EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32018R1091

Uredba (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011 (Besedilo velja za EGP.)

PE/26/2018/REV/1

OJ L 200, 7.8.2018, p. 1–29 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1091/oj

7.8.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/1


UREDBA (EU) 2018/1091 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. julija 2018

o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa okvir za evropsko statistiko o strukturi kmetijskih gospodarstev do leta 2016. Navedeno uredbo bi bilo zato treba razveljaviti.

(2)

Program evropskih raziskovanj strukture kmetijskih gospodarstev, ki se v Uniji izvaja že od leta 1966, bi bilo treba nadaljevati, da bi proučili gibanja v strukturi kmetijskih gospodarstev na ravni Unije in zagotovili statistično bazo znanja, ki je potrebna za oblikovanje, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in pregled povezanih politik, zlasti skupne kmetijske politike (SKP), vključno z ukrepi za razvoj podeželja, ter okoljskih politik, politik prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve ter politik Unije glede rabe zemljišč in nekaterih ciljev trajnostnega razvoja. Takšna baza znanja je potrebna tudi, da se oceni vpliv teh politik na žensko delovno silo na kmetijskih gospodarstvih.

(3)

Cilj zbiranja statističnih podatkov, zlasti o strukturi kmetij, bi moral poleg drugih ciljev biti zagotavljanje posodobljenih podatkov za postopek odločanja glede na prihodnje reforme SKP.

(4)

Mednarodna ocena kmetijske statistike je prispevala k vzpostavitvi globalne strategije za izboljšanje statistike o kmetijstvu in podeželju Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki jo je leta 2010 potrdil Statistični odbor Združenih narodov (UNSC). Evropska kmetijska statistika bi morala, kadar je ustrezno, upoštevati priporočila globalne strategije za izboljšanje statistike o kmetijstvu in podeželju ter svetovnega programa za popis kmetijstva FAO 2020.

(5)

Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike na podlagi skupnih statističnih načel. Vzpostavlja merila kakovosti ter odgovarja na potrebo po čim manjšem bremenu poročanja za dajalce podatkov ter prispeva k splošnejšemu cilju za zmanjšanje upravnih bremen.

(6)

Za naslednje desetletje bi bilo treba vzpostaviti večnamenski statistični program za kmetijska gospodarstva, ki bo zagotovil okvir za harmonizirano, primerljivo in skladno statistiko. Ta statistika bi morala biti prilagojena potrebam politik.

(7)

Strategija za kmetijsko statistiko za 2020 in pozneje, ki jo je novembra 2015 oblikoval Odbor za evropski statistični sistem (ESSC), predvideva sprejetje dveh okvirnih uredb, ki bi zajemali vse vidike kmetijske statistike, razen ekonomskih računov za kmetijstvo. Ena od teh okvirnih uredb je ta uredba.

(8)

Zaradi uskladitve in primerljivosti informacij o strukturi kmetijskih gospodarstev ter za izpolnitev sedanjih potreb enotne skupne ureditve trgov ter zlasti sektorja sadja in vina bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1337/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) od leta 2023 naprej povezati s strukturnimi informacijami na ravni kmetijskih gospodarstev in jo nadomestiti s to uredbo. Navedeno uredbo je zato treba razveljaviti.

(9)

Primerljiva statistika iz vseh držav članic o strukturi kmetijskih gospodarstev je pomembna za določanje razvoja SKP. Zato bi bilo treba za spremenljivke v čim večji meri uporabiti standardne klasifikacije in skupne opredelitve.

(10)

Statistični podatki o kmetijskih gospodarstvih omogočajo navzkrižno tabeliranje osnovnih podatkov in podatkov o modulih, s čimer omogočajo pridobivanje informacij na osnovi spremenljivk, kot so spol upravitelja kmetijskega gospodarstva, njegova starost, lastniška struktura in velikost kmetijskega gospodarstva ter izvajanje okoljskih ukrepov. Razčlenitev rezultatov bo mogoča za merila, vključena v osnovnih podatkih, in za kombinacije meril.

(11)

Zbiranje podatkov o letu rojstva, o letu uvrstitve v kategorijo upravitelja kmetijskega gospodarstva in o spolu bi lahko zagotovilo podatke za pripravo ukrepov v zvezi z menjavo generacij in vidiki, povezanimi s spolom.

(12)

Za posodobitev osnovnih registrov kmetijskih gospodarstev in preostalih informacij, potrebnih za stratifikacijo vzorcev, in tudi zaradi drugih razlogov bi bilo treba v Uniji vsaj vsakih deset let opraviti popis kmetijskih gospodarstev. Zadnji popis je bil opravljen v letih 2009/2010.

(13)

Države članice, v katerih se obdobja dela na terenu za referenčno leto raziskovanja 2020 prekrivajo z načrtovanim delom za 10-letni popis prebivalstva, bi morale imeti možnost, da raziskovanje v kmetijstvu izvedejo leto prej, da bi se izognile težkemu bremenu, ki bi ga predstavljalo izvajanje dveh obsežnih zbiranj podatkov hkrati.

(14)

Da bi preprečili nepotrebno obremenjevanje kmetijskih gospodarstev in nacionalnih uprav, bi bilo treba določiti pragove. Da bi lahko ustrezno analizirali strukturo evropskega kmetijstva, bi morali statistično zajeti 98 % kmetijske površine v uporabi in živine na kmetijah. To pomeni, da so pragovi iz te uredbe v nekaterih državah članicah previsoki. Vendar so kmetijska gospodarstva, ki ne dosegajo teh pragov, tako majhna, da je za oceno njihove strukture in učinka na proizvodnjo dovolj, da se vzorčno zbiranje podatkov izvede enkrat na desetletje, s čimer se zmanjšajo stroški in bremena, hkrati pa je še vedno mogoče zasnovati učinkovit ukrep politik za podporo in ohranjanje majhnih kmetijskih struktur.

(15)

Integrirana statistika na ravni kmetij bi morala zajeti območja, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, vključno z zemljišči, ki jih uporabljata dve kmetijski gospodarstvi ali več, saj se zanje uporabljajo skupne pravice.

(16)

Treba je pridobiti informacije o pripadnosti kmetijskega gospodarstva skupini podjetij, katere subjekti so pod nadzorom matičnega subjekta.

(17)

Da bi zmanjšali breme za dajalce podatkov, bi morali imeti nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi v skladu s členom 17a Uredbe (ES) št. 223/2009 dostop do administrativnih podatkov, če te podatke potrebujejo za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike.

(18)

Države članice ali pristojni nacionalni organi bi si morali prizadevati za posodobitev načinov za zbiranje podatkov o kmetijskih gospodarstvih, kolikor je to mogoče. V zvezi s tem bi bilo treba spodbujati uporabo digitalnih rešitev.

(19)

Zaradi prilagodljivosti evropskega statističnega sistema za kmetijstvo ter poenostavitve in posodobitve kmetijske statistike bi bilo treba spremenljivke, ki jih je treba zbrati, umestiti v različne zbirne skupine (osnovni podatki in moduli), ki se razlikujejo v pogostosti ali reprezentativnosti ali obeh vidikih.

(20)

Breme in stroške poročanja je mogoče še zmanjšati, če se ponovno uporabijo podatki iz leta neposredno pred referenčnim letom ali takoj po njem. To zlasti velja glede vidikov, pri katerih od enega leta do drugega ni pričakovati velikih sprememb.

(21)

Zaradi prožnosti in da bi zmanjšali breme za dajalce podatkov, nacionalnih statističnih uradov in drugih nacionalnih organov, lahko države članice uporabijo statistična raziskovanja, administrativne evidence in katere koli druge vire, metode ali inovativne pristope, vključno z znanstveno utemeljenimi in dobro dokumentiranimi metodami, kot so imputacija, ocena in modeliranje.

(22)

Izboljšati bi bilo treba zbiranje informacij o uporabi hranilnih snovi in vode ter metodah kmetijske proizvodnje, ki se uporabljajo na kmetijskih gospodarstvih, da bi zagotovili dodatno statistiko za razvoj kmetijsko-okoljske politike in izboljšali kakovost kmetijsko-okoljskih kazalnikov.

(23)

Za geokodiranje kmetijskih gospodarstev bi bilo treba uporabiti temo statističnih okolišev v skladu s Prilogo III k Direktivi 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(24)

Komisija mora spoštovati zaupnost podatkov, poslanih v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009. Potrebno varstvo zaupnosti podatkov bi bilo treba med drugim zagotoviti z omejevanjem uporabe parametrov lokacije za prostorsko analizo informacij in ustreznim združevanjem pri objavi statistike. Zato bi bilo treba razviti harmoniziran pristop k varstvu zaupnosti in vidike kakovosti za razširjanje podatkov ter si pri tem prizadevati, da bi bil spletni dostop do uradne statistike preprost in prijazen uporabniku.

(25)

Za vsako obdelavo osebnih podatkov v skladu s to uredbo se uporabljajo Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in določbe, sprejete v skladu z navedeno uredbo, in/ali Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (7), odvisno od primera.

(26)

Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8) uvaja statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Uniji, na katero se ta uredba sklicuje zaradi določitve ustrezne populacije kmetijskih gospodarstev.

(27)

Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (9) določa, da se teritorialne enote opredelijo v skladu s skupno klasifikacijo statističnih teritorialnih enot (NUTS).

(28)

Zbiranje podatkov bi morale več let financirati tako države članice kot Unija. Zato bi bilo treba ta program podpreti z nepovratnimi sredstvi Unije v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(29)

Ta uredba za celotno trajanje ustreznega večletnega finančnega okvira določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (11). Ta uredba določa pripravo proračuna za nadaljnja zbiranja podatkov v naslednjem večletnem finančnem okviru.

(30)

Ekonomske vidike te uredbe bi bilo treba pregledati za obdobje po letu 2020, pri čemer bi bilo treba upoštevati novi večletni finančni okvir in druge ustrezne spremembe instrumentov Unije. Na podlagi tega pregleda bi morala Komisija predlagati ustrezne spremembe te uredbe.

(31)

Ker cilja te uredbe, namreč sistematične vzpostavitve evropske statistike o kmetijskih gospodarstvih v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi skladnosti in primerljivosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(32)

Uredba (ES) št. 223/2009 določa referenčni okvir za evropsko statistiko ter od držav članic zahteva, da upoštevajo statistična načela in merila kakovosti iz navedene uredbe. Poročila o kakovosti so bistvena za ocenjevanje in izboljšanje kakovosti evropske statistike ter poročanje o njej. Odbor za evropski statistični sistem je potrdil standard evropskega statističnega sistema za strukturo poročil o kakovosti v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 223/2009. Ta evropski statistični standard bi moral prispevati k harmonizaciji poročanja o kakovosti v skladu s to uredbo.

(33)

V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je bila izvedena ocena učinka, da se statistični program, vzpostavljen s to uredbo, pri doseganju ciljev osredotoči na potrebno učinkovitost in da se proračunske omejitve vključijo že od načrtovalne faze naprej.

(34)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev opisov spremenljivk iz te uredbe in tehničnih elementov podatkov, ki jih je treba zagotoviti, določitev opisov spremenljivk in druge praktične ureditve za zbiranje ad hoc podatkov iz te uredbe ter določitev praktične ureditve za poročila o kakovosti in njihove vsebine. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Pri izvajanju teh pooblastil bi morala Komisija upoštevati vidike, kot so stroški in upravna bremena kmetijskih gospodarstev in držav članic.

(35)

Da bi se upoštevale nastajajoče potrebe po podatkih, ki izhajajo predvsem iz nedavnega razvoja dogodkov v kmetijstvu, revidirane zakonodaje in sprememb prednostnih nalog politike, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s spremembo podrobnih tem iz te uredbe in določitvijo informacij, ki se zagotavljajo ad hoc, kot je določeno v tej uredbi. Da se zagotovi skladnost in spodbudi uporaba drugih virov podatkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo spremenljivk iz te uredbe. Pri izvajanju tega pooblastila bi morala Komisija upoštevati vidike, kot so stroški in upravna bremena kmetijskih gospodarstev in držav članic. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (13). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(36)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 20. novembra 2017 (14).

(37)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja okvir za evropsko kmetijsko statistiko na ravni kmetijskih gospodarstev in zagotavlja povezovanje informacij o strukturi z informacijami o proizvodnih metodah, ukrepih za razvoj podeželja, kmetijsko-okoljskih vidikih in drugimi povezanimi informacijami.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„kmetija“ ali „kmetijsko gospodarstvo“ pomeni posamično enoto, tako tehnično kot gospodarsko, ki ima eno vodstvo in opravlja gospodarske dejavnosti v kmetijstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 1893/2006, ki spadajo v skupine A.01.1, A.01.2, A.01.3, A.01.4, A.01.5, ali „ohranjanje kmetijskih zemljišč v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih“ iz skupine A.01.6 na gospodarskem ozemlju Unije, bodisi kot glavno bodisi kot stransko dejavnost. V zvezi z dejavnostmi iz razreda A.01.49 so vključene le dejavnosti reje delno udomačenih ali drugih živih živali (razen reje žuželk) in čebelarstva ter proizvodnje medu in čebeljega voska;

(b)

„kmetijska enota skupnega zemljišča“ pomeni del zemljišča, za katerega veljajo skupne pravice in ki jo uporabljata dve kmetijski gospodarstvi ali več, in sicer za kmetijsko proizvodnjo, vendar med njimi ni razdeljena;

(c)

„regija“ pomeni teritorialno enoto iz skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS), opredeljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003;

(d)

„glava velike živine“ pomeni standardno mersko enoto, ki omogoča združevanje različnih kategorij živine, zato da se opravi primerjava; koeficienti za določitev glav velike živine za posamezne kategorije živine so navedeni v Prilogi I;

(e)

„kmetijska površina v uporabi“ pomeni zemljišče, ki se uporablja za kmetovanje, vključno z njivami, trajnim travinjem, trajnimi nasadi in drugimi kmetijskimi zemljišči v uporabi;

(f)

„referenčno leto“ pomeni koledarsko leto, na katero se nanašajo referenčna obdobja;

(g)

„vrt“ pomeni območja, ki se uporabljajo za proizvodnjo hrane za lastno porabo;

(h)

„modul“ pomeni enega ali več podatkovnih nizov, organiziranih z namenom zajetja tem;

(i)

„tema“ pomeni vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o statističnih enotah, pri čemer posamezna tema zajema več podrobnih tem;

(j)

„podrobna tema“ pomeni podrobno vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o statističnih enotah, povezanih s specifično temo, pri čemer posamezna podrobna tema zajema več spremenljivk;

(k)

„spremenljivka“ pomeni značilnost opazovane enote, ki lahko zajame več kot en sklop vrednosti.

Člen 3

Zajem

1.   Podatki, ki jih zahteva ta uredba, zajemajo 98 % skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi (razen vrtov) in 98 % glav velike živine vsake države članice.

2.   Da bi izpolnile te zahteve, države članice zagotovijo podatke, ki so reprezentativni za kmetijska gospodarstva in kmetijske enote skupnega zemljišča, ki dosegajo vsaj enega od fizičnih pragov iz Priloge II v zvezi z velikostjo kmetijskega zemljišča ali številom glav velike živine.

3.   Države članice lahko izjemoma, kadar okvir iz odstavka 2 predstavlja več kot 98 % nacionalne kmetijske proizvodnje, merjene v standardnem prihodku v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1198/2014 (15), po predhodni odobritvi Komisije (Eurostata) določijo višje fizične ali ustrezne gospodarske pragove za zmanjšanje okvira, če je doseženo 98-odstotno zajetje skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi (razen vrtov) in 98-odstotno zajetje glav velike živine držav članic.

4.   Kadar okvir iz odstavka 2 tega člena ne predstavlja 98 % kmetijskih zemljišč v uporabi in 98 % glav velike živine, države članice v skladu s členom 6 razširijo okvir, tako da določijo nižje pragove od tistih iz odstavka 2 tega člena ali uvedejo dodatne pragove ali oboje.

Člen 4

Viri podatkov in metode

1.   Države članice za pridobitev podatkov iz te uredbe uporabijo enega ali več izmed naslednjih virov ali metod, če je na podlagi informacij mogoče pripraviti statistiko, ki izpolnjuje zahteve glede kakovosti iz člena 11:

(a)

statistična raziskovanja;

(b)

administrativni viri podatkov iz odstavka 2 tega člena;

(c)

drugi viri, metode ali inovativni pristopi.

2.   Države članice lahko uporabljajo informacije iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema iz Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16), sistema za identifikacijo in registracijo govedi, uvedenega z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (17), ter sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz, uvedenega z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 (18), registra vinogradov, uvedenega v skladu s členom 145 Uredbe (ES) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (19), ter registrov ekološkega kmetovanja, vzpostavljenih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 (20). Države članice lahko uporabljajo tudi administrativne vire, povezane s posebnimi ukrepi za razvoj podeželja.

3.   Države članice, ki se odločijo, da bodo uporabile vire, metode ali inovativne pristope iz točke (c) odstavka 1, obvestijo Komisijo (Eurostat) v letu pred referenčnim letom ter ji predložijo informacije o kakovosti podatkov, pridobljenih iz tega vira ali s to metodo ali inovativnim pristopom, in o uporabljenih metodah zbiranja podatkov.

4.   Nacionalni organi, odgovorni za izpolnjevanje zahtev te uredbe, imajo pravico do takojšnega in brezplačnega dostopa do podatkov, vključno s posamičnimi podatki o kmetijskih gospodarstvih in osebnimi podatki o njihovih gospodarjih, ki jih vsebuje upravna dokumentacija, zbrana na njihovem nacionalnem ozemlju v skladu s členom 17a Uredbe (ES) št. 223/2009, in do njihove uporabe. Nacionalni organi in lastniki administrativnih evidenc vzpostavijo potrebne mehanizme sodelovanja.

Člen 5

Osnovni strukturni podatki

1.   Države članice zbirajo in zagotavljajo osnovne strukturne podatke (v nadaljnjem besedilu: osnovni podatki) v zvezi s kmetijskimi gospodarstvi iz člena 3(2) in (3) za referenčna leta 2020, 2023 in 2026, kakor je navedeno v Prilogi III. Osnovni podatki za referenčno leto 2020 se zbirajo v obliki popisa.

2.   Osnovni podatki za referenčni leti 2023 in 2026 se lahko zbirajo na vzorcih. V tem primeru države članice zagotovijo, da so uteženi rezultati statistično reprezentativni za kmetijska gospodarstva v vsaki regiji in izpolnjujejo zahteve po natančnosti iz Priloge V.

3.   Kadar ima spremenljivka iz Priloge III v neki državi članici nizko ali nično prevalenco, se lahko izključi iz zbiranja podatkov, če zadevna država članica v koledarskem letu pred referenčnim letom Komisiji (Eurostatu) sporoči informacije, ki ustrezno utemeljujejo izključitev te spremenljivke.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določi opise spremenljivk iz Priloge III.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2) najpozneje 28. februarja 2019 za referenčno leto 2020, najpozneje 31. decembra 2021 za referenčno leto 2023 in najpozneje 31. decembra 2024 za referenčno leto 2026.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 v zvezi s spremembo spremenljivk iz Priloge III, kadar je to potrebno za harmonizacijo z viri podatkov iz člena 4(2) za leti 2023 in 2026. Pri izvajanju svojega pooblastila Komisija zagotovi, da se s temi delegiranimi akti nadomestijo le spremenljivke iz Priloge III, ki jih ni več mogoče izpeljati iz navedenih virov podatkov. Komisija v primeru nadomestitve zagotovi, da je mogoče nove spremenljivke izpeljati iz virov podatkov, določenih v členu 4(2). Nadalje zagotovi, da so ti delegirani akti ustrezno utemeljeni in da državam članicam ali dajalcem podatkov ne nalagajo znatnih dodatnih bremen ali stroškov.

6.   Ti delegirani akti se sprejmejo do 30. septembra 2021 za referenčno leto 2023 in do 30. septembra 2024 za referenčno leto 2026.

Člen 6

Razširitev okvira

1.   Države članice, ki razširijo okvir v skladu s členom 3(4), zagotovijo osnovne podatke o kmetijskih gospodarstvih, vključenih v to razširitev okvira, za referenčno leto 2020, pri čemer zajamejo informacije iz Priloge III.

2.   Zbiranje podatkov o kmetijskih gospodarstvih v razširitvi okvira se lahko izvede na vzorcih. V tem primeru države članice zagotovijo, da so uteženi rezultati statistično reprezentativni za kmetijska gospodarstva v vsaki regiji in izpolnjujejo zahteve po natančnosti iz Priloge V.

Člen 7

Podatki o modulih

1.   Države članice zberejo in zagotovijo module o temah in podrobnih temah iz Priloge IV za naslednja referenčna leta:

(a)

modul „delovna sila in druge pridobitne dejavnosti“ za leta 2020, 2023 in 2026;

(b)

modul „razvoj podeželja“ za leta 2020, 2023 in 2026;

(c)

modul „bivalni prostori živali in ravnanje z živinskimi gnojili“ za leti 2020 in 2026;

(d)

modul „namakanje“ za leto 2023;

(e)

modul „prakse upravljanja tal“ za leto 2023;

(f)

modul „stroji in oprema“ za leto 2023;

(g)

modul „sadovnjak“ za leto 2023;

(h)

modul „vinograd“ za leto 2026.

2.   Obseg teh zbiranj podatkov vključuje kmetijska gospodarstva iz člena 3(2) in (3).

3.   Zbiranje podatkov o modulih se lahko izvede na vzorcih kmetijskih gospodarstev. V tem primeru države članice zagotovijo, da so uteženi rezultati statistično reprezentativni za kmetijska gospodarstva v vsaki regiji in izpolnjujejo zahteve po natančnosti iz Priloge V.

4.   Moduli se zberejo na podlagi podvzorcev kmetijskih gospodarstev, za katera se zbirajo osnovni podatki. Moduli odražajo stanje v referenčnem letu, vendar lahko temeljijo na letu neposredno pred referenčnim letom ali po njem za module iz točk (f), (g) in (h) odstavka 1 tega člena. V vsakem primeru vsak zapis, ki zagotavlja informacije o modulih, spremljajo osnovni podatki iz Priloge III.

5.   Države članice z vsaj 1 000 hektarji katere koli posamezne kmetijske rastline iz podrobnih tem modula „sadovnjak“ v Prilogi IV, ki v celoti ali pretežno proizvajajo za trg, za omenjeno kmetijsko rastlino izvajajo modul „sadovnjak“.

6.   Države članice z vsaj 1 000 hektarji vinogradov, zasajenih s trtami z grozdjem za vino, ki v celoti ali pretežno proizvajajo za trg, izvajajo modul „vinograd“.

7.   Države članice z manj kot 2 % površine kmetijskih zemljišč v uporabi, ki jih je mogoče namakati, in brez regij NUTS 2 z najmanj 5 % površine kmetijskih zemljišč v uporabi, ki jih je mogoče namakati, so izvzete iz izvajanja modula „namakanje“.

8.   Države članice Komisijo (Eurostat) o primerih iz odstavkov 5, 6 in 7 obvestijo do konca junija leta pred ustreznim referenčnim letom.

9.   Kadar ima spremenljivka v določeni državi članici nizko ali nično prevalenco, se lahko izključi iz zbiranja podatkov, če se v koledarskem letu pred referenčnim letom Komisiji (Eurostatu) zagotovijo informacije, ki ustrezno utemeljujejo izključitev te spremenljivke.

Člen 8

Tehnična specifikacija v zvezi s podatki o modulih

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi naslednje tehnične elemente podatkov, ki jih je treba zagotoviti za vsak modul, ter ustrezno temo in podrobno temo iz Priloge IV:

(a)

seznam spremenljivk;

(b)

opise spremenljivk.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2) najpozneje 28. februarja 2019 za referenčno leto 2020, najpozneje 31. decembra 2021 za referenčno leto 2023 in najpozneje 31. decembra 2024 za referenčno leto 2026.

2.   Komisija pri sprejemanju izvedbenih aktov za določitev seznama spremenljivk v skladu z odstavkom 1 zagotovi, da skupno število osnovnih spremenljivk in spremenljivk modulov ne presega 300 spremenljivk v letu 2020, 470 spremenljivk v letu 2023 in 350 spremenljivk v letu 2026.

3.   Za leti 2023 in 2026 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 v zvezi s spremembo podrobnih tem iz Priloge IV. Komisija pri izvajanju svojega pooblastila zagotovi, da ti delegiranimi akti s številom spremenljivk znatno ne povečajo bremena. Komisija zlasti zagotovi, da se z delegiranimi akti ne poveča število spremenljivk iz odstavka 2 tega člena in da se z delegiranimi akti za vsak modul spremeni največ 20 % podrobnih tem iz Priloge IV. Če delež 20 % ustreza manj kot eni podrobni temi, se ena podrobna tema lahko vseeno spremeni.

4.   Ti delegirani akti se sprejmejo do 30. septembra 2021 za referenčno leto 2023 in do 30. septembra 2024 za referenčno leto 2026.

5.   Z izvedbenimi akti iz odstavkov 1 in 2 ter delegiranimi akti iz odstavka 3 se ne nalagajo znatni dodatni stroški, ki bi kmetijskim gospodarstvom in državam članicam povzročali nesorazmerno in neupravičeno breme.

Člen 9

Ad hoc podatki

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16, s katerimi dopolni podatke o modulih, določene v Prilogi IV, če se šteje, da je zbiranje dodatnih informacij potrebno. Ti delegirani akti določajo:

(a)

teme in podrobne teme, ki se zagotovijo v ad hoc modulu, in razloge za te dodatne statistične potrebe;

(b)

referenčno leto.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz odstavka 1, začenši z referenčnim letom 2023 in nato vsaka tri leta. Za referenčna leta, v katerih se podatki zbirajo v obliki popisa, Komisija ne predlaga ad hoc modulov.

3.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

(a)

seznam spremenljivk, ki ne presega 20 spremenljivk in ki ga je treba poslati Komisiji (Eurostatu), ter ustreznih merskih enot;

(b)

opise spremenljivk;

(c)

zahteve po natančnosti;

(d)

referenčna obdobja;

(e)

roke za pošiljanje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2) najpozneje 12 mesecev pred začetkom referenčnega leta.

4.   Z delegiranimi akti iz odstavka 1 tega člena in izvedbenimi akti iz odstavka 3 tega člena se ne nalagajo znatni dodatni stroški, ki bi kmetijskim gospodarstvom in državam članicam povzročali nesorazmerno in neupravičeno breme.

Člen 10

Referenčno obdobje

Zbrane informacije se nanašajo na eno referenčno leto, ki je skupno vsem državam članicam, s sklicevanjem na stanje v določenem časovnem okviru ali na določen datum, kot sledi:

(a)

Za spremenljivke v zvezi z zemljiščem se raba zemljišča nanaša na referenčno leto. V primeru zaporedne pridelave kmetijskih rastlin na istem delu zemljišča se raba zemljišča nanaša na kmetijsko rastlino, požeto v referenčnem letu, ne glede na to, kdaj se ta kmetijska rastlina poseje.

(b)

Za spremenljivke v zvezi z namakanjem in prakso upravljanja tal je referenčno obdobje 12-mesečno obdobje, ki se konča v referenčnem letu, določi pa ga posamezna država članica, da bi zajela povezane proizvodne cikle.

(c)

Za spremenljivke v zvezi z živino, bivalnimi prostori živali in ravnanjem z živinskimi gnojili skupni referenčni dan v referenčnem letu določi posamezna država članica. Spremenljivke v zvezi z ravnanjem z živinskimi gnojili se nanašajo na 12-mesečno obdobje, vključno s tem datumom.

(d)

Za spremenljivke v zvezi z delovno silo 12-mesečno referenčno obdobje, ki se konča na referenčni dan v referenčnem letu, določi posamezna država članica.

(e)

Za spremenljivke v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja, ki se izvajajo na posameznih kmetijskih gospodarstvih, je referenčno obdobje triletno obdobje, ki se konča 31. decembra referenčnega leta.

(f)

Za vse ostale spremenljivke skupni referenčni dan v referenčnem letu določi posamezna država članica.

Člen 11

Kakovost

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev kakovosti poslanih podatkov in metapodatkov.

2.   V tej uredbi se uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

3.   Komisija (Eurostat) oceni kakovost poslanih podatkov in metapodatkov.

4.   V ta namen države članice za vsako referenčno leto, ki ga zajema ta uredba, Komisiji (Eurostatu) pošljejo poročilo o kakovosti, v katerem opišejo statistični proces in zlasti:

(a)

metapodatke, ki opisujejo uporabljeno metodologijo in kako so bile dosežene tehnične specifikacije s sklicevanjem na tiste, določene s to uredbo;

(b)

informacije o skladnosti z minimalnimi zahtevami za uporabljene vzorčne okvire, vključno z njihovim razvijanjem in posodabljanjem, kot je določeno v tej uredbi;

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi praktično ureditev za poročila o kakovosti in njihove vsebine. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2) in državam članicam ne nalagajo znatnih dodatnih bremen ali stroškov.

5.   Države članice Komisijo (Eurostat) čim prej obvestijo o kakršnih koli pomembnih informacijah ali spremembah v zvezi z izvajanjem te uredbe, ki bi lahko vplivale na kakovost poslanih podatkov.

6.   Države članice Komisiji (Eurostatu) na zahtevo predložijo dodatna pojasnila, potrebna za oceno kakovosti statističnih informacij.

Člen 12

Pošiljanje podatkov in metapodatkov ter roki

1.   Države članice za referenčno leto 2020 v 15 mesecih po koncu referenčnega leta Komisiji (Eurostatu) pošljejo potrjene osnovne podatke in podatke o modulih ter poročilo o kakovosti.

2.   Države članice za referenčni leti 2023 in 2026 v 12 mesecih po koncu referenčnega leta Komisiji (Eurostatu) pošljejo potrjene osnovne podatke, podatke o modulu ter poročilo o kakovosti.

3.   Podatki, poslani Komisiji (Eurostatu), so na ravni posameznih kmetijskih gospodarstev. Podatki o modulu in ad hoc podatki so povezani z osnovnimi podatki iz Priloge III na ravni posameznega kmetijskega gospodarstva za isto referenčno leto. Predloženi zapisi vključujejo ekstrapolacijske faktorje in informacije o stratifikaciji.

4.   Države članice pošljejo podatke in metapodatke v tehnični obliki, ki jo določi Komisija (Eurostat). Podatki in metapodatki se Komisiji (Eurostatu) predložijo prek storitev enotne vstopne točke.

Člen 13

Prispevek Unije

1.   Unija nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 dodeli nepovratna sredstva za izvajanje te uredbe, in sicer za:

(a)

razvijanje ali izvajanje zahtev glede podatkov ali oboje;

(b)

razvijanje metodologij za posodobitev statističnih sistemov za povišanje kakovosti ali zmanjšanje stroškov in upravnega bremena za pripravo integrirane statistike na ravni kmetij z uporabo virov in metod iz člena 4.

2.   Države članice od Unije prejmejo nepovratna sredstva za kritje stroškov zbiranja podatkov iz členov 5, 6 in 7 v okviru finančnih sredstev iz člena 14.

3.   Finančni prispevek Unije iz odstavka 2 ne presega 75 % upravičenih stroškov, odvisno od najvišjih zneskov, opredeljenih v odstavkih 4 in 5.

4.   Za združene stroške zbiranja osnovnih podatkov in podatkov o modulih leta 2020 je finančni prispevek Unije omejen na najvišje zneske, opredeljene v nadaljevanju:

(a)

po 50 000 EUR za Luksemburg in Malto;

(b)

po 1 000 000 EUR za Avstrijo, Hrvaško, Irsko in Litvo;

(c)

po 2 000 000 EUR za Bolgarijo, Nemčijo, Madžarsko, Portugalsko in Združeno kraljestvo;

(d)

po 3 000 000 EUR za Grčijo, Španijo in Francijo;

(e)

po 4 000 000 EUR za Italijo, Poljsko in Romunijo ter

(f)

po 300 000 EUR za vse ostale države članice.

5.   Za zbiranje osnovnih podatkov in podatkov o modulih leta 2023 in 2026 se najvišji zneski, navedeni v odstavku 4, zmanjšajo za 50 %, če je to skladno z določbami večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020.

6.   Unija nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 dodeli nepovratna sredstva za kritje stroškov zbiranja ad hoc podatkov iz člena 9. Ta finančni prispevek Unije ne presega 90 % upravičenih stroškov.

7.   Sredstva za finančni prispevek Unije za nepovratna sredstva iz odstavka 2 tega člena se zagotovijo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v skladu s točko (d) člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 14

Finančna sredstva

1.   Finančna sredstva Unije za izvedbo programa zbiranj podatkov za referenčno leto 2020, vključno z odobritvami, potrebnimi za upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov podatkovnih zbirk, uporabljenih na Komisiji za obdelavo podatkov, ki so jih poslale države članice v skladu s to uredbo, znašajo 40 000 000 EUR za obdobje 2018–2020, ki ga zajema večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020.

2.   Po datumu začetka veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020 znesek za to obdobje določita Evropski parlament in Svet na predlog Komisije.

Člen 15

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem s stalnim in učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije ali pregledov na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih ter tretjih osebah, ki so od Unije neposredno ali posredno prejele finančna sredstva na podlagi programa.

3.   Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva tako financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (21) ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (22), da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, neposredno ali posredno financirano v okviru te uredbe, prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.   Sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in OLAF za izvajanje takih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem.

5.   Kadar je izvedba ukrepa v celoti ali delno oddana v zunanje izvajanje ali nadalje prenesena ali če zahteva oddajo javnega naročila ali finančne podpore tretji osebi, pogodba, sporazum ali sklep o nepovratnih sredstvih vključuje obveznost izvajalca ali upravičenca, da od vsake udeležene tretje osebe zahteva izrecno sprejetje navedenih pooblastil Komisije, Računskega sodišča in OLAF.

6.   Odstavka 4 in 5 se uporabljata brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3.

Člen 16

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(6), člena 8(3) in člena 9(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 27. avgusta 2018. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 5(6), člena 8(3) in člena 9(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(6), členom 8(3) in členom 9(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 17

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 18

Poročilo Komisije

Komisija po posvetovanju z Odborom za evropski statistični sistem do 31. decembra 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in uresničevanju ciljev te uredbe.

Člen 19

Odstopanja

Z odstopanjem od člena 5, člena 6(1), točk (a), (b) in (c) člena 7(1), člena 8(2), člena 12(1), člena 13(4), člena 14(1) in Priloge V se sklicevanja na leto 2020 za Grčijo in Portugalsko po potrebi nadomestijo s sklicevanji na leto 2019.

Člen 20

Razveljavitev

1.   Uredba (EU) št. 1337/2011 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2022.

2.   Uredba (ES) št. 1166/2008 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2019.

3.   Sklicevanja na razveljavljeni uredbi se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. julija 2018

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednica

J. BOGNER-STRAUSS


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 16. julija 2018.

(2)  Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 (UL L 321, 1.12.2008, str. 14).

(3)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(4)  Uredba (EU) št. 1337/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski statistiki trajnih nasadov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 357/79 in Direktive 2001/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 30.12.2011, str. 7).

(5)  Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(6)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(7)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(8)  Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(9)  Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(10)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(11)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(12)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(13)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(14)  UL C 14, 16.1.2018, str. 6.

(15)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1198/2014 z dne 1. avgusta 2014 o dopolnitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L 321, 7.11.2014, str. 2).

(16)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(17)  Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

(18)  Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

(19)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(20)  Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(21)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(22)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).


PRILOGA I

Koeficienti glav velike živine

Vrsta živali

Značilnosti živali

Koeficient

Govedo

mlajše od 1 leta

0,400

stare od vključno 1 do manj kot 2 leti

0,700

samci, stari 2 leti in več

1,000

telice, stare 2 leti in več

0,800

Krave molznice

1,000

Krave nemolznice

0,800

Ovce in koze

0,100

Prašiči

Prašički z živo težo pod 20 kilogramov

0,027

Plemenske svinje z živo težo 50 kilogramov in več

0,500

Ostali prašiči

0,300

Perutnina

Brojlerji

0,007

Kokoši nesnice

0,014

Druga perutnina

 

purani

0,030

race

0,010

gosi

0,020

noji

0,350

druga perutnina, d. n.

0,001

Kunci, plemenske samice

0,020


PRILOGA II

Seznam fizičnih pragov  (1)

Postavka

Prag

Kmetijsko zemljišče v uporabi

5 ha

Njive

2 ha

Krompir

0,5 ha

Sveže zelenjadnice in jagode

0,5 ha

Dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice, cvetje in okrasne rastline, semena in sadike, drevesnice

0,2 ha

Sadna drevesa, jagodičje, lupinarji, citrusi, drugi trajni nasadi, razen drevesnic, vinogradov in oljk

0,3 ha

Vinogradi

0,1 ha

Oljke

0,3 ha

Rastlinjaki

100 m2

Gojene gobe

100 m2

Živina

1,7 glave velike živine


(1)  Pragovi se uporabljajo za navedeno skupino postavk.


PRILOGA III

Osnovni strukturni podatki: spremenljivke

Splošne spremenljivke

Enote/kategorije za vrednosti

Informacije o raziskovanju

 

Identifikator kmetijskega gospodarstva

identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva

Lokacija kmetijskega gospodarstva

 

Geografska lokacija

Oznaka celice na podlagi mreže statističnih enot INSPIRE za vseevropsko uporabo.

Regija NUTS 3

koda NUTS 3

Kmetijsko gospodarstvo ima območja, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 opredeljena kot območja z naravnimi omejitvami.

L/M/O/N (1)

Pravna oseba kmetijskega gospodarstva

 

Pravno in ekonomsko odgovornost za kmetijsko gospodarstvo prevzame:

 

fizična oseba, ki je edini gospodar, če je kmetijsko gospodarstvo neodvisno

da/ne

Če je odgovor pritrdilen, ali je gospodar tudi upravitelj?

da/ne

Če je odgovor negativen, ali je upravitelj član gospodarjeve družine?

da/ne

Če je odgovor pritrdilen, ali je upravitelj zakonec gospodarja?

da/ne

Skupno lastništvo

da/ne

dve ali več fizičnih oseb, ki so družbeniki, če je kmetijsko gospodarstvo skupinsko

da/ne

pravna oseba

da/ne

Če je odgovor pritrdilen, ali je kmetijsko gospodarstvo del skupine podjetij?

da/ne

Kmetijsko gospodarstvo je enota skupnega zemljišča

da/ne

Gospodar je prejemnik podpore EU za zemljišče ali živali na kmetijskem gospodarstvu in zato vključen v integrirani administrativni in kontrolni sistem

da/ne

 

Gospodar je mladi kmet ali novi udeleženec v kmetijskem sektorju, ki je v ta namen v preteklih treh letih prejel finančno podporo v okviru SKP

da/ne

Upravitelj kmetijskega gospodarstva

 

Letnica rojstva

leto

Spol

moški/ženski

Kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)

odstotne skupine letnega števila delovnih enot (2)

 

Leto uvrstitve v kategorijo upravitelja kmetijskega gospodarstva

leto

Kmetijska izobrazba upravitelja

oznake usposabljanja

Poklicno usposabljanje, opravljeno v zadnjih 12 mesecih

da/ne

Vrsta lastništva kmetijskega zemljišča v uporabi (v povezavi z gospodarjem)

 

Kmetovanje na lastnem zemljišču

ha

Kmetovanje na najetem zemljišču

ha

Skupinsko kmetovanje ali druge oblike lastništva

ha

Skupno zemljišče

ha

Ekološko kmetovanje

da/ne

Vsa kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, na katerem se proizvodne metode ekološkega kmetovanja uporabljajo in so potrjene glede na nacionalna pravila ali pravila Evropske unije

ha

Vsa kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, ki je v fazi preusmeritve v ekološke proizvodne metode, ki jih je treba potrditi glede na nacionalna pravila ali pravila Evropske unije

ha

 

Sodelovanje v drugih shemah okoljskega certificiranja

da/ne


Spremenljivke v zvezi z zemljiščem

Skupna osnovna površina

Od tega certificiranih za ekološko pridelavo in/ali v fazi preusmeritve za certifikacijo

Kmetijsko zemljišče v uporabi

ha

ha

Njive

ha

ha

Žita za pridelavo zrnja (vključno s semenskim)

ha

ha

Navadna pšenica in pira

ha

ha

Trda pšenica

ha

ha

Rž in mešanice ozimnega žita (soržica)

ha

 

Ječmen

ha

 

Oves in mešanice jarih žit (mešanica zrnja brez soržice)

ha

 

Koruza za zrnje in koruza s storži

ha

 

Tritikala

ha

 

Sirek

ha

 

Druga žita, d. n. (ajda, proso, kanarska čužka itd.)

ha

 

Riž

ha

 

Suhe stročnice in beljakovinske rastline za proizvodnjo zrnja (vključno s semenskim ter mešanicami žit in stročnic)

ha

ha

Njivski grah, fižol, volčji bob

ha

 

Korenovke

ha

ha

Krompir (vključno s semenskim krompirjem)

ha

ha

Sladkorna pesa (brez semenske)

ha

ha

Druge korenovke, d. n.

ha

 

Industrijske rastline

ha

ha

Semena oljnic

ha

ha

Semena oljne ogrščice in oljne repice

ha

 

Sončnično seme

ha

 

Soja

ha

ha

Laneno seme (oljni lan)

ha

 

Druge oljnice, d. n.

ha

 

Rastline za vlakna

ha

 

Lan za vlakna

ha

 

Konoplja

ha

 

Bombaž

ha

 

Druge rastline za vlakna, d. n.

ha

 

Tobak

ha

 

Hmelj

ha

 

Dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice

ha

 

Energetske rastline, d. n.

ha

 

Druge industrijske rastline, d. n.

ha

 

Rastline, požete še zelene z njiv

ha

ha

Začasni travniki in pašniki

ha

ha

Metuljnice, požete še zelene

ha

ha

Silažna koruza

ha

 

Druga žita, požeta še zelena (brez silažne koruze)

ha

 

Druge rastline, požete še zelene z njiv, d. n.

ha

 

Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode

ha

ha

Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode, gojene v kolobarju z drugimi zelenjadnicami (tržno vrtnarstvo)

ha

 

Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode, gojene v kolobarjenju s kmetijskimi rastlinami, ki niso zelenjadnice (njive na prostem)

ha

 

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)

ha

 

Semena in sadike

ha

ha

Druge kmetijske rastline na njivah, d. n.

ha

 

Praha

ha

 

Trajno travinje

ha

ha

Pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov

ha

ha

Ekstenzivni pašniki

ha

ha

Trajno travinje, ki se ne uporablja več v proizvodne namene in je upravičeno do subvencij

ha

 

Trajni nasadi (vključno z mladimi in začasno opuščenimi nasadi, razen zemljišč za kmetijsko proizvodnjo za lastno porabo)

ha

ha

Sadje, jagodičje in lupinarji (razen citrusov, grozdja in jagod)

ha

ha

Pečkato sadje

ha

 

Koščičasto sadje

ha

 

Sadje s subtropskih in tropskih podnebnih območij

ha

 

Jagodičje (brez jagod)

ha

 

Lupinarji

ha

 

Citrusi

ha

ha

Grozdje

ha

 

Grozdje za vino

ha

ha

Grozdje za vino z zaščiteno označbo porekla (ZOP)

ha

 

Grozdje za vino z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)

ha

 

Grozdje za druga vina, d. n. (brez ZOP/ZGO)

ha

 

Namizno grozdje

ha

 

Grozdje za rozine

ha

 

Oljke

ha

ha

Drevesnice

ha

 

Drugi trajni nasadi, vključno z drugimi trajnimi nasadi za prehrano ljudi

ha

 

Božična drevesca

ha

 

Vrtovi

ha

 

Druga kmetijska zemljišča

ha

 

Kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi

ha

 

Gozdna zemljišča

ha

 

Panjevci s kratko obhodnjo

ha

 

Druga zemljišča (zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, dvorišča, poti, ribniki in druga neproduktivna območja)

ha

 

Posebna območja kmetijskega gospodarstva

 

 

Gojene gobe

ha

 

Kmetijsko zemljišče v uporabi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

ha

 

Zelenjadnice, vključno z melonami, in jagode v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

ha

ha

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic) v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

ha

 

Druge kmetijske rastline na njivah v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

ha

 

Trajni nasadi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

ha

 

Druga kmetijska zemljišča v uporabi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi, d. n.

ha

 

Namakanje obdelovalnih površin na prostem

 

 

Skupna površina zemljišč, ki jih je mogoče namakati

ha

 


Spremenljivke v zvezi z živino

Skupno število živali

Od tega certificiranih za ekološko pridelavo in/ali v fazi preusmeritve za certifikacijo

Govedo

 

glav

Govedo, mlajše od 1 leta

glav

 

Govedo, staro od vključno 1 do manj kot 2 leti

glav

 

samci goveda, stari od vključno 1 do manj kot 2 leti

glav

 

telice, stare od vključno 1 do manj kot 2 leti

glav

 

Samci goveda, stari 2 leti in več

glav

 

Samice goveda, stare 2 leti in več

glav

 

telice, stare 2 leti in več

glav

 

krave

glav

 

Krave molznice

glav

glav

Krave nemolznice

glav

glav

Bivolice

glav

da/ne

Ovce in koze

 

 

Ovce (vseh starosti)

glav

glav

Plemenske samice

glav

 

ostale ovce

glav

 

Koze (vseh starosti)

glav

glav

Plemenske samice

glav

 

ostale koze

glav

 

Prašiči

 

glav

Prašički z živo težo pod 20 kilogramov

glav

 

Plemenske svinje z živo težo 50 kilogramov in več

glav

 

Ostali prašiči

glav

 

Perutnina

 

glav

Brojlerji

glav

glav

Kokoši nesnice

glav

glav

Druga perutnina

glav

 

purani

glav

 

race

glav

 

gosi

glav

 

noji

glav

 

druga perutnina, d. n.

glav

 

Kunci

 

 

Plemenske samice

glav

 

Čebele

panjev

 

Jelenjad in srnjad

da/ne

 

Kožuharji

da/ne

 

Živina, d. n.

da/ne

 


(1)  L – območja, ki niso gorska območja in imajo pomembne naravne omejitve; M – gorato območje z omejenimi možnostmi; O – druga območja s posebnimi omejitvami; N – običajno območje (ne območje z omejenimi možnostmi). Glede na razvoj SKP se lahko ta klasifikacija v prihodnosti prilagodi.

(2)  Odstotna skupina letnega števila delovnih enot 2: (> 0-< 25), (≥ 25-< 50), (≥ 50-< 75), (≥ 75-< 100), (100).


PRILOGA IV

Teme in podrobne teme podatkov o modulih

Modul

Tema

Podrobna tema

Delovna sila in druge pridobitne dejavnosti

Upravljanje kmetij

Gospodar

Delovna sila

Uravnotežena zastopanost spolov

Varnostni ukrepi, vključno z varnostnim načrtom kmetije

Družinska delovna sila

Vložek dela

Število udeleženih oseb

Uravnotežena zastopanost spolov

Nedružinska delovna sila

Vložek dela

Število zaposlenih oseb

Uravnotežena zastopanost spolov

Delovna sila, ki na kmetiji ni redno zaposlena

Vložek dela po izvajalcih

 

Druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

Vrste dejavnosti

Pomen za kmetijsko gospodarstvo

Vložek dela

 

Druge pridobitne dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

Vložek dela

Razvoj podeželja

Kmetijska gospodarstva, ki se podpirajo z ukrepi za razvoj podeželja

Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah

Razvoj kmetij in podjetij

Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

Naložbe v osnovna sredstva

Obnova potenciala kmetijske proizvodnje, prizadetega zaradi naravnih nesreč ali katastrofičnih dogodkov, in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov

Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje

Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila

Ekološko kmetovanje

Plačila, povezana s programom Natura 2000 in okvirno direktivo o vodah

Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami

Dobrobit živali

Obvladovanje tveganj

Bivalni prostori živali in ravnanje z živinskimi gnojili

Bivalni prostori živali

Bivalni prostori goveda

Bivalni prostori prašičev

Bivalni prostori kokoši nesnic

Uporaba hranilnih snovi in živinskih gnojil na kmetiji

Pognojena kmetijska zemljišča v uporabi

Živinska gnojila, izvožena s kmetijskega gospodarstva in uvožena nanj

Organska gnojila in gnojila iz odpadkov, razen živinskih gnojil

Tehnike uporabe živinskih gnojil

Čas vnosa glede na vrsto trosenja

Prostori za živinska gnojila

Prostori za skladiščenje živinskih gnojil in zmogljivost

Namakanje

Prakse namakanja

Razpoložljivost namakanja

Načini namakanja

Viri vode za namakanje

Tehnični parametri opreme za namakanje

Kmetijske rastline, ki se namakajo v 12 mesecih

Žita za pridelavo zrnja

Suhe stročnice in beljakovinske rastline za proizvodnjo zrnja

Korenovke

Industrijske rastline

Rastline, požete še zelene z njiv

Druge kmetijske rastline na njivah

Trajno travinje

Trajni nasadi

Prakse upravljanja tal

Prakse upravljanja tal na njivah na prostem

Metode obdelave tal

Pokritost tal na njivah

Kolobarjenje na njivah

Površina z ekološkim pomenom

Stroji in oprema

Stroji

Internetne zmogljivosti

Osnovni stroji

Uporaba preciznega kmetovanja

Stroji za upravljanje živine

Skladišče za kmetijske proizvode

Oprema

Oprema, uporabljena za proizvodnjo obnovljive energije na kmetijskih gospodarstvih

Sadovnjak

Pečkato sadje

Jabolka: Površina glede na starost nasadov

Jabolka: Površina glede na gostoto dreves

Hruške: Površina glede na starost nasadov

Hruške: Površina glede na gostoto dreves

Koščičasto sadje

Breskve: Površina glede na starost nasadov

Breskve: Površina glede na gostoto dreves

Nektarine: Površina glede na starost nasadov

Nektarine: Površina glede na gostoto dreves

Marelice: Površina glede na starost nasadov

Marelice: Površina glede na gostoto dreves

Citrusi

Pomaranče: Površina glede na starost nasadov

Pomaranče: Površina glede na gostoto dreves

Drobnoplodni citrusi: Površina glede na starost nasadov

Drobnoplodni citrusi: Površina glede na gostoto dreves

Limone: Površina glede na starost nasadov

Limone: Površina glede na gostoto dreves

Oljke

Površina glede na starost nasadov

 

Površina glede na gostoto dreves

Namizno grozdje in grozdje za rozine

Namizno grozdje: Površina glede na starost nasadov

 

Namizno grozdje: Površina glede na gostoto trt

 

Grozdje za rozine: Površina glede na starost nasadov

 

Grozdje za rozine: Površina glede na gostoto trt

Vinograd

Grozdje za vino

Površina in starost

 

Sorte grozdja

Število sort

 

 

Oznaka in površina


PRILOGA V

Zahteve po natančnosti

Osnovni podatki (za leti 2023 in 2026) in podatki o modulih morajo biti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1217/2009 (1), Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1198/2014 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/220 (2) statistično reprezentativni za ustrezne populacije kmetijskih gospodarstev, kot so opredeljene v spodnji razpredelnici natančnosti, na ravni regij NUTS 2 ter glede na velikost in vrsto kmetijskih gospodarstev.

Zahteve po natančnosti se uporabljajo za spremenljivke v spodnji razpredelnici.

Podatki za razširitev okvira leta 2020 morajo biti statistično reprezentativni za ustrezno populacijo na ravni regij NUTS 2, kot je opredeljena v spodnji razpredelnici natančnosti.

Poleg tega se zahteve po natančnosti iz razpredelnice uporabljajo za vse regije NUTS 2 z vsaj:

5 000 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za modula „sadovnjak“ in „vinograd“;

10 000 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za osnovne podatke za vse ostale module in za podatke za razširitev okvira.

Za regije NUTS 2 z manj kmetijskimi gospodarstvi se zahteve po natančnosti iz razpredelnice uporabljajo za povezane regije NUTS 1 z vsaj:

500 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za modula „sadovnjak“ in „vinograd“;

1 000 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za osnovne podatke za vse ostale module in za podatke za razširitev okvira.

Za spremenljivke modulov sadovnjaka in vinograda, pri katerih se zahteve po natančnosti ne uporabljajo za nobeno od regij NUTS 2 in NUTS 1, se zahteva nacionalna stopnja natančnosti v višini največ 5-odstotne relativne standardne napake.

Za vse spremenljivke drugih modulov, pri katerih se zahteve po natančnosti ne uporabljajo za nobeno od regij NUTS 2 in NUTS 1, se zahteva nacionalna stopnja natančnosti v višini največ 7,5-odstotne relativne standardne napake.

Razpredelnica natančnosti

Ustrezna populacija

Spremenljivke, za katere se uporabljajo zahteve po natančnosti

Prevalenca v ustrezni populaciji

Relativna standardna napaka

Osnovni podatki za leti 2023 in 2026 ter

modul delovna sila in druge pridobitne dejavnosti

Kot je opredeljeno v členu 5 za osnovne podatke in členu 7 za modul „delovna sila in druge pridobitne dejavnosti“

Spremenljivke v zvezi z zemljiščem

Žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni)

Semena oljnic

Rastline, požete še zelene z njiv

Sveže zelenjadnice (vključno z melonami), jagode, cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)

Trajno travinje, brez ekstenzivnih pašnikov

Sadje, jagodičje, lupinarji in citrusi (razen grozdja in jagod)

Grozdje

Oljke

7,5 % kmetijskega zemljišča v uporabi v regiji ali več

< 5 %

Spremenljivke v zvezi z živino

Krave molznice

Krave nemolznice

Drugo govedo (govedo, mlajše od 1 leta, govedo, staro od vključno 1 do manj kot 2 leti, samci goveda, stari 2 leti in več, telice, stare 2 leti in več)

Plemenske svinje z živo težo 50 kilogramov in več

Prašički z živo težo pod 20 kg in drugi prašiči

Ovce in koze

Perutnina

7,5 % glav velike živine v regiji ali več in delež spremenljivke v državi 5 % ali več

< 5 %

Osnovni podatki za razširitev okvira leta 2020

Kot je opredeljeno v členu 6

Spremenljivke v zvezi z zemljiščem

Njive

Trajno travinje, brez ekstenzivnih pašnikov

Trajni nasadi

7,5 % kmetijskega zemljišča v uporabi v regiji ali več

< 7,5 %

Spremenljivke v zvezi z živino

Skupno število glav velike živine

5 % spremenljivke v državi ali več

< 7,5 %

Modul razvoja podeželja in

modul strojev in opreme

Kot je opredeljeno v členu 7

Spremenljivke v zvezi z zemljiščem za modul ‚delovna sila in druge pridobitne dejavnosti‘

7,5 % kmetijskega zemljišča v uporabi v regiji ali več

< 7,5 %

Spremenljivke v zvezi z živino za modul ‚delovna sila in druge pridobitne dejavnosti‘

7,5 % glav velike živine v regiji ali več in delež spremenljivke v državi 5 % ali več

< 7,5 %

Modul bivalnih prostorov živali in ravnanja z živinskimi gnojili

Podskupina populacije kmetijskih gospodarstev iz člena 7 z vsaj eno vrsto naslednjih živali: govedo, prašiči, ovce, koze, perutnina

Spremenljivke v zvezi z živino za modul ‚delovna sila in druge pridobitne dejavnosti‘

7,5 % glav velike živine v regiji ali več in delež spremenljivke v državi 5 % ali več

< 7,5 %

Modul namakanja

Podskupina populacije kmetijskih gospodarstev iz člena 7 z zemljišči, ki jih je mogoče namakati

Spremenljivke v zvezi z zemljiščem

Skupna površina zemljišč, ki jih je mogoče namakati

7,5 % kmetijskega zemljišča v uporabi v regiji ali več

< 7,5 %

Modul praks upravljanja tal

Podskupina populacije kmetijskih gospodarstev iz člena 7 z njivami

Spremenljivke v zvezi z zemljiščem

Njive

7,5 % kmetijskega zemljišča v uporabi v regiji ali več

< 7,5 %

Modul sadovnjaka

Podskupina populacije kmetijskih gospodarstev iz člena 7 s katero koli od posameznih spremenljivk sadovnjaka, ki dosegajo prag iz člena 7(5)

Spremenljivke v zvezi z sadovnjakom

Spremenljivke v zvezi s sadovnjakom med jabolki, hruškami, marelicami, breskvami, nektarinami, pomarančami, drobnoplodnimi citrusi, limonami, oljkami in namiznim grozdjem, grozdjem za rozine, ki dosegajo prag iz člena 7(5)

5 % kmetijskega zemljišča v uporabi v regiji ali več

< 7,5 %

Modul vinograda

Podskupina populacije kmetijskih gospodarstev iz člena 7 z grozdjem za vino

Spremenljivke v zvezi z vinogradom

Grozdje za vino

5 % kmetijskega zemljišča v uporabi v regiji ali več

< 7,5 %


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti (UL L 328, 15.12.2009, str. 27).

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/220 z dne 3. februarja 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L 46, 19.2.2015, str. 1).


Top