijske dejavnosti in izboljšati kakovost ponujenih storitev. Pri zbiranju teh podatkov bi bilo treba upoštevati letno primerjalno analizo e-uprave, ki jo izvede Komisija, da se prepreči podvajanje.

(64)

Da se zagotovijo enotni pogoji izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev enotnih pravil o načinu zbiranja in izmenjave statističnih podatkov o uporabnikih. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(65)

Kakovost vstopnega mesta je odvisna od kakovosti storitev Unije in nacionalnih storitev, ki se zagotavljajo prek njega. Zato bi bilo treba redno spremljati tudi kakovost informacij in postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav, ki so na voljo prek vstopnega mesta, prek orodja za povratne informacije uporabnikov, s katerim se uporabnike zaprosi, da ocenijo zajemanja in kakovosti informacij, postopka ali storitve za pomoč in reševanje težav, ki so jih uporabili, ter dajanje povratnih informacij o njih. Te povratne informacije bi bilo treba zbirati v skupnem orodju, do katerega bi morali imeti dostop Komisija, pristojni organi in nacionalni koordinatorji. Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe v zvezi s skupnimi funkcijami orodij za povratne informacije uporabnikov ter podrobna ureditev za zbiranje in izmenjavo povratnih informacij uporabnikov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Komisija bi morala objaviti anonimne spletne preglede težav, ki izhajajo iz informacij, glavne statistične podatke o uporabnikih in glavne povratne informacije uporabnikov, zbranih v skladu s to uredbo.

(66)

Poleg tega bi moralo vstopno mesto vključevati orodje za povratne informacije, ki uporabnikom omogoča, da prostovoljno in anonimno sporočijo vse težave in nevšečnosti, ki so jih imeli pri uveljavljanju svojih pravic na notranjem trgu. To orodje bi moralo zgolj dopolnjevati mehanizme za reševanje pritožb, saj uporabnikom ne more nuditi prilagojenega odziva. Prejet odziv bi bilo treba združiti z zbirnimi informacijami storitev za pomoč in reševanje težav o primerih, ki so jih obravnavale, da se pripravi pregled notranjega trga, kot ga dojemajo njegovi uporabniki, in opredelijo težavna področja, v zvezi s katerimi bodo v prihodnosti morda potrebni ukrepi za izboljšanje delovanja notranjega trga. Ta pregled bi moral biti povezan z obstoječimi orodji za poročanje, kot je pregled enotnega trga.

(67)

Ta uredba ne bi smela vplivati na pravico držav članic, da odločijo, kdo ima vlogo nacionalnega koordinatorja. Države članice bi morale imeti možnost, da funkcije in odgovornosti njihovih nacionalnih koordinatorjev, povezane z vstopnim mestom, prilagodijo svojim notranjim upravnim strukturam. Države članice bi morale možnost, da imenujejo dodatne nacionalne koordinatorje, ki sami ali skupaj z drugimi opravljajo naloge v skladu s to uredbo, in so pristojni za organizacijsko enoto uprave ali geografsko regijo, ali pa se njihova pristojnost določi v skladu z drugimi merili. Države članice bi morale Komisiji sporočiti identiteto enega samega nacionalnega koordinatorja, ki so ga imenovale za stike s Komisijo.

(68)

Oblikovati bi bilo treba usklajevalno skupino za vstopno mesto, ki bi jo sestavljali nacionalni koordinatorji in bi ji predsedovala Komisija, z namenom spodbujati uporabo te uredbe, zlasti z izmenjavo najboljših praks in sodelovanjem, da bi se izboljšala doslednost predstavitve informacij skladno z zahtevami te uredbe. Pri delu usklajevalne skupine za vstopno mesto bi bilo treba upoštevati cilje iz letnega delovnega programa, ki bi ji ga morala Komisija predložiti v obravnavo. Letni delovni program bi moral biti v obliki smernic ali priporočil, ki so za države članice nezavezujoči. Komisija se na zahtevo Evropskega parlamenta lahko odloči, da Parlament povabi, da pošlje strokovnjake, ki se udeležijo sestankov usklajevalne skupine za vstopno mesto.

(69)

Ta uredba bi morala razjasniti, kateri deli vstopnega mesta se financirajo prek proračuna Unije in kateri deli so v pristojnosti držav članic. Komisija bi morala državam članicam pomagati pri identifikaciji ponovno uporabljivih gradnikov informacijske in komunikacijske tehnologije in pri financiranju, ki je na voljo prek različnih skladov in programov na ravni Unije, ki lahko prispeva h kritju stroškov za prilagoditve in razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije, potrebnih na nacionalni ravni za zagotovitev skladnosti s to uredbo. Proračunska sredstva, potrebna za izvajanje te uredbe, bi morala biti v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

(70)

Države članice se spodbuja k usklajevanju, izmenjavi in tesnejšemu medsebojnemu sodelovanju, da bi povečale svoje strateške, operativne, raziskovalne in razvojne zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, zlasti z izvajanjem varnosti omrežij in informacijskih sistemov iz Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta (27), da bi okrepile varnost in odpornost svojih javnih uprav in storitev. Države članice se spodbuja, naj povečajo varnost transakcij in zagotovijo zadostno raven zaupanja v elektronska sredstva z uporabo okvira eIDAS, določenega v Uredbi (EU) št. 910/2014, zlasti pa zadostne ravni jamstev. Države članice lahko sprejmejo ukrepe v skladu s pravom Unije za ohranjanje kibernetske varnosti in preprečevanje zlorabe identitete ali drugih oblik goljufij.

(71)

Kadar izvajanje te uredbe vključuje obdelavo osebnih podatkov, bi jo bilo treba izvesti v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti Uredbo (EU) 2016/679 in Uredbo (EU) 2018/1725. V okviru te uredbe bi se morala uporabljati tudi Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (28). Kot je določeno v Uredbi (EU) 2016/679, lahko države članice ohranijo ali uvedejo dodatne pogoje, vključno z omejitvami, glede obdelave podatkov v zvezi z zdravjem, in lahko tudi določijo bolj podrobna pravila o obdelavi osebnih podatkov zaposlenih v okviru zaposlitve.

(72)

Ta uredba bi morala spodbujati in olajšati poenostavitev ureditve upravljanja za storitve, ki jih zajema vstopno mesto. V ta namen bi morala Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami pregledati obstoječe ureditve upravljanja in jih po potrebi prilagoditi, da bi preprečili podvajanje in neučinkovitost.

(73)

Cilj te uredbe je uporabnikom, ki so dejavni v drugi državi članici, zagotoviti spletni dostop do celovitih, zanesljivih, dostopnih in razumljivih informacij Unije in nacionalnih informacij o pravicah, pravilih in obveznostih, do spletnih postopkov, ki so v celoti izvedljivi čezmejno, ter do storitev za pomoč in reševanje težav. Ker tega cilja države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(74)

Da lahko države članice in Komisija razvijejo in izvajajo orodja, potrebna za izvajanje te uredbe, bi morale nekatere njene določbe začeti veljati dve leti po datumu začetka njene veljavnosti. Občinski organi bi morali imeti po datumu začetka veljavnosti te uredbe, še štiri leta časa, da izvedejo zahtevo za zagotovitev informacij glede pravil, postopkov in storitev za pomoč in reševanje težav, za katere so odgovorni. Določbe te uredbe o postopkih, ki se ponujajo v celoti na spletu, čezmejnem dostopu do spletnih postopkov in tehničnemu sistemu za čezmejno avtomatizirano izmenjavo dokazil v skladu z načelom „samo enkrat“ bi se morale začeti izvajati najpozneje pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(75)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in bi jo bilo treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

(76)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (29), ki je svoje mnenje podal 1. avgusta 2017 (30) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.   V tej uredbi so določena pravila o:

(a)

vzpostavitvi in delovanju enotnega digitalnega vstopnega mesta, da se državljanom in podjetjem omogoči enostaven dostop do kakovostnih informacij, učinkovitih postopkov ter uspešnih storitev za pomoč in reševanje težav glede pravil Unije in nacionalnih pravil, veljavnih za državljane in podjetja, ki uveljavljajo ali nameravajo uveljavljati svoje pravice, ki izhajajo iz prava Unije na področju notranjega trga, v smislu člena 26(2) PDEU;

(b)

uporabi postopkov s strani čezmejnih uporabnikov in izvajanje načela „samo enkrat“ v zvezi s postopki iz Priloge II k tej uredbi in postopki, določenimi v direktivah 2005/36/ES, 2006/123/ES, 2014/24/EU in 2014/25/EU;

(c)

poročanju o ovirah na notranjem trgu na podlagi zbranih povratnih informacij uporabnikov in statističnih podatkov storitev, ki jih zagotavlja vstopno mesto.

2.   Kadar je ta uredba v nasprotju z določbo drugega akta Unije, ki ureja določene vidike predmeta urejanja te uredbe, se uporablja določba iz tega drugega akta Unije.

3.   Ta uredba ne vpliva na vsebino postopkov, določenih na ravni Unije ali nacionalni ravni v zvezi s področji, ki jih ureja ta uredba, niti na pravice, ki iz njih izhajajo. Nadalje ta uredba ne vpliva na ukrepe, sprejete v skladu s pravom Unije za zaščito kibernetske varnosti in preprečevanje goljufij.

Člen 2

Vzpostavitev enotnega digitalnega vstopnega mesta

1.   Enotno digitalno vstopno mesto (v nadaljnjem besedilu: vstopno mesto) vzpostavijo Komisija in države članice v skladu s to uredbo. Vstopno mesto je sestavljeno iz skupnega uporabniškega vmesnika, ki ga upravlja Komisija (v nadaljnjem besedilu: skupni uporabniški vmesnik), ki se integrira v portal Tvoja Evropa in omogoča dostop do ustreznih spletnih strani Unije in nacionalnih spletnih strani.

2.   Vstopno mesto omogoča dostop do:

(a)

informacij o pravicah, obveznostih in pravilih, ki jih določata pravo Unije in nacionalno pravo in ki veljajo za uporabnike, ki uveljavljajo ali nameravajo uveljavljati svoje pravice, ki izvirajo iz prava Unije na notranjem trgu na področjih iz Priloge I;

(b)

informacij o spletnih in nespletnih postopkih ter povezavah do spletnih postopkov, vključno s postopki, zajetimi v Prilogi II, vzpostavljenih na ravni Unije ali nacionalni ravni, za omogočanje uporabnikom, da uveljavljajo pravice in upoštevajo obveznosti in pravila na področju notranjega trga na področjih iz Priloge I;

(c)

informacij o storitvah za pomoč in reševanje težav iz Priloge III ali člena 7, ki jih lahko državljani in podjetja uporabijo, če imajo vprašanja ali težave v zvezi s pravicami, obveznostmi, pravili ali postopki iz točk (a) in (b) tega odstavka, ter povezav do njih.

3.   Skupni uporabniški vmesnik je dostopen v vseh uradnih jezikih Unije.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„uporabnik“ pomeni državljana Unije, fizično osebo, ki prebiva v državi članici, ali pravno osebo s sedežem v državi članici, ki prek vstopnega mesta dostopa do informacij, postopkov ali storitev za pomoč ali reševanje težav iz člena 2(2);

(2)

„čezmejni uporabnik“ pomeni uporabnika, ki je v situaciji, ki v nobenem pogledu ni omejena na eno samo državo članico;

(3)

„postopek“ pomeni zaporedje korakov, ki jih morajo uporabniki izvesti za izpolnitev zahtev ali pridobitev sklepa od pristojnega organa, da lahko uveljavljajo svoje pravice iz točke (a) člena 2(2);

(4)

„pristojni organ“ pomeni kateri koli organ ali telo države članice, ustanovljen na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki ima posebne pristojnosti v zvezi z informacijami, postopki ter storitvami za pomoč in reševanje težav iz te uredbe;

(5)

„dokazilo“ pomeni kateri koli dokument ali podatek, vključno z besedilom, zvočnim, vizualnim ali avdiovizualnim posnetkom, ne glede na uporabljeni medij, ki ga pristojni organ potrebuje za dokazovanje dejstev ali skladnosti s postopkovnimi zahtevami iz točke (b) člena 2(2).

POGLAVJE II

STORITVE VSTOPNEGA MESTA

Člen 4

Dostop do informacij

1.   Države članice zagotovijo, da imajo uporabniki na nacionalnih spletnih straneh enostaven, spletni dostop do:

(a)

informacij o pravicah, obveznostih in pravilih iz točke (a) člena 2(2), ki izhajajo iz nacionalnega prava;

(b)

informacij o postopkih iz točke (b) člena 2(2), ki so vzpostavljeni na nacionalni ravni;

(c)

informacij o storitvah za pomoč in reševanje težav iz točke (c) člena 2(2), ki so zagotovljene na nacionalni ravni.

2.   Komisija zagotovi, da portal Tvoja Evropa uporabnikom nudi enostaven spletni dostop do:

(a)

informacij o pravicah, obveznostih in pravilih iz točke (a) člena 2(2), ki izhajajo iz prava Unije;

(b)

informacij o postopkih iz točke (b) člena 2(2), ki so vzpostavljeni na ravni Unije;

(c)

informacij o storitvah za pomoč in reševanje težav iz točke (c) člena 2(2), ki so zagotovljene na ravni Unije.

Člen 5

Dostop do informacij, ki niso vključene v Prilogo I

1.   Države članice in Komisija lahko zagotovijo povezave do informacij, ki jih dajejo na voljo pristojni organi, Komisija ali organi, uradi in agencije Unije s področij, ki niso navedena v Prilogi I, pod pogojem, da te informacije spadajo na področje uporabe vstopnega mesta, kot je opredeljeno v točki (a) člena 1(1), in so skladne z zahtevami glede kakovosti iz člena 9.

2.   Povezave do informacij iz odstavka 1 tega člena se zagotovijo v skladu s členom 19(2) in (3).

3.   Preden Komisija aktivira kakršnekoli povezave, preveri, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 ter se posvetuje z usklajevalno skupino za vstopno mesto.

Člen 6

Postopki, ki se jih ponuja v celoti na spletu

1.   Vsaka država članica zagotovi, da lahko uporabniki do vseh postopkov iz Priloge II dostopajo ter jih opravijo v celoti na spletu, pod pogojem, da so ti postopki vzpostavljani v zadevni državi članici.

2.   Postopki iz odstavka 1 štejejo za popolnoma spletne, kadar:

(a)

je mogoče vse – identifikacijo uporabnikov, predložitev informacij in dokazil, podpis in končno vložitev – opraviti elektronsko na daljavo prek storitvenega kanala, ki uporabnikom omogoča, da zahteve, povezane s postopkom, izpolnjujejo na uporabniku prijazen in strukturiran način;

(b)

uporabniki prejmejo avtomatsko potrdilo o prejemu, razen če se rezultat postopka zagotovi takoj;

(c)

se izid postopka dostavi elektronsko ali kadar je treba s fizično dostavo zadostiti veljavnemu pravu Unije ali nacionalnemu pravu; in

(d)

uporabniki prejmejo elektronsko obvestilo o opravljenem postopku.

3.   Kadar v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih nujnega razloga v javnem interesu na področju javne varnosti, javnega zdravja ali boja proti goljufijam cilja ni mogoče doseči v celoti na spletu, lahko države članice zahtevajo, da se uporabnik kot korak v postopku osebno zglasi pri pristojnem organu. V takih izjemnih primerih države članice osebno navzočnost omejijo na navzočnost, ki je nujno potrebna in objektivno upravičena, ter zagotovijo, da je mogoče druge faze postopka opraviti v celoti na spletu. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da zahteve glede osebne navzočnosti ne bi pomenile diskriminacije čezmejnih uporabnikov.

4.   Države članice prek skupnega repozitorija, ki je dostopen Komisiji in ostalim državam članicam uradno sporočijo in pojasnijo razloge iz katerih in okoliščine v katerih se lahko zahteva osebna navzočnost za postopkovne korake iz odstavka 3 ter razloge iz katerih in okoliščine v katerih je potrebna fizična dostava, kot je navedeno v točki (c) odstavka 2.

5.   Ta člen državam članicam ne preprečuje, da uporabnikom zagotovijo dodatne možnosti dostopa do postopkov iz točke (b) člena 2(2) in opravljanja le-teh tudi kako drugače, ne le prek spleta, ali da jih neposredno kontaktirajo.

Člen 7

Dostop do storitev za pomoč in reševanje težav

1.   Države članice in Komisija zagotovijo, da imajo uporabniki, vključno s čezmejnimi uporabniki, prek različnih kanalov enostaven spletni dostop do storitev za pomoč in reševanje težav iz točke (c) člena 2(2).

2.   Nacionalni koordinatorji iz člena 28 in Komisija lahko poleg povezav do storitev za pomoč in reševanje težav iz Priloge III, ki jih zagotovijo v skladu s členom 19(2) in (3), zagotovijo tudi povezave do storitev za pomoč in reševanje težav, ki jih zagotavljajo pristojni organi, Komisija ali organi, uradi in agencije Unije, pod pogojem, da take storitve izpolnjujejo zahteve glede kakovosti iz členov 11 in 16.

3.   Kadar je to potrebno za izpolnjevanje potreb uporabnikov, lahko nacionalni koordinator Komisiji predlaga vključitev povezav do storitev za pomoč ali reševanje težav, ki jih zagotavljajo zasebni ali polzasebni subjekti, v vstopno mesto, kadar te storitve izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

zagotavljajo informacije ali pomoč na področjih in za namene, zajete v tej uredbi, ter dopolnjuje storitve, ki so že vključene v vstopno mesto;

(b)

so brezplačne ali se zaračunajo po ceni, dostopni za mikropodjetja, nepridobitne ustanove in državljane, ter

(c)

izpolnjujejo zahteve iz členov 8, 11 in 16.

4.   Kadar je nacionalni koordinator predlagal vključitev povezave v skladu z odstavkom 3 tega člena in takšno povezavo zagotovi v skladu s členom 19(3), Komisija oceni, ali storitev, ki naj bi jo vključili prek povezave, izpolnjuje pogoje iz odstavka 3 tega člena, in če je to tako, povezavo aktivira.

Kadar Komisija ugotovi, da storitev, ki naj bi bila vključena, pogojev iz odstavka 3 ne izpolnjuje, obvesti nacionalnega koordinatorja o razlogih za neaktiviranje povezave.

Člen 8

Zahteve glede kakovosti v zvezi s spletno dostopnostjo

Komisija poveča dostopnost do spletnih strani in spletnih mest, prek katerih omogoči dostop do informacij iz člena 4(2) in storitev za pomoč in reševanje težav iz člena 7, s tem ko poskrbi, da so zaznavni, uporabljivi, razumljivi in robustni.

POGLAVJE III

ZAHTEVE GLEDE KAKOVOSTI

ODDELEK 1

Zahteve glede kakovosti v zvezi z informacijami o pravicah, obveznostih in pravilih, o postopkih ter o storitvah za pomoč in reševanje težav

Člen 9

Kakovost informacij o pravicah, obveznostih in pravilih

1.   Kadar so države članice in Komisija v skladu s členom 4 odgovorne za zagotavljanje dostopa do informacij iz točke (a) člena 2(2), se prepričajo, da te informacije izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

so uporabnikom prijazne in jih je mogoče zlahka najti in razumeti ter zlahka način ugotoviti, kateri del informacij je relevanten za specifične uporabnikove okoliščine;

(b)

so točne in dovolj izčrpne, da zajemajo informacije, ki jih morajo uporabniki poznati za uveljavljanje svojih pravic popolnoma v skladu z veljavnimi pravili in obveznostmi;

(c)

po potrebi vključujejo sklice in povezave do pravnih aktov, tehničnih specifikacij in smernic;

(d)

vključujejo ime pristojnega organa ali subjekta, odgovornega za vsebino informacij;

(e)

vključujejo kontaktne podatke ustreznih storitev za pomoč ali reševanje težav, na primer telefonsko številko, elektronsko pošto, spletni obrazec ali druge splošno uporabljane načine elektronskega komuniciranja, ki so najprimernejši za ponujeno vrsto storitve in za njene ciljne naslovnike;

(f)

vključujejo datum morebitne zadnje posodobitve informacij, kadar pa informacije niso bile posodobljene, datum objave informacij;

(g)

so dobro strukturirane in predstavljene, tako da lahko uporabniki hitro najdejo informacije, ki jih potrebujejo;

(h)

se redno posodabljajo ter

(i)

so napisane v jasnem in preprostem jeziku, prilagojenem potrebam ciljnih uporabnikov.

2.   Države članice v skladu s členom 12 zagotovijo, da so informacije iz odstavka 1 tega člena dostopne v uradnem jeziku Unije, ki ga dobro razume največje možno število čezmejnih uporabnikov.

Člen 10

Kakovost informacij o postopkih

1.   Države članice in Komisija za skladnost s členom 4 zagotovijo, da imajo uporabniki, še preden morajo izkazati svojo istovetnost pred začetkom postopka, dostop do dovolj izčrpnega, jasnega in uporabniku prijaznega pojasnila naslednjih elementov postopkov iz točke (b) člena 2(2), kadar je potrebno:

(a)

ustreznih faz postopka, ki jih mora opraviti uporabnik, vključno z vsemi izjemami na podlagi člena 6(3) glede obveznosti držav članic, da postopek v celoti ponudijo na spletu;

(b)

imena pristojnega organa, odgovornega za postopek, in njegovih kontaktnih podatkov;

(c)

sprejetih sredstev za avtentikacijo, izkazovanje istovetnosti in podpis za postopek;

(d)

vrste in oblike dokazil, ki jih je treba predložiti;

(e)

pravnih sredstev ali možnosti pritožbe, ki so običajno na voljo v primeru sporov s pristojnimi organi;

(f)

veljavnih pristojbin in spletnih načinov plačila;

(g)

rokov, ki jih mora upoštevati uporabnik ali pristojni organ, kadar rokov ni, pa dostop do povprečnega, ocenjenega ali okvirnega časa, ki ga pristojni organ potrebuje za izvedbo postopka;

(h)

vseh pravil, ki veljajo v primeru, da ni odgovora pristojnega organa in pravne posledice za uporabnika v takem primeru, vključno z ureditvijo glede tihe odobritve ali upravnega molka;

(i)

vseh dodatnih jezikov, v katerih je mogoče opraviti postopek.

2.   Če tihe odobritve, upravnega molka ali podobne ureditve ni, pristojni organ po potrebi obvesti uporabnike o zamudah in podaljšanju rokov ali vseh posledicah zamud in podaljšanih rokov.

3.   Kadar imajo nečezmejni uporabniki že na voljo pojasnilo iz odstavka 1, ga je mogoče po potrebi uporabiti ali ponovno uporabiti za namene te uredbe, pod pogojem, da vsebuje informacije v zvezi z okoliščinami čezmejnih uporabnikov.

4.   Države članice v skladu s členom 12 zagotovijo, da je pojasnilo iz odstavka 1 tega člena dostopno tudi v uradnem jeziku Unije, ki ga dobro razume največje možno število čezmejnih uporabnikov.

Člen 11

Kakovost informacij o storitvah za pomoč in reševanje težav

1.   Za skladnost s členom 4 države članice in Komisija zagotovijo, da imajo uporabniki, preden zaprosijo za storitev iz točke (c) člena 2(2), dostop do jasnega in uporabniku prijaznega pojasnila naslednjih elementov:

(a)

vrste, namena in pričakovanih rezultatov zagotovljene storitve;

(b)

kontaktnih podatkov subjektov, odgovornih za te storitve, na primer telefonske številke, elektronske pošte, spletnega obrazca ali drugih splošno uporabljanih načinov elektronskega komuniciranja, ki so najprimernejši za ponujeno vrsto storitve in za njene ciljne naslovnike;

(c)

kadar je ustrezno, veljavnih pristojbin in spletnih načinov plačila;

(d)

vseh veljavnih rokov, ki se jih je treba držati, kadar rokov ni, pa do povprečnega ali okvirnega časa za izvedbo storitve;

(e)

vseh morebitnih dodatnih jezikov, v katerih je mogoče oddati zahtevek in jih uporabiti pri nadaljnjih stikih.

2.   Države članice v skladu s členom 12 zagotovijo, da je pojasnilo iz odstavka 1 tega člena dostopno v uradnem jeziku Unije, ki ga dobro razume največje možno število čezmejnih uporabnikov.

Člen 12

Prevod informacij

1.   Kadar država članica informacij, pojasnil in navodil iz členov 9, 10, 11 in točke (a) člena 13(2) ne zagotovi v enem od uradnih jezikov Unije, ki ga dobro razume največje možno število čezmejnih uporabnikov, ta država članica od Komisije zahteva, da zagotovi prevod v ta jezik v okviru razpoložljivega proračuna Unije, kot je navedeno v točki (c) člena 32(1).

2.   Države članice zagotovijo, da besedila, ki se pošljejo v prevod v skladu z odstavkom 1 tega člena, zajemajo vsaj osnovne informacije z vseh področij iz Priloge I in, kadar je na voljo dovolj proračunskih sredstev Unije, zajamejo tudi dodatne informacije, pojasnila in navodila iz členov 9, 10, 11 in točke (a) člena 13(2), ob upoštevanju najpomembnejših potreb čezmejnih uporabnikov. Države članice zagotovijo povezave do teh prevedenih informacij v repozitoriju za povezave iz člena 19.

3.   Jezik iz odstavka 1 je uradni jezik Unije, ki se ga uporabniki v Uniji najpogosteje učijo kot tujega jezika. Kadar se predvideva, da bodo informacije, pojasnila ali navodila, ki jih je treba prevesti, potrebna predvsem za čezmejne uporabnike iz ene same druge države članice je lahko jezik iz odstavka 1 izjemoma tisti uradni jezik Unije, kot je prvi jezik teh čezmejnih uporabnikov.

4.   Kadar država članica zaprosi za prevod v uradni jezik Unije, ki ni jezik, ki se ga uporabniki v Uniji najpogosteje učijo kot tujega jezika, ustrezno obrazloži svoj zahtevek. Kadar Komisija ugotovi, da pogoji iz odstavka 3 za izbiro takega drugega jezika niso izpolnjeni, prošnjo zavrne in o razlogih za to obvesti državo članico.

ODDELEK 2

Zahteve glede spletnih postopkov

Člen 13

Čezmejni dostop do spletnih postopkov

1.   Države članice zagotovijo, da kadar imajo nečezmejni uporabniki dostop do postopka iz točke (b) člena 2(2), vzpostavljenega na nacionalni ravni, in ga lahko opravijo na spletu, lahko na nediskriminatoren način prek iste ali druge tehnične rešitve enako storijo tudi čezmejni uporabniki.

2.   Države članice zagotovijo, da so, kadar so postopki iz odstavka 1 tega člena zagotovljeni na spletu, izpolnjene vsaj naslednje zahteve:

(a)

uporabniki lahko v skladu v členom 12 do navodil za opravljanje postopka dostopajo v uradnem jeziku Unije, ki ga dobro razume največje možno število čezmejnih uporabnikov;

(b)

čezmejni uporabniki lahko predložijo zahtevane informacije, tudi če struktura teh informacij razlikuje od podobnih informacij v zadevni državi članici;

(c)

čezmejni uporabniki lahko izkažejo svojo istovetnost in se avtenticirajo, elektronsko podpišejo ali ožigosajo dokumente, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 910/2014, v vseh primerih, v katerih lahko to storijo tudi nečezmejni uporabniki;

(d)

čezmejni uporabniki lahko zagotovijo dokazila o skladnosti z veljavnimi zahtevami in prejmejo izide postopkov v elektronski obliki v vseh primerih, v katerih lahko to storijo tudi nečezmejni uporabniki;

(e)

kadar je izvedba postopka odvisna od plačila, lahko uporabniki pristojbine plačajo na spletu prek široko dostopnih čezmejnih plačilnih storitev brez diskriminacije na podlagi sedeža ponudnika plačilnih storitev, kraja izdaje plačilnega instrumenta ali kraja plačilnega računa v Uniji.

3.   Kadar se v postopku ne zahteva elektronska identifikacija ali avtentikacija iz točke (c) odstavka 2 in kadar lahko pristojni organi v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali upravnimi praksami v zvezi z nečezmejnimi uporabniki sprejemajo digitalizirane kopije neelektronskih dokazil o istovetnosti, kot so osebne izkaznice ali potni listi, tovrstne digitalizirane kopije sprejmejo tudi v zvezi z čezmejnimi uporabniki.

Člen 14

Tehnični sistem za čezmejno avtomatizirano izmenjavo dokazil in uporaba načela „samo enkrat“

1.   Komisija za namen izmenjave dokazil za spletne postopke iz Priloge II k tej Uredbi ter postopke iz direktiv 2005/36/ES, 2006/123/ES, 2014/24/EU in 2014/25/EU v sodelovanju z državami članicami vzpostavi tehnični sistem za elektronsko izmenjavo dokazil med pristojnimi organi različnih držav članic (v nadaljnjem besedilu: tehnični sistem).

2.   Kadar pristojni organi v svoji državi članici zakonito in v elektronski obliki, ki omogoča avtomatizirano izmenjavo, izdajo dokazila, ki so ustrezna za spletne postopke iz odstavka 1, takšna dokazila dajo na voljo tudi pristojnim organom prosilcem iz drugih držav članic v elektronski obliki, ki omogoča avtomatizirano izmenjavo.

3.   Tehnični sistem zlasti:

(a)

omogoča obdelavo zahtevkov za predložitev dokazil na izrecno zahtevo uporabnika;

(b)

omogoča obdelavo zahtevkov za dokazila, do katerih se dostopa ali ki se izmenjujejo;

(c)

omogoča prenos dokazil med pristojnimi organi;

(d)

pristojnemu organu prosilcu omogoča obdelavo dokazil;

(e)

zagotavlja zaupnost in integriteto dokazil;

(f)

uporabniku omogoči možnost vpogleda v dokazila, ki jih bodo uporabili pristojni organi prosilci, ter izbiro, ali bo dokazila izmenjal ali ne;

(g)

zagotavlja ustrezno stopnjo interoperabilnosti z drugimi ustreznimi sistemi;

(h)

zagotavlja visoko raven varnosti pri prenosu in obdelavi dokazil;

(i)

ne obdeluje dokazil bolj, kot je tehnično nujno potrebno zaradi izmenjave, in samo za toliko časa, kolikor je potrebno za ta namen.

4.   Uporaba tehničnega sistema za uporabnike ni obvezna in se jim dovoli samo na izrecno zahtevo, razen če je v pravu Unije ali nacionalnem pravu določeno drugače. Uporabnikom se dovoli, da dokazila predložijo brez uporabe tehničnega sistema in neposredno pri pristojnem organu.

5.   Možnosti vpogleda v dokazila iz točke (f) odstavka 3 tega člena ni treba zagotoviti za postopke, v katerih je v skladu z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom dovoljena avtomatizirana čezmejna izmenjava podatkov brez vpogleda. Ta možnost vpogleda v dokazila ne posega v obveznost zagotoviti informacije v skladu s členoma 13 in 14 Uredbe (EU) 2016/679.

6.   Države članice v postopke iz odstavka 1 vključijo popolnoma delujoč tehnični sistem.

7.   Pristojni organi, odgovorni za spletne postopke iz odstavka 1, na izrecno, prostovoljno, konkretno, informirano in nedvoumno zahtevo zadevnega uporabnika prek tehničnega sistema zahtevajo dokazila neposredno od pristojnih organov drugih držav članic, ki izdajajo dokazila. Pristojni organi izdajatelji iz odstavka 2 ta dokazila v skladu s točko (e) odstavka 3 dajo na voljo prek istega sistema.

8.   Dokazila, ki se dajo na voljo pristojnemu organu prosilcu, so omejena na zahtevane podatke in jih ta organ uporabi le za namene postopka, za katerega so bila izmenjana. Dokazila, izmenjana prek tehničnega sistema, za namene pristojnega organa prosilca štejejo za verodostojna.

9.   Komisija do 12. junija 2021 sprejme izvedbene akte za določitev tehničnih in operativnih specifikacij tehničnega sistema, potrebnega za izvajanje tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

10.   Odstavki 1 do 8 se ne uporabljajo za postopke, ki so vzpostavljeni na ravni Unije in za izmenjavo dokazil določajo drugačne mehanizme, razen če je tehnični sistem, potreben za izvajanje tega člena integriran v te postopke v skladu s pravili iz aktov Unije, s katerimi so ti postopki vzpostavljeni.

11.   Komisija in vsaka od držav članic so odgovorne za razvoj, razpoložljivost, vzdrževanje, nadzor, spremljanje in varnostno upravljanje svojega dela tehničnega sistema.

Člen 15

Preverjanje dokazil med državami članicami

Kadar tehnični sistem ali drugi sistemi za izmenjavo ali preverjanje dokazil med državami članicami, niso na voljo ali niso ustrezni ali kadar uporabnik ne zahteva uporabe tehničnega sistema, pristojni organi po potrebi sodelujejo prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI), kadar je to potrebno za preverjanje pristnosti dokazila, ki ga je v okviru spletnega postopka uporabnik v elektronski obliki predložil enemu do njih.

ODDELEK 3

Zahteve glede kakovosti v zvezi s storitvami za pomoč in reševanje težav

Člen 16

Zahteve glede kakovosti v zvezi s storitvami za pomoč in reševanje težav

Pristojni organi in Komisija v okviru svojih pristojnosti zagotovijo, da službe za pomoč in reševanje težav iz Priloge III in tiste, ki so bile vključene v vstopno mesto v skladu s členom 7(2), (3) in (4), izpolnjujejo naslednje zahteve glede kakovosti:

(a)

izvajajo se v razumnem roku, pri čemer se upošteva zapletenost zahteve;

(b)

če so roki podaljšani, so uporabniki vnaprej obveščeni o razlogih za to in o novem roku;

(c)

kadar je izvedba storitve odvisna od plačila, lahko uporabniki pristojbine plačajo na spletu prek široko dostopnih čezmejnih plačilnih storitev brez diskriminacije na podlagi sedeža ponudnika plačilnih storitev, kraja izdaje plačilnega instrumenta ali kraja plačilnega računa v Uniji.

ODDELEK 4

Spremljanje kakovosti

Člen 17

Spremljanje kakovosti

1.   Nacionalni koordinatorji iz člena 28 in Komisija v okviru svojih pristojnosti redno spremljajo skladnost informacij in postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav, ki so na voljo prek vstopnega mesta, ob upoštevanju zahtev glede kakovosti iz členov 8 do 13 in 16. Spremljanje se izvaja na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 24 in 25.

2.   V primeru poslabšanja kakovosti informacij, postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav iz odstavka 1, ki jih zagotavljajo pristojni organi, Komisija ob upoštevanju resnosti in trajanja poslabšanja sprejme enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)

obvesti ustreznega nacionalnega koordinatorja in prosi za popravne ukrepe;

(b)

usklajevalni skupini za vstopno mesto v razpravo predloži priporočene ukrepe za izboljšanje izpolnjevanja zahtev glede kakovosti;

(c)

zadevni državi članici pošlje pismo s priporočili;

(d)

z vstopnega mesta začasno odstrani informacije, postopke ali storitve za pomoč ali reševanje težav.

3.   Kadar služba za pomoč ali reševanje težav, do katere so zagotovljene povezave v skladu s členom 7(3), dlje časa ne izpolnjuje zahtev iz členov 11 in 16 ali ne izpolnjuje več potreb uporabnikov, kar se ugotovi na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 24 in 25, jo lahko Komisija po posvetovanju z ustreznim nacionalnim koordinatorjem in po potrebi z usklajevalno skupino za vstopno mesto odstrani z vstopnega mesta.

POGLAVJE IV

TEHNIČNE REŠITVE

Člen 18

Skupni uporabniški vmesnik

1.   Komisija za zagotovitev pravilnega delovanja vstopnega mesta v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi skupni uporabniški vmesnik, vgrajen v portal Tvoja Evropa.

2.   Skupni uporabniški vmesnik omogoča dostop do informacij in postopkov ter storitev za pomoč ali reševanje težav s povezavami do ustreznih spletnih mest ali spletnih strani Unije in nacionalnih spletnih mest ali spletnih strani, ki so vključeni v repozitorij za povezave iz člena 19.

3.   Države članice in Komisija, ki delujejo v skladu s svojimi vlogami in odgovornostmi iz člena 4, zagotovijo, da so informacije o pravilih in obveznostih, postopkih ter storitvah za pomoč in reševanje težav organizirane in označene tako, da jih je lažje najti prek skupnega uporabniškega vmesnika.

4.   Komisija zagotovi, da skupni uporabniški vmesnik izpolnjuje naslednje zahteve glede kakovosti:

(a)

mogoče ga je zlahka uporabljati;

(b)

dostopen je na spletu prek različnih elektronskih naprav;

(c)

razvit in optimiziran je za različne spletne brskalnike;

(d)

izpolnjuje naslednje zahteve glede spletne dostopnosti: zaznavnost, uporabljivost, razumljivost in robustnost.

5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zahteve glede interoperabilnosti, da se informacije o pravilih in obveznostih, postopkih ter storitvah za pomoč in reševanje težav prek skupnega uporabniškega vmesnika lažje najdejo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

Člen 19

Repozitorij za povezave

1.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami vzpostavi in vzdržuje elektronski repozitorij za povezave do informacij in postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav iz člena 2(2), ki omogoča povezavo med temi storitvami in skupnim uporabniškim vmesnikom.

2.   Komisija v repozitoriju za povezave zagotovi povezave do informacij in postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav, ki so dostopni na spletnih straneh, ki se upravljajo na ravni Unije, in skrbi za točnost in posodobitve teh povezav.

3.   Nacionalni koordinatorji v repozitoriju za povezave zagotovijo povezave do informacij in postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav, ki so dostopni na spletnih straneh, ki jih upravljajo pristojni organi ali zasebni ali polzasebni subjekti iz člena 7(3), in skrbijo za točnost in posodobitve teh povezav.

4.   Kadar je tehnično izvedljivo, se lahko zagotavljanje povezav iz odstavka 3 med ustreznimi sistemi držav članic in repozitorijem za povezave izvaja samodejno.

5.   Komisija zagotovi, da so informacije v repozitoriju za povezave javno dostopne v odprti in strojno berljivi obliki.

6.   Komisija in nacionalni koordinatorji zagotovijo, da povezave do informacij in postopkov ter storitev za pomoč ali reševanje težav, ki se nudijo prek vstopnega mesta, ne vsebujejo nepotrebnih popolnih ali delnih podvajanj ter prekrivanj, ki bi lahko zmedla uporabnike.

7.   Kadar je zagotavljanje informacij iz člena 4 določeno z drugimi določbami prava Unije, lahko Komisija in nacionalni koordinatorji za skladnost z zahtevami iz navedenega člena zagotovijo povezave do teh informacij.

Člen 20

Skupni iskalnik storitev za pomoč

1.   Za olajšanje dostopa do storitev za pomoč in reševanje težav iz Priloge III ali člena 7(2) in (3) pristojni organi in Komisija zagotovijo, da lahko uporabniki do njih dostopajo prek skupnega iskalnika storitve za pomoč in reševanje težav (v nadaljnjem besedilu: skupni iskalnik storitve za pomoč), ki je na voljo prek vstopnega mesta.

2.   Da se omogoči pravilno delovanje skupnega iskalnika storitve za pomoč, ga Komisija razvije in upravlja ter določi strukturo in obliko, v katerih morajo biti zagotovljeni opisi in kontaktni podatki storitev za pomoč in reševanje težav.

3.   Opise in kontaktne podatke iz odstavka 2 Komisiji zagotovijo nacionalni koordinatorji.

Člen 21

Odgovornosti za aplikacije informacijske in komunikacijske tehnologije, ki podpirajo vstopno mesto

1.   Komisija je odgovorna za razvoj, razpoložljivost, spremljanje, posodabljanje, vzdrževanje, varnost in gostovanje naslednjih aplikacij informacijske in komunikacijske tehnologije in spletnih strani:

(a)

portala Tvoja Evropa iz člena 2(1);

(b)

skupnega uporabniškega vmesnika iz člena 18(1), vključno z iskalnikom ali drugim orodjem informacijske in komunikacijske tehnologije, ki pomaga iskati spletne informacije in storitve;

(c)

repozitorija za povezave iz člena 19(1);

(d)

skupnega iskalnika storitve za pomoč iz člena 20(1);

(e)

orodij za povratne informacije uporabnikov iz členov 25(1) in točke (a) člena 26(1).

Komisija pri razvoju aplikacij informacijske in komunikacijske tehnologije tesno sodeluje z državami članicami.

2.   Države članice so odgovorne za razvoj, razpoložljivost, spremljanje in posodabljanje, vzdrževanje in varnost aplikacij informacijske in komunikacijske tehnologije, povezanih z nacionalnimi spletnimi mesti in spletnimi stranmi, ki jih upravljajo in ko so povezani s skupnim uporabniškim vmesnikom.

POGLAVJE V

PROMOCIJA

Člen 22

Ime, logotip in znak kakovosti

1.   Ime, pod katerim je vstopno mesto znano in promovirano v širši javnosti, je „Tvoja Evropa“.

Logotip, pod katerim je vstopno mesto znano in promovirano v širši javnosti, določi Komisija v tesnem sodelovanju z usklajevalno skupino za vstopno mesto, in sicer najpozneje do 12. junija 2019.

Logotip vstopnega mesta in povezava do vstopnega mesta morata biti vidna in na voljo na ustreznih spletnih mestih na ravni Unije in nacionalni ravni, ki so povezana z vstopnim mestom.

2.   Kot dokaz o izpolnjevanju zahtev glede kakovosti iz členov 9, 10 in 11 sta ime in logotip vstopnega mesta hkrati tudi znak kakovosti. Vendar se logotip vstopnega mesta kot znak kakovosti uporablja le na spletnih mestih in spletnih straneh, ki so vključeni v repozitorij za povezave iz člena 19.

Člen 23

Promocija

1.   Države članice in Komisija promovirajo poznavanje in uporabo vstopnega mesta med državljani in podjetji ter zagotovijo, da so vstopno mesto in njegove informacije, postopki in storitve za pomoč in reševanje težav vidni za javnost in jih je možno zlahka najti prek iskalnikov, ki so dostopni javnosti.

2.   Države članice in Komisija usklajujejo dejavnosti promocije iz odstavka 1, pri čemer se sklicujejo na vstopno mesto in uporabljajo njegov logotip, po potrebi skupaj z morebitnimi drugimi znamkami.

3.   Države članice in Komisija zagotovijo, da je mogoče vstopno mesto zlahka najti prek povezanih spletnih mest, za katera so odgovorne, in da vsa ustrezna spletna mesta na ravni Unije in nacionalni ravni vsebujejo jasne povezave do skupnega uporabniškega vmesnika.

4.   Nacionalni koordinatorji vstopno mesto promovirajo pri nacionalnih organih.

POGLAVJE VI

ZBIRANJE POVRATNIH INFORMACIJ UPORABNIKOV IN STATISTIČNIH PODATKOV

Člen 24

Statistični podatki o uporabnikih

1.   Za izboljšanje funkcionalnosti vstopnega mesta pristojni organi in Komisija zagotovijo zbiranje statističnih podatkov o obiskih uporabnikov na vstopnem mestu in spletnih straneh, do katerih vodijo povezave na njem, na način, ki zagotavlja anonimnost uporabnikov.

2.   Pristojni organi, izvajalci storitev za pomoč ali reševanje težav iz člena 7(3), in Komisija zbirajo in si v zbirni obliki izmenjajo število, izvor in vsebino zahtevkov za storitve za pomoč in reševanje težav ter njihov odzivni čas.

3.   Statistični podatki, zbrani v skladu z odstavkoma 1 in 2, glede informacij, postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav, do katerih vodijo povezave na vstopnem mestu, zajemajo naslednje kategorije:

(a)

podatke, povezane s številom, izvorom in vrsto uporabnikov vstopnega mesta;

(b)

podatke, povezane z nastavitvami in potovanji uporabnikov;

(c)

podatke, povezane z uporabnostjo, najdljivostjo in kakovostjo informacij in postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav.

Ti podatki se dajo na voljo javnosti v odprti in splošno uporabljeni ter strojno berljivi obliki.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi način zbiranja in izmenjave statističnih podatkov o uporabnikih iz odstavkov 1, 2 in 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

Člen 25

Povratne informacije uporabnikov o storitvah vstopnega mesta

1.   Da bi Komisija od uporabnikov pridobila neposredne informacije o zadovoljstvu s storitvami, zagotovljenimi prek vstopnega mesta in razpoložljivimi informacijami, uporabnikom prek vstopnega mesta zagotovi prijazno orodje za posredovanje povratnih informacij, ki jim takoj po uporabi storitev iz člena 2(2) omogoča anonimno oceno kakovosti in razpoložljivosti storitev, zagotovljenih prek vstopnega mesta, informacij, ki so jim na njem bile dane na voljo, ter skupnega uporabniškega vmesnika.

2.   Pristojni organi in Komisija na vseh spletnih straneh, ki so del vstopnega mesta, zagotovijo, da lahko uporabniki dostopajo do orodja iz odstavka 1.

3.   Komisija, pristojni organi in nacionalni koordinatorji imajo za namen reševanja morebitnih javljenih težav neposreden dostop do povratnih informacij uporabnikov, zbranih prek orodja iz odstavka 1.

4.   Pristojnim organom na svojih spletnih straneh, ki niso del vstopnega mesta, ni treba omogočiti dostopa do orodja za povratne informacije uporabnikov iz odstavka 1, kadar je na njihovih spletnih straneh že na voljo drugo orodje za povratne informacije s podobnimi funkcijami, za namen spremljanja kakovosti storitev. Pristojni organi zbirajo povratne informacije, prejete prek lastnega orodja za povratne informacije uporabnikov, ter jih dajo na voljo Komisiji in nacionalnim koordinatorjem ostalih držav članic.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za zbiranje in izmenjavo povratnih informacij uporabnikov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

Člen 26

Poročanje o delovanju notranjega trga

1.   Komisija:

(a)

uporabnikom vstopnega mesta zagotovi uporabniku prijazno orodje za povratne informacije in anonimno sporočanje vseh ovir, ki jih imajo pri uveljavljanju pravic na notranjem trgu;

(b)

od storitev za pomoč in reševanje težav, ki so del vstopnega mesta, pridobiva zbirne informacije o vsebini zahtevkov in odzivov.

2.   Komisija, pristojni organi in nacionalni koordinatorji imajo neposreden dostop do povratnih informacij, zbranih v skladu s točko (a) odstavka 1.

3.   Države članice in Komisija analizirajo in raziščejo težave, ki so jih sporočili uporabniki na podlagi tega člena, ter jih, če je le mogoče, ustrezno obravnavajo.

Člen 27

Spletni pregled težav

Komisija na podlagi informacij, zbranih v skladu s členom 26(1), glavnih statističnih podatkov o uporabnikih iz člena 24 in glavnih povratnih informacij uporabnikov iz člena 25 objavi anonimiziran spletni povzetek težav.

POGLAVJE VII

UPRAVLJANJE VSTOPNEGA MESTA

Člen 28

Nacionalni koordinatorji

1.   Vsaka država članica imenuje nacionalnega koordinatorja. Poleg obveznosti iz členov 7, 17, 19, 20, 23 in 25 imajo nacionalni koordinatorji tudi nalogo, da:

(a)

delujejo kot kontaktna točka znotraj svojih uprav za vsa vprašanja v zvezi z vstopnim mestom;

(b)

spodbujajo enotno uporabo členov 9 do 16 pri svojih pristojnih organih;

(c)

zagotovijo ustrezno izvajanje priporočil iz točke (c) člena 17(2).

2.   Vsaka država članica lahko v skladu z notranjo upravno strukturo imenuje enega ali več koordinatorjev za opravljanje nalog iz odstavka 1. Za stike s Komisijo glede vseh vprašanj v zvezi z vstopnim mestom je odgovoren en sam nacionalni koordinator iz vsake države članice.

3.   Vsaka država članica drugim državam članicam in Komisiji sporoči ime in kontaktne podatke svojega nacionalnega koordinatorja.

Člen 29

Usklajevalna skupina

Ustanovi se usklajevalna skupina (v nadaljnjem besedilu: usklajevalna skupina za vstopno mesto). Sestavljajo jo po en nacionalni koordinator iz vsake države članice, predseduje pa ji predstavnik Komisije. Usklajevalna skupina za portal sprejme svoj poslovnik. Komisija zagotovi sekretariat.

Člen 30

Naloge usklajevalne skupine za vstopno mesto

1.   Usklajevalna skupina za vstopno mesto podpira izvajanje te uredbe. Zlasti:

(a)

olajšuje izmenjavo in redno posodabljanje najboljših praks;

(b)

spodbuja uporabo drugih popolnoma spletnih postopkov, poleg tistih iz Priloge II k tej uredbi, in spletnih načinov avtentikacije, potrjevanja istovetnosti in podpisa, zlasti tistih, ki jih določa Uredba (EU) št. 910/2014;

(c)

razpravlja o izboljšavah uporabniku prijazne predstavitve informacij na področjih iz Priloge I, zlasti na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 24 in 25;

(d)

pomaga Komisiji pri razvoju skupnih rešitev informacijske in komunikacijske tehnologije v podporo vstopnemu mestu;

(e)

razpravlja o osnutku letnega delovnega programa;

(f)

pomaga Komisiji pri spremljanju izvajanja letnega delovnega programa;

(g)

razpravlja o dodatnih informacijah, ki se zagotovijo v skladu s členom 5, da bi druge države članice spodbudili k zagotavljanju podobnih informacij, kadar so pomembne za uporabnike;

(h)

v skladu s členom 17 Komisiji pomaga pri spremljanju skladnosti z zahtevami iz členov 8 do 16;

(i)

poroča o izvajanju člena 6(1);

(j)

razpravlja o ukrepih za preprečitev ali odpravo nepotrebnega podvajanja storitev, ki so na voljo prek vstopnega mesta, in jih priporoči pristojnim organom in Komisiji;

(k)

predloži mnenja o postopkih ali ukrepih za učinkovito reševanje težav s kakovostjo storitev, ki jih izpostavijo uporabniki, ali predloge za njihovo izboljšanje;

(l)

razpravlja o uporabi načela vgrajene varnosti in zasebnosti v okviru te uredbe;

(m)

razpravlja o vprašanjih v zvezi z zbiranjem povratnih informacij uporabnikov in statističnih podatkov iz členov 24 in 25, da se storitve na ravni Unije in nacionalni ravni neprestano izboljšujejo;

(n)

razpravlja o vprašanjih v zvezi z zahtevami glede kakovosti storitev, zagotovljenih prek vstopnega mesta;

(o)

izmenja najboljše prakse in Komisiji pomaga pri organizaciji, strukturi in predstavitvi storitev iz člena 2(2), da bi omogočila dobro delovanje skupnega uporabniškega vmesnika;

(p)

olajšuje razvoj in izvajanje usklajene promocije;

(q)

sodeluje z organi upravljanja informacijskih storitev, storitev za pomoč ali reševanje težav;

(r)

zagotavlja smernice o dodatnem uradnem jeziku ali jezikih Unije, ki jih morajo pristojni organi uporabljati v skladu s členi 9(2), 10(4) in 11(2) ter točko (a) člena 13(2).

2.   Komisija se lahko z usklajevalno skupino za vstopno mesto posvetuje o vseh zadevah v zvezi z uporabo te uredbe.

Člen 31

Letni delovni program

1.   Komisija sprejme letni delovni program, v katerem so določeni zlasti:

(a)

ukrepi za izboljšavo predstavitve specifičnih informacij na področjih iz Priloge I in ukrepi za lažje pravočasno izvajanje obveznosti pristojnih organov na vseh ravneh, tudi na ravni občin, da zagotavljajo informacije;

(b)

ukrepi za spodbujanje skladnosti s členoma 6 in 13;

(c)

ukrepi za zagotavljanje stalne skladnosti z zahtevami iz členov 9 do 12;

(d)

dejavnosti v zvezi s promocijo vstopnega mesta v skladu s členom 23.

2.   Komisija pri pripravi osnutka letnega delovnega programa upošteva statistične podatke o uporabnikih in njihove povratne informacije, zbrane v skladu s členoma 24 in 25, ter morebitne predloge držav članic. Komisija osnutek letnega delovnega programa še pred sprejetjem predloži v razpravo usklajevalni skupini za vstopno mesto.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Stroški

1.   S sredstvi iz splošnega proračuna Evropske unije se krijejo stroški:

(a)

razvoja in vzdrževanja orodij informacijske in komunikacijske tehnologije, ki podpirajo izvajanje te uredbe na ravni Unije;

(b)

promocije vstopnega mesta na ravni Unije;

(c)

prevajanja informacij, pojasnil in navodil v skladu s členom 12 v okviru največjega letnega obsega na državo članico, brez poseganja v morebitno prerazporeditev, kadar je to potrebno, da se omogoči poraba celotnega razpoložljivega proračuna.

2.   Stroški, povezani z nacionalnimi spletnimi portali, informacijskimi platformami, storitvami za pomoč in postopki, vzpostavljenimi na ravni države članice, se krijejo iz ustreznih proračunov držav članic, razen če je drugače določeno v zakonodaji Unije.

Člen 33

Varstvo osebnih podatkov

Obdelava osebnih podatkov s strani pristojnih organov v okviru te uredbe mora biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta. Obdelava osebnih podatkov s strani Komisije v okviru te uredbe mora biti skladna z Uredbo (EU) 2018/1725.

Člen 34

Sodelovanje z drugimi informacijskimi in podpornimi mrežami

1.   Komisija po posvetovanju z državami članicami določi, katere obstoječe neformalne ureditve upravljanja za katero koli storitvijo za pomoč ali reševanje težav iz Priloge III ali za katero koli področje informacij iz Priloge I se bodo vključile v usklajevalno skupino za vstopno mesto.

2.   Če so bile informacijske ali podporne storitve ali mreže za področja informacij iz Priloge I vzpostavljene s pravno zavezujočim aktom Unije, Komisija za doseganje sinergij in preprečevanje podvajanja usklajuje delo usklajevalne skupine za vstopno mesto in organov upravljanja takih storitev ali mrež.

Člen 35

Informacijski sistem za notranji trg

1.   Za namene člena 6(4) in člena 15 ter v skladu z njima se uporablja informacijski sistem za notranji trg (IMI), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012.

2.   Komisija lahko odloči, da se IMI uporablja kot elektronski repozitorij za povezave iz člena 19(1).

Člen 36

Poročanje in pregled

Komisija do 12. decembra 2022 in nato vsaki dve leti opravi pregled uporabe te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni delovanja vstopnega mesta in o delovanju notranjega trga na podlagi statističnih podatkov in povratnih informacij, zbranih v skladu s členi 24, 25 in 26. Med pregledom zlasti oceni področje uporabe člena 14 ob upoštevanju tehnoloških, tržnih in pravnih sprememb na področju izmenjave dokazil med pristojnimi organi.

Člen 37

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 38

Sprememba Uredbe (EU) št. 1024/2012

Uredba (EU) št. 1024/2012 se spremeni:

(1)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila za uporabo informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI) za upravno sodelovanje med udeleženci IMI, vključno z obdelavo osebnih podatkov.“;

(2)

v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   IMI se uporablja za izmenjave informacij med udeleženci IMI, vključno z osebnimi podatki, in za obdelavo teh informacij za enega od naslednjih namenov:

(a)

upravno sodelovanje, ki se zahteva v skladu z akti iz Priloge;

(b)

upravno sodelovanje, ki je predmet pilotnega projekta, izvedenega v skladu s členom 4.“;

(3)

v členu 5 se drugi odstavek spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

‚IMI‘ pomeni elektronsko orodje, ki ga Komisija zagotovi za olajšanje upravnega sodelovanja med udeleženci IMI;“;

(b)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

‚upravno sodelovanje‘ pomeni sodelovanje med udeleženci IMI v obliki izmenjave in obdelave informacij za boljšo uporabo prava Unije;“;

(c)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)

‚udeleženci IMI‘ pomeni pristojne organe, koordinatorje IMI, Komisijo ter organe, urade in agencije Unije;“;

(4)

v členu 8(1) se doda naslednja točka:

„(f)

zagotavlja usklajevanje z organi, uradi in agencijami Unije ter jim zagotavlja dostop do IMI.“;

(5)

v členu 9 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Države članice, Komisija ter organi, uradi in agencije Unije zagotovijo ustrezne načine, tako da lahko uporabniki IMI do osebnih podatkov, obdelanih v IMI, dostopajo samo na podlagi potrebe po seznanitvi in na področju ali področjih notranjega trga, za katera so jim bile podeljene pravice dostopa v skladu z odstavkom 3.“;

(6)

člen 21 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje in zagotavljanje uporabe te uredbe, ko Komisija ali organi, uradi in agencije Unije v vlogi udeleženca IMI obdelujejo osebne podatke. Uporabljajo se dolžnosti in pooblastila iz členov 57 in 58 Uredbe (EU) 2018/1725 (*1).

(*1)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).“;"

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, ki delujejo v okviru svojih zadevnih pristojnosti, sodelujejo zaradi zagotavljanja usklajenega nadzora IMI in njegove uporabe s strani udeležencev IMI v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/1725.“;

(c)

odstavek 4 se črta;

(7)

v členu 29 se odstavek 1 črta;

(8)

v Prilogi se dodata naslednji točki:

„11.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (*2) (Splošna uredba o varstvu podatkov): člen 56, členi 60 do 66 in člen 70(1).

12.

Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (*3): členi 6(4), 15 in 19.

(*2)  UL L 119, 4.5.2016, str. 1."

(*3)  UL L 295, 21.11.2018, str. 39“."

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 2, člen 4, členi 7 do 12, člen 16, člen 17, člen 18(1) do (4), člen 19, člen 20, člen 24(1), (2) in (3), člen 25(1) do (4), člen 26 in člen 27 se uporabljajo od 12. decembra 2020.

Člen 6, člen 13, člen 14(1) do (8) in (10) ter člen 15 se uporabljajo od 12. decembra 2023.

Ne glede na datum začetka uporabe členov 2, 9, 10 in 11 lokalni organi dajo informacije, pojasnila in navodila iz navedenih členov, na voljo najpozneje do 12. decembra 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 2. oktobra 2018

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednica

J. BOGNER-STRAUSS


(1)  UL C 81, 2.3.2018, str. 88.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 27. septembra 2018.

(3)  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(4)  Uredba (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L 218, 13.8.2008, str. 21).

(5)  Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).

(6)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

(7)  Priporočilo Komisije 2013/461/EU z dne 17. septembra 2013 o načelih, ki urejajo mrežo Solvit (UL L 249, 19.9.2013, str. 10).

(8)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(9)  Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(10)  Uredba (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2016 o evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela ter o spremembi uredb (EU) št. 492/2011 in (EU) št. 1296/2013 (UL L 107, 22.4.2016, str. 1).

(11)  Odločba Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o vzpostavitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 174, 27.6.2001, str. 25).

(12)  Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).

(13)  Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(14)  Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).

(15)  Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1).

(16)  Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).

(17)  Sklep Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (UL L 23, 27.1.2010, str. 35).

(18)  Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).

(19)  Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(20)  Uredba (EU) 2016/1191 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v Evropski uniji in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 200, 26.7.2016, str. 1).

(21)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(22)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (glej stran 39 tega Uradnega lista).

(23)  Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

(24)  Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

(25)  Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 141, 5.6.2015, str. 19).

(26)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(27)  Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

(28)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(29)  Uredba (ES) št. 45/2001 evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(30)  UL C 340, 11.10.2017, str. 6.


PRILOGA I

Seznam področij informacij, pomembnih za državljane in podjetja, ki uveljavljajo svoje pravice na notranjem trgu iz točke (a) člena 2(2)

Področja informacij v zvezi z državljani:

Področje

INFORMACIJE O PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN PRAVILIH, KI IZHAJAJO IN PRAVA UNIJE IN NACIONALNEGA PRAVA

A.

Potovanje znotraj Unije

1.

dokumenti, ki jih morajo predložiti državljani Unije, njihovi družinski člani, ki niso državljani Unije, mladoletniki, ki potujejo sami, in državljani, ki niso državljani Unije, ko prečkajo meje znotraj Unije (osebna izkaznica, vizum, potni list)

2.

pravice in obveznosti potnikov, ki znotraj Unije in iz nje potujejo z letalom, vlakom, ladjo ali avtobusom in tistih, ki kupijo paketna potovanja in povezane potovalne aranžmaje

3.

pomoč potnikom z zmanjšano gibljivostjo, ki potujejo znotraj Unije ali iz nje

4.

prevoz živali, rastlin, alkohola, tobaka, cigaret in drugega blaga med potovanjem znotraj Unije

5.

govorni klici ter pošiljanje in prejemanje elektronskih sporočil in podatkov znotraj Unije

B.

Delo in upokojitev v Uniji

1.

iskanje zaposlitve v drugi državi članici

2.

zaposlitev v drugi državi članici

3.

priznavanje kvalifikacij za zaposlitev v drugi državi članici

4.

obdavčenje v drugi državi članici

5.

pravila o odgovornosti in obveznem zavarovanju v zvezi s prebivanjem in zaposlitvijo v drugi državi članici

6.

pogoji zaposlovanja, tudi za napotene delavce, ki so določeni z zakoni ali podzakonskimi akti, (vključno z informacijami o delovnem času, plačanem dopustu, pravicah do letnega dopusta, pravicah in obveznostih glede nadurnega dela, zdravstvenih pregledih, prenehanju pogodb, odpovedi in odpuščanjih)

7.

enaka obravnava (pravila, ki prepovedujejo diskriminacijo na delovnem mestu, pravila o enakem plačilu za moške in ženske in enakem plačilu za zaposlene s pogodbami o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas)

8.

obveznosti na področju zdravja in varnosti v zvezi z različnimi vrstami dejavnosti

9.

pravice in obveznosti na področju socialne varnosti v Uniji, vključno s pravicami in obveznostmi v zvezi s prejemanjem pokojnine

C.

Vozila v Uniji

1.

začasna ali stalna preselitev motornega vozila v drugo državo članico

2.

pridobitev in podaljšanje vozniškega dovoljenja

3.

sklenitev obveznega zavarovanja za motorno vozilo

4.

nakup in prodaja motornega vozila v drugi državi članici

5.

nacionalni prometni predpisi in zahteve za voznike, vključno s splošnimi pravili za uporabo nacionalne cestne infrastrukture: časovno omejene pristojbine (vinjete), pristojbine na podlagi prevožene razdalje (cestnine), emisijske nalepke

D.

Prebivanje v drugi državi članici

1.

začasna ali stalna preselitev v drugo državo članico

2.

nakup in prodaja nepremičnin, vključno z vsemi pogoji in obveznostmi, povezanimi z davki, lastništvom ali uporabo takih nepremičnin, tudi kot sekundarno prebivališče

3.

udeležba na lokalnih volitvah in volitvah v Evropski parlament

4.

zahteve za dovoljenja za prebivanje državljanov Unije in njihovih družinskih članov, vključno z družinskimi člani, ki niso državljani Unije

5.

pogoji, ki veljajo za naturalizacijo državljanov druge države članice

6.

pravila, ki veljajo za primer smrti, vključno s pravili o repatriaciji posmrtnih ostankov v drugo državo članico

E.

Izobraževanje ali pripravništvo v drugi državi članici

1.

izobraževalni sistem v drugi državi članici, vključno s predšolsko vzgojo in varstvom, primarnim in sekundarnim izobraževanjem, visokošolskim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih

2.

prostovoljno delo v drugi državi članici

3.

pripravništva v drugi državi članici

4.

izvajanje raziskav v drugi državi članici v okviru izobraževalnega programa

F.

Zdravstveno varstvo

1.

zdravljenje v drugi državi članici

2.

spletni ali osebni nakup predpisanih farmacevtskih izdelkov v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil izdan recept

3.

pravila o zdravstvenem zavarovanju, ki veljajo v primeru kratkoročnega ali dolgoročnega bivanja v drugi državi članici, vključno s tem, kako zaprositi za evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja

4.

splošne informacije o pravicah dostopa do razpoložljivih preventivnih javnih zdravstvenih ukrepov ali obveznosti sodelovanja v teh ukrepih

5.

storitve, ki se zagotavljajo prek nacionalne številke za klic v sili, vključno s številkama,112' in,116'

6.

pravice in pogoji za selitev v dom za ostarele

G.

Državljanske in družinskopravne pravice

1.

rojstvo, skrbništvo za mladoletne otroke, starševske odgovornosti, pravila o nadomestnem starševstvu in posvojitvi, vključno s posvojitvijo otroka enega samega starša, preživninske obveznosti v zvezi z otroki v družinah v čezmejnem položaju

2.

pari, ki imajo različno državljanstvo, vključno z istospolnimi pari (sklenitev zakonske zveze, civilnega ali registriranega partnerstva, ločitev, razveza zakonske zveze, pravice v premoženjskih razmerjih med zakoncema, pravice zunajzakonskih partnerjev)

3.

pravila o priznavanju spola

4.

pravice in obveznosti v zvezi z dedovanjem v drugi državi članici, vključno z davčnimi pravili

5.

pravice in pravila, ki veljajo v primeru mednarodne starševske ugrabitve otrok

H.

Pravice potrošnikov

1.

spletni ali osebni nakup blaga, digitalnih vsebin ali storitev (vključno s finančnimi storitvami) iz druge države članice

2.

odprt bančni račun v drugi državi članici

3.

komunalni priključki, kot so plinski, električni, vodovodni priključek, odvoz gospodinjskih odpadkov, telekomunikacijski in internetni priključki

4.

plačila, vključno z bančnimi nakazili, zamude pri čezmejnih plačilih

5.

pravice potrošnikov ter jamstva v zvezi z nakupom blaga in storitev, vključno s postopki za reševanje potrošniških sporov in plačilom odškodnin

6.

varnost potrošniških proizvodov

7.

najem motornega vozila

I.

Varstvo osebnih podatkov

1.

uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z varstvom osebnih podatkov

Področja informacij v zvezi s podjetji:

Področje

INFORMACIJE O PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN PRAVILIH

J.

Ustanovitev, vodenje in zaprtje podjetja

1.

registracija, sprememba pravne oblike ali zaprtje podjetja (postopki registracije in pravne oblike poslovanja)

2.

preselitev podjetja v drugo državo članico

3.

pravice intelektualne lastnine (vložitev patentne prijave, registracija blagovne znamke, risbe ali modela, pridobitev dovoljenja za razmnoževanje)

4.

pravice potrošnikov ter jamstva v zvezi s prodajo blaga in storitev

5.

zagotavljanje spletnih storitev za čezmejna plačila pri prodaji blaga in storitev na spletu

6.

pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbenega prava, vključno z zamudnimi obrestmi

7.

postopek zaradi insolventnosti in likvidacija podjetij

8.

kreditno zavarovanje

9.

združitve podjetij ali prodaja podjetja

10.

civilna odgovornost direktorjev podjetja

11.

pravila in obveznosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov

K.

Zaposleni

1.

pogoji zaposlovanja, ki so določeni z zakoni ali podzakonskimi akti (vključno z delovnim časom, plačanim dopustom, pravicami do letnega dopusta, pravicami in obveznostmi glede nadurnega dela, zdravstvenimi pregledi, prenehanjem pogodb, odpovedjo in odpuščanji)

2.

pravice in obveznosti na področju socialne varnosti v Uniji (registracija delodajalca, registracija zaposlenih, obvestilo o izteku pogodbe zaposlenega, plačevanje socialnih prispevkov, pravice in obveznosti v zvezi s pokojninami)

3.

zaposlovanje delavcev v drugih državah članicah (napotitev delavcev, pravila o svobodi opravljanja storitev, zahteve glede stalnega prebivališča delavcev)

4.

enaka obravnava (pravila, ki prepovedujejo diskriminacijo na delovnem mestu, pravila o enakem plačilu za moške in ženske in enakem plačilu za zaposlene s pogodbami o zaposlitvi za določen/nedoločen čas)

5.

pravila o zastopanju zaposlenih

L.

Davki

1.

DDV: informacije o splošnih pravilih, stopnjah in oprostitvah, registracija za namene DDV in plačevanje DDV, pridobitev vračila

2.

trošarine: informacije o splošnih pravilih, stopnjah in oprostitvah, registracija za namene trošarine in vračilo trošarine, pridobitev vračila

3.

carine in drugi davki in dajatve ob uvozu

4.

carinski postopki za uvoz in izvoz na podlagi carinskega zakonika Unije

5.

drugi davki: plačevanje, stopnje, davčne napovedi

M.

Blago

1.

pridobitev oznake CE

2.

pravila in zahteve v zvezi s proizvodi

3.

opredelitev veljavnih standardov, tehničnih specifikacij in certifikacija proizvodov

4.

vzajemno priznavanje proizvodov, za katere specifikacije Unije ne veljajo

5.

zahteve glede razvrščanja, označevanja in pakiranja nevarnih kemikalij

6.

prodaja na daljavo/prodaja zunaj poslovnih prostorov: informacije, ki jih je treba vnaprej zagotoviti strankam, pisna potrditev pogodbe, odstop od pogodbe, dobava blaga, druge posebne obveznosti

7.

izdelki z napako: pravice in jamstva za potrošnike, odgovornosti po prodaji, pravna sredstva, ki so na voljo oškodovancu

8.

certificiranje, oznake (EMAS, energijske nalepke, okoljsko primerna zasnova, znak EU za okolje)

9.

recikliranje in ravnanje z odpadki

N.

Storitve

1.

pridobitev licenc, odobritev ali dovoljenj za ustanovitev in delovanje podjetja

2.

obveščanje organov o čezmejnih dejavnostih

3.

priznavanje poklicnih kvalifikacij, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem

O.

Financiranje podjetja

1.

pridobitev dostopa do financiranja na ravni Unije, vključno s programi financiranja in nepovratnimi sredstvi Unije za podjetja

2.

pridobitev dostopa do financiranja na nacionalni ravni

3.

pobude, namenjene podjetnikom (izmenjave za nove podjetnike, programi mentorstva itd.)

P.

Javna naročila

1.

sodelovanje na javnih razpisih: pravila in postopki

2.

predložitev ponudbe prek spleta v okviru javnega razpisa

3.

sporočanje nepravilnosti v zvezi s postopkom javnega razpisa

Q.

Varnost in zdravje pri delu

1.

obveznosti na področju zdravja in varnosti v zvezi z različnimi vrstami dejavnosti, vključno s preprečevanjem tveganj, obveščanjem in usposabljanjem


PRILOGA II

Postopki iz člena 6(1)

Življenjski dogodki

Postopki

Pričakovani rezultat, po potrebi ob upoštevanju ocene vloge s strani pristojnega organa v skladu z nacionalnim pravom

Rojstvo

vložitev prošnje za izdajo potrdila o vpisu v rojstno matično knjigo

potrdilo o vpisu v rojstno matično knjigo ali rojstni list

Prebivališče

vložitev prošnje za izdajo potrdila o prebivališču

potrditev prijave na trenutnem naslovu

Študij

vložitev prošnje za financiranje terciarnega izobraževanja, kot so štipendije in posojila, s strani javnega organa ali institucije

odločitev o prošnji za financiranje ali potrdilo o prejemu

predložitev prve prijave za sprejem v javni visokošolski zavod

potrdilo o prejemu prijave

vložitev prošnje za akademsko priznanje diplom, spričeval ali drugih dokazil o študiju ali usposabljanju

odločitev o prošnji za priznanje

Delo

zahteva za določitev veljavne zakonodaje v skladu z naslovom II Uredbe (ES) št. 883/2004 (1)

sklep o veljavni zakonodaji

priglasitev sprememb osebnih ali poklicnih okoliščin osebe, ki prejema socialne prejemke, pomembnih za te prejemke

potrditev prejema uradnega obvestila o takšni spremembi

vložitev zahtevka za evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja

evropska kartica zdravstvenega zavarovanja

oddaja napovedi za odmero dohodnine

potrditev prejema napovedi

Selitev

prijava spremembe naslova

potrditev odjave na prejšnjem naslovu in prijave na novem naslovu

registracija motornega vozila, ki izvira iz države članice ali je že registrirano v državi članici, po standardnih postopkih (2)

dokazilo o registraciji motornega vozila

pridobitev nalepk za uporabo nacionalne cestne infrastrukture: pristojbine na časovni podlagi (vinjeta), pristojbine na podlagi razdalje (cestnina, ki jih izda javni organ ali institucija

prejem cestninske nalepke ali vinjete ali drugega dokazila o plačilu

pridobitev emisijskih nalepk, ki jih izda javni organ ali institucija

prejem emisijske nalepke ali drugega dokazila o plačilu

Upokojitev

vložitev zahtevkov za pokojnino in prejemkov pred upokojitvijo v okviru obveznih sistemov

potrditev prejema zahtevka ali odločitve o zahtevku za pokojnino ali prejemkov pred upokojitvijo

prošnja za posredovanje informacij v zvezi s pokojnino iz obveznega zavarovanja

izpis osebnih pokojninskih podatkov

Ustanovitev, poslovanje in prenehanje podjetja

priglasitev poslovne dejavnosti, dovoljenja za izvajanje poslovne dejavnosti, spremembe in prenehanje poslovne dejavnosti, kadar ne gre za insolventnost ali stečaj, razen prvega vpisa poslovne dejavnosti v poslovni register in postopkov v zvezi z ustanovitvijo družb ali podjetij ali njihovo naknadno predložitvijo dokumentov v smislu drugega odstavka člena 54 PDEU

potrditev prejema obvestila ali spremembe dejavnosti ali prošnje za odobritev dejavnosti

registracija delodajalca (fizične osebe) v okviru obveznih sistemov zavarovanja in pokojninskega zavarovanja

potrditev registracije ali registrska številka v evidenci socialnih zavarovanj

registracija zaposlenih v okviru obveznih sistemov zavarovanja in pokojninskega zavarovanja

potrditev registracije ali registrska številka v evidenci socialnih zavarovanj

oddaja napovedi za odmero davka od dohodkov pravnih oseb

potrditev prejema napovedi

obvestilo sistemom socialne varnosti o izteku pogodbe z zaposlenim, razen postopkov za kolektivno odpoved pogodb o zaposlitvi

potrditev prejema obvestila

plačilo socialnih prispevkov za zaposlene

potrdilo o plačilu ali druga oblika potrdila o plačilu socialnih prispevkov za zaposlene


(1)  Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).

(2)  Zajeta so naslednja vozila: (a) motorna vozila ali priklopna vozila iz člena 3 Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 263, 9.10.2007, str. 1) ter (b) dvo- ali trikolesna motorna vozila z dvojnimi kolesi ali brez njih, namenjena za vožnjo po cesti, iz člena 1 Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).


PRILOGA III

Seznam storitev za pomoč in reševanje težav iz točke (c) člena 2(2)

(1)

Enotne kontaktne točke (1)

(2)

Kontaktne točke za proizvode (2)

(3)

Kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo (3)

(4)

Nacionalni centri za pomoč v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami (4)

(5)

Kontaktne točke za zdravstveno varstvo (5)

(6)

Evropska mreža služb za zaposlovanje (EURES) (6)

(7)

Spletno reševanje sporov (7)


(1)  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(2)  Uredba (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L 218, 13.8.2008, str. 21).

(3)  Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

(5)  Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

(6)  Uredba (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2016 o evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela ter o spremembi uredb (EU) št. 492/2011 in (EU) št. 1296/2013 (UL L 107, 22.4.2016, str. 1).

(7)  Uredba (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 1).


Top