„1.2.2

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Proizvajalec motorja nikoli ne sme navesti, da lahko tip motorja ali družina motorjev v Uniji obratuje na tržna goriva, ki niso skladna z zahtevami iz te točke, razen če proizvajalec poleg tega izpolnjuje tudi zahteve iz točke 1.2.3.“;

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„6.2.3.1

„3.1.3

Preskusni motor predstavlja lastnosti poslabšanja emisij za družine motorjev, ki bodo za homologacijo uporabile tako dobljene faktorje poslabšanja. Proizvajalec motorja izbere en motor, ki predstavlja družino motorjev, skupino družin motorjev ali družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, kot je določeno v skladu s točko 3.1.2, za preskušanje po programu kopičenja uporabe iz točke 3.2.2 in to sporoči homologacijskemu organu pred začetkom kakršnih koli preskusov.

3.1.4

Če homologacijski organ odloči, da najslabšo raven emisij družine motorjev, skupine družin motorjev ali družine motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov bolje predstavlja drug preskusni motor, potem preskusni motor, ki se uporabi, skupaj izbereta homologacijski organ in proizvajalec motorja.“;

„3.2.6.1.1

„2.2.3.1

Ne glede na točko 2.2.3 se lahko pri motorju (pod)kategorij, za katere se ne uporabljajo necestni preskusni cikli prehodnega stanja za namene EU-homologacije, v osnovni strategiji za uravnavanje emisij določi, kdaj se pojavijo prehodni pogoji obratovanja in uporabi ustrezna strategija za uravnavanje emisij. V tem primeru se ta strategija za uravnavanje emisij vključi v pregled osnovne strategije za uravnavanje emisij v skladu s točko 1.4 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656 in v zaupne informacije o strategiji za uravnavanje emisij iz Dodatka 2 k navedeni prilogi.

2.2.4

Proizvajalec mora med preskusom za EU-homologacijo tehnični službi dokazati, da je delovanje osnovne strategije za uravnavanje emisij skladno z določbami tega oddelka na podlagi dokumentacije iz točke 2.6.“;

„2.6.1

Proizvajalec mora izpolniti zahteve glede dokumentacije iz točke 1.4 dela A Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656 in iz Dodatka 2 k navedeni prilogi.

2.6.2

Proizvajalec zagotovi, da so vsi dokumenti, ki se uporabljajo v ta namen, označeni z identifikacijsko številko in datumom izdaje. Proizvajalec obvesti homologacijski organ, kadar koli spremeni zabeležene podatke. V tem primeru izda posodobljeno različico zadevnih dokumentov, v katerih so označene spremenjene strani z jasno navedbo datuma revizije in narave spremembe, ali novo prečiščeno različico skupaj s seznamom, ki vsebuje podroben opis in datum vsake spremembe.“;

(a)

točka 2.2.1 se nadomesti z naslednjim:

(b)

vstavita se naslednji točki 2.2.2 in 2.2.3:

(c)

vstavi se naslednja točka 2.3.2.2.4:

(d)

točka 2.3.2.3 se nadomesti z naslednjim:

(e)

vstavita se točki 2.3.2.3.1 in 2.3.2.3.2:

(f)

točke 2.3.3, 2.3.3.1 in 2.3.3.2 se črtajo;

(g)

v točki 5.2.1.1 se doda naslednja točka (ea):

(h)

točka 9.5 se nadomesti z naslednjim:

(i)

točke 10.3.1 do 10.3.3.1 se nadomestijo z naslednjim:

10.3.1   Skladnost aktiviranja opozorilnega sistema je treba dokazati z dvema preskusoma: pomanjkanjem reagenta in eno kategorijo napak iz oddelka 7, 8 ali 9.

10.3.2   Izbira napake, ki se preskusi, izmed napak iz oddelka 7, 8 ali 9.

10.3.2.1   Homologacijski organ izbere eno kategorijo napak. Če se izbere napaka iz točke 7 ali 9, se uporabljajo dodatne zahteve iz točke 10.3.2.2 oziroma 10.3.2.3.

10.3.2.2   Pri dokazovanju aktiviranja opozorilnega sistema zaradi neustrezne kakovosti reagenta se izbere reagent, katerega aktivna sestavina je razredčena najmanj toliko, kot je sporočil proizvajalec v skladu z zahtevami iz točk 7 do 7.3.3.

10.3.2.3   Pri dokazovanju aktiviranja opozorilnega sistema zaradi napak, ki so lahko posledica nedovoljenega poseganja in so opredeljene v oddelku 9, je treba pri izbiri upoštevati naslednji zahtevi:

10.3.3   Dokazovanje

10.3.3.1   Za namene tega dokazovanja je treba opraviti ločen preskus za pomanjkanje reagenta in napako, izbrano v skladu s točkami 10.3.2 do 10.3.2.3.2.“;

(j)

vstavita se naslednji točki 10.5 in 10.5.1:

„10.5   Dokumentacija dokazovanja

10.5.1   V dokaznem poročilu se dokumentira dokazovanje delovanja sistema NCD. V poročilu se:

(k)

točki 11.4.1.1 in 11.4.1.1.1 se nadomestita z naslednjim:

(l)

dodata se točki 13.4 in 13.4.1:

„13.4   Dokumentacija dokazovanja

13.4.1   V dokaznem poročilu se dokumentira dokazovanje najmanjše sprejemljive koncentracije reagenta. V poročilu se:

(a)

točke 2 do 4.5 se nadomestijo z naslednjim:

„2.   Splošne zahteve

Zahteve iz Dodatka 1 se uporabljajo za motorje, ki spadajo na področje uporabe tega dodatka, z izjemo določb iz točk 3 in 4 tega dodatka.

3.   Izjeme od zahtev iz Dodatka 1

Iz varnostnih razlogov se sistem za prisilo upravljavca iz točk 5 in 11.3 Dodatka 1 ne uporablja za motorje, ki spadajo na področje uporabe tega dodatka. Zahteve za shranjevanje podatkov v dnevnik vgrajenega računalnika v skladu s točko 4 tega dodatka se uporabljajo, kadar se aktivira prisila v skladu s točkami 2.3.2.3.2, 6.3, 7.3, 8.4 in 9.4 Dodatka 1.

4.   Zahteva za shranjevanje dogodkov obratovanja motorja z vbrizgavanjem neustreznega reagenta ali neustrezne kakovosti reagenta

4.1   Dnevnik vgrajenega računalnika mora v trajni računalniški pomnilnik ali na števcih beležiti skupno število in trajanje vseh dogodkov obratovanja motorja z vbrizgavanjem neustreznega reagenta ali neustrezne kakovosti reagenta na način, ki preprečuje namerno brisanje podatkov.

4.1.1   Nacionalnim inšpekcijskim organom mora biti omogočeno branje teh zapisov z diagnostičnim orodjem.

4.1.2   Opis priključka in metode za branje teh zapisov se vključi v opisno mapo, kot je določeno v delu A Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656.

4.2   Trajanje dogodka neustrezne ravni reagenta, ki je zabeležen v dnevnik vgrajenega računalnika v skladu s točko 4.1 in za katerega se aktivira prisila v skladu s točko 6.3 Dodatka 1, se začne, ko se posoda z reagentom izprazni, tj. ko sistem za doziranje reagenta ne more več črpati reagenta iz posode, ali po presoji proizvajalca, ko se raven reagenta spusti pod 2,5 % nazivne celotne prostornine posode.

4.3   Trajanje dogodka, ki je zabeležen v dnevnik vgrajenega računalnika v skladu s točko 4.1 in za katerega se aktivira prisila iz točk 6.3, 7.3, 8.4 in 9.4 Dodatka 1, se začne, ko zadevni števec doseže vrednost za visoko stopnjo prisile iz preglednice 4.4 Dodatka 1.

4.4   Trajanje dogodka, ki je zabeležen v dnevnik vgrajenega računalnika v skladu s točko 4.1 in za katerega se aktivira prisila iz točke 2.3.2.3.2 Dodatka 1, se začne, ko bi se začela prisila.

4.5   Trajanje dogodka, ki je zabeležen v dnevnik vgrajenega računalnika v skladu s točko 4.1, se konča, ko je dogodek odpravljen.“;

(b)

vstavi se naslednja točka 4.6:

(a)

točka 2.2.1 se nadomesti z naslednjim:

(b)

točka 3.1 se nadomesti z naslednjim:

(c)

vstavi se naslednja točka 5.4:

(d)

točka 9.2.1 se nadomesti z naslednjim:

„9.2.1

Če motorji iz družine motorjev spadajo v družino motorjev PCD, ki je že pridobila EU-homologacijo v skladu s točko 2.3.6 (slika 4.8), se šteje, da je skladnost te družine motorjev dokazana brez nadaljnjega preskušanja, če proizvajalec dokaže organu, da so sistemi spremljanja, potrebni za izpolnjevanje zahtev iz tega dodatka, v zadevni družini motorjev in družini motorjev PCD podobni. Slika 4.8 Predhodno dokazana skladnost družine motorjev PCD družina motorjev glede na PCD družina motorjev 2 družina motorjev 1 Skladnost družine motorjev 1 glede na PCD je bila dokazana za družino motorjev 2 Skladnost družine motorjev 1 se šteje za dokazano “;

(e)

točka 9.3.3.6.2(a) se nadomesti z naslednjim:

(f)

dodata se naslednji točki 9.3.6 in 9.3.6.1:

„9.3.6   Dokumentacija dokazovanja

9.3.6.1   V dokaznem poročilu se dokumentira dokazovanje delovanja sistema PCD. V poročilu se:

(a)

slika 5.2 se nadomesti z naslednjim:

„Slika 5.2

Kontrolno območje za motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije NRE z največjo neto močjo < 19 kW in motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije IWA z največjo neto močjo < 300 kW, vrtilna frekvenca C < 2 400 vrt/min

Navor (% največjega)

Vrtilna frekvenca (%)

Legenda

(b)

slika 5.3 se nadomesti z naslednjim:

„Slika 5.3

Kontrolno območje za motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije NRE z največjo neto močjo < 19 kW in motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije IWA z največjo neto močjo < 300 kW, vrtilna frekvenca C ≥ 2 400 vrt/min

Navor (% največjega)

Vrtilna frekvenca (%)

Legenda

„3.1

(a)

uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Preskus se izvede nemudoma po ustreznem ciklu NRSC na naslednji način:“;

(b)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

(c)

točki (e) in (f) se nadomestita z naslednjim:

(a)

motor obratuje na način, ki zagotavlja, da je regeneracija zaključena in da je po potrebi obremenitev s sajami v sistemu za naknadno obdelavo delcev ponovno vzpostavljena;

(b)

postopek ogrevanja motorja se izvaja v skladu s točko 7.8.1.1 Priloge VI;

(c)

preskusni postopek, določen v točki 4, se ponovi, začenši na stopnji iz točke 4(b).“.

(a)

emisijami iz okrova ročične gredi, določenimi v skladu z oddelkom 6.10, če je ustrezno,

(b)

prilagoditvenimi faktorji za nepogosto regeneracijo sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, določenimi v skladu z oddelkom 6.6, če je ustrezno, in

(c)

faktorjem poslabšanja, določenim v skladu s Prilogo III, kot zadnjim korakom izračuna,

(a)

Izračun na podlagi vrednosti nizke in visoke vrtilne frekvence

pri čemer je:

(b)

Izračun na podlagi metode najdaljšega vektorja

pri čemer je:

Če obstaja samo ena vrtilna frekvenca, pri kateri je vrednost (n 2 norm i  + P 2 norm i ) enaka 98 % najvišje vrednosti (n 2 norm i  + P 2 norm i ), velja:

pri čemer je:

pri čemer je:

Z linearno interpolacijo med vrednostmi s karakterističnega diagrama se določijo:

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Nazivna vrtilna frekvenca je opredeljena v členu 3(29) Uredbe (EU) 2016/1628. Nazivna vrtilna frekvenca za motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco, na katerih je treba opraviti preskus emisij, z izjemo motorjev, preskušenih v ciklu NRSC s stalno vrtilno frekvenco iz člena 1(31) te uredbe, se določi na podlagi ustreznega postopka določanja karakterističnega diagrama iz točke 7.6 te priloge. Nazivno vrtilno frekvenco za motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco, preskušene v ciklu NRSC s stalno vrtilno frekvenco, določi proizvajalec v skladu z značilnostmi motorja. Nazivno vrtilno frekvenco za motorje s stalno vrtilno frekvenco določi proizvajalec v skladu z značilnostmi regulatorja. Če je treba preskus emisij opravljati na tipu motorja, opremljenem z več vrtilnimi frekvencami, kot je dovoljeno v členu 3(21) Uredbe (EU) 2016/1628, je treba navesti in preskusiti vse vrtilne frekvence.“;

(b)

tretji odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Pri motorjih kategorije NRSh mora biti 100-odstotna preskusna vrtilna frekvenca v območju ± 350 vrt/min glede na nazivno vrtilno frekvenco, ki jo določi proizvajalec.“;

(a)

uvodno besedilo prvega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„Po potrebi je vrtilna frekvenca pri največjem navoru, določena s pomočjo krivulje največjega navora, ki se opredeli z ustreznim postopkom določanja karakterističnega diagrama motorja iz točke 7.6.1 ali 7.6.2, ena od naslednjih:“;

(b)

v zadnjem odstavku se besedilo „motorje kategorije NRS ali NRSh“ nadomesti z besedilom „motorje kategorije NRS“;

(a)

med celotnim preskušanjem se temperatura hladilnega sredstva na vstopu v hladilnik polnilnega zraka vzdržuje pri najmanj 293 K (20 °C);

(b)

pri nazivni vrtilni frekvenci in polni obremenitvi se pretok hladilnega sredstva nastavi tako, da se za izstopom iz hladilnika polnilnega zraka doseže temperatura zraka v območju ± 5 K (± 5 °C) vrednosti, ki jo je določil proizvajalec. Temperatura zraka na izstopu se izmeri na mestu, ki ga določi proizvajalec. Ta nastavitev pretoka hladilnega sredstva se uporablja v celotnem preskušanju;

(c)

če proizvajalec motorja navede mejne vrednosti padca tlaka v sistemu hlajenja polnilnega zraka, je treba zagotoviti, da je padec tlaka v sistemu hlajenja polnilnega zraka pri pogojih motorja, ki jih določi proizvajalec, znotraj omejitev proizvajalca. Padec tlaka se izmeri na mestih, ki jih je določil proizvajalec.“;

(a)

zadnji stavek prvega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„Natančni postopek za določitev te pogostosti potrdi homologacijski organ na podlagi dobre inženirske presoje.“;

(b)

naslov slike 6.1 se nadomesti z naslednjim:

(ne zadeva slovenske različice);

(c)

enačba (6-9) in njena legenda se nadomestita z naslednjim:

pri čemer je:

(d)

enačbi (6-10) in (6-11) se nadomestita z naslednjim:

„(b)

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„7.3.1.1   Splošne zahteve za predkondicioniranje sistema za vzorčenje in motorja“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„Motorji, ki so opremljeni s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, lahko obratujejo pred predkondicioniranjem za določen cikel, kot je opisano v točkah 7.3.1.1.1 do 7.3.1.1.4, da se sistem za naknadno obdelavo regenerira in po potrebi ponovno vzpostavi obremenitev s sajami v sistemu za naknadno obdelavo delcev.“;

(a)

preverjanje puščanja se izvede v osmih urah pred vzorčenjem emisij v skladu s točko 8.1.8.7;

(b)

za šaržno vzorčenje se priključi čisti shranjevalni medij, kot so izsesane vreče ali filtri s stehtano taro;

(c)

pri zagonu vseh merilnih instrumentov se upoštevajo navodila proizvajalca instrumentov in dobra inženirska presoja;

(d)

zaženejo se sistemi redčenja, črpalke za vzorčenje, hladilni ventilatorji in sistem za zbiranje podatkov;

(e)

pretoki vzorca se po potrebi prilagodijo želenim ravnem s pretokom po obvodu;

(f)

toplotni izmenjevalniki v sistemu za vzorčenje se pred preskusom ogrejejo ali ohladijo na območje njihove delovne temperature;

(g)

ogrevanim ali hlajenim sestavnim delom, kot so cevi za vzorčenje, filtri, hladilniki in črpalke, se omogoči stabiliziranje na njihovo delovno temperaturo;

(h)

pretok skozi sistem redčenja izpušnih plinov se vklopi najmanj 10 minut pred zaporedjem preskusov;

(i)

kalibracija analizatorjev plina in nastavitev stalnih analizatorjev na ničlo se opravi v skladu s postopkom iz točke 7.3.1.5;

(j)

vse elektronske integrirne naprave se pred začetkom vseh preskusnih intervalov nastavijo ali ponovno nastavijo na ničlo.

(a)

v prvem odstavku se točka (h) nadomesti z naslednjim:

(b)

slika 6.4 se nadomesti z naslednjim:

„Slika 6.4

Preskusno zaporedje

Odstavitev ogretega motorja

Predkondicioniranje motorja

V zpostavi se referenčni preskusni cikel prehodnega stanja.

Opredeli se preskusni cikel v ustaljenem stnaju.

Določi se karakteristični diagram motorja (krivulja največjega navora ali premica delovanja pri stalni vrtilni frekvenci), če se cikel prehodnega stanja ne uporablja.

V ustaljenem stanju (z ločenimi fazami in RMC)

Izračun emisij

1) Zbiranje podatkov 2) Postopki po preskusu 3) Vrednotenje

Faza preskusa emisij z vročim zagonom

Preskus emisij izpušnih plinov

Predkondicioniranje in ogrevanje motorja

Če sta uporabljena cikel prehodnega stanja in cikel v ustaljem stanju.

Izvede se en ali več ciklov v praksi, kot je potrebno za preveritev motorja/preskusa.

Določi se karakteristični diagram motorja (krivulja največjega navora).

V prehodnem stanju (NRTC in LSI-NRTC)

NRTC

LSI-NRTC

Faza preskusa emisij s hladim zagonom

Pripava vseh sistemov za vzorčenje (vključno s kalibracijo analizatorjev) in zbiranje podatkov

Naravno ali prisilno ohlajanje

„(a)

Če se motor zaustavi kadar koli med NRTC po hladnem zagonu, se celotni preskus razveljavi.

(b)

Če se motor zaustavi kadar koli med NRTC po vročem zagonu, se razveljavi samo ta izvedba preskusa. Motor se odstavi v skladu s točko 7.8.3, preskus po vročem zagonu pa se ponovi. V tem primeru preskusa po hladnem zagonu ni treba ponoviti.“;

(a)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

Trajanje faz se zabeleži in vključi v poročilo.“;

(b)

v točki (c) se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Pri emisijah delcev se vzorčenje delcev lahko opravi z metodo z enojnim filtrom ali metodo z več filtri. Ker se rezultati metod lahko rahlo razlikujejo, se ob rezultatih navede tudi uporabljena metoda.“;

(a)

vrstica s sklicevanjem na točko 8.1.11.4 se nadomesti z naslednjim:

(b)

vrstica s sklicevanjem na točko 8.1.12.1 se nadomesti z naslednjim:

„(iv)

„(b)

„(b)

(a)

v točki (b) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Ko se pretok goriva in zraka v analizatorju FID nastavita po priporočilih proizvajalca, se v analizator uvede razponski plin.“;

(b)

točka (c) se spremeni:

(a)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

(b)

zadnji stavek točke (f) se nadomesti z naslednjim: „Upoštevati je treba, da mora sušilnik vzorca zadostiti preveritvenemu preskusu iz točke 8.1.12;“;

(i)

za izdelavo potrebnih povezav se uporabijo cevi iz politetrafluoroetilena (PTFE) ali nerjavnega jekla;

(ii)

N2 ali prečiščeni zrak se navlaži tako, da mehurčki potujejo skozi destilirano vodo v zaprti posodi, ki navlaži plin do najvišjega rosišča vzorca, ki se pričakuje med vzorčenjem emisij;

(iii)

navlaženi plin se uvede pred sušilnikom vzorcev, gledano v smeri toka;

(iv)

temperatura navlaženega plina za posodo, gledano v smeri toka, se vzdržuje pri najmanj 5 K (5 °C) nad rosiščem;

(v)

rosišče navlaženega plina T dew in tlak p total se merita čim bliže vhodu sušilnika vzorca, da se preveri, ali je rosišče najvišje glede na vrednost, ki se pričakuje med vzorčenjem emisij;

(vi)

rosišče navlaženega plina T dew in tlak p total se merita čim bliže izhodu sušilnika vzorca;

(vii)

sušilnik vzorca opravi preverjanje, če je rezultat iz točke (d)(vi) tega oddelka nižji od rosišča, ki ustreza specifikacijam za sušilnik vzorca iz točke 9.3.2.3.1, povečanim za 2 K (2 °C), ali če je molski delež iz točke (d)(vi) manjši od ustreznih specifikacij za sušilnik vzorca, povečanih za 0,002 mol/mol ali 0,2 prostorninskega odstotka. Upoštevati je treba, da je za to preverjanje rosišče vzorca izraženo v absolutni temperaturi, v kelvinih.“;

(a)

neodvisno preverjanje zmogljivosti tehtnice za delce v 370 dneh pred tehtanjem katerega koli filtra;

(b)

kalibriranje ničlišča in razpona tehtnice v 12 h pred tehtanjem katerega koli filtra;

(c)

preverjanje, ali se določitev mase referenčnih filtrov pred postopkom tehtanja filtra in po njem razlikuje za manj od dovoljenega odstopanja.

(a)

za ročni postopek je treba uporabiti tehtnico, pri kateri se kalibracija ničlišča in razpona opravi z vsaj eno kalibracijsko utežjo. Če se srednje vrednosti običajno dobijo s ponavljanjem postopka tehtanja, da se povečata točnost in natančnost meritev delcev, se isti postopek uporabi za preverjanje zmogljivosti tehtnice;

(b)

samodejni postopek se izvede z notranjimi kalibracijskimi utežmi, ki se samodejno uporabljajo za preverjanje zmogljivosti tehtnice. Za izvedbo navedenega preverjanja ustrezajo notranje kalibracijske uteži specifikacijam iz točke 9.5.2.

(a)

v okolju za stabilizacijo delcev se shranita vsaj dve neuporabljeni sredstvi za vzorčenje delcev. Ti dve sredstvi se uporabita kot referenčni. Za uporabo kot referenčni filtri se izberejo neuporabljeni filtri iz enakega materiala in enake velikosti;

(b)

referenčna sredstva se stabilizirajo v okolju za stabilizacijo delcev. Šteje se, da so referenčna sredstva stabilizirana, če so bila v okolju za stabilizacijo delcev najmanj 30 minut, pri čemer okolje za stabilizacijo delcev ustreza specifikacijam iz točke 9.3.4.4 vsaj predhodnih 60 minut;

(c)

tehtnica se večkrat preskusi z referenčnim vzorcem brez beleženja vrednosti;

(d)

opravi se kalibracija ničlišča in razpona tehtnice. Na tehtnico se postavi masa za preskus (npr. kalibracijska utež), ki se nato odstrani, da se zagotovi, da se tehtnica vrne na sprejemljiv ničelni odčitek v običajnem stabilizacijskem času;

(e)

vsako referenčno sredstvo (npr. filtri) se stehta, njegova masa pa zabeleži. Če se srednje vrednosti običajno dobijo s ponavljanjem postopka tehtanja, da se povečata točnost in natančnost mas referenčnih sredstev (npr. filtrov), se isti postopek uporabi za merjenje srednjih vrednosti mas sredstev za vzorčenje (npr. filtrov);

(f)

zabeležijo se rosišče okolice tehtnice, temperatura okolice in atmosferski tlak;

(g)

zabeleženi okoliški pogoji se upoštevajo za popravek rezultatov zaradi plovnosti, kot je opisano v točki 8.1.13.2. Masa s popravkom zaradi plovnosti vsakega referenčnega sredstva se zabeleži;

(h)

referenčna masa s popravkom zaradi plovnosti vsakega referenčnega sredstva (npr. filtra) se odšteje od njegove prej izmerjene in zabeležene mase s popravkom zaradi plovnosti;

(i)

če se opazovana masa katerega koli referenčnega filtra spremeni bolj, kot je dovoljeno v skladu s tem oddelkom, se razveljavijo vse določitve mase delcev, opravljene po zadnji uspešni validaciji mase referenčnega sredstva (npr. filtra). Referenčni filtri za delce se lahko zavržejo, če se je le ena masa filtrov spremenila za večjo količino, kot je dovoljeno, in če se lahko nedvomno opredeli posebni vzrok za spremembo mase tega filtra, ki ne bi vplival na ostale filtre v uporabi. Tako se lahko validacija šteje za uspešno. V tem primeru se onesnaženo referenčno sredstvo ne vključi v določanje skladnosti z odstavkom (j) te točke, onesnaženi referenčni filter pa se zavrže in nadomesti;

(j)

če se katera koli referenčna masa spremeni bolj, kot je dovoljeno v skladu s točko 8.1.13.1.4, se razveljavijo vsi rezultati za delce, ki so bili določeni med dvema časovnima točkama, ko sta bili določeni referenčni masi. Če se referenčna sredstva za vzorčenje delcev zavržejo v skladu s točko (i), mora biti na voljo vsaj ena razlika referenčnih mas, ki ustreza merilom iz točke 8.1.13.1.4. V nasprotnem primeru se razveljavijo vsi rezultati za delce, ki so bili določeni med časovnima točkama, ko sta bili določeni masi referenčnih sredstev (npr. filtrov).

(a)

za borosilikatno steklo, prevlečeno s politetrafluoroetilenom (PTFE), se uporablja gostota sredstev za vzorčenje 2 300 kg/m3;

(b)

za sredstva z membrano (prevleko) iz PTFE z vgrajenim podpornim obročkom iz polimetilpentena, ki pomeni 95 % mase sredstva, se uporablja gostota sredstev za vzorčenje 920 kg/m3;

(c)

za sredstva z membrano (prevleko) iz PTFE z vgrajenim podpornim obročkom iz PTFE se uporablja gostota sredstev za vzorčenje 2 144 kg/m3.

m cor

masa filtra za vzorčenje delcev, popravljena zaradi plovnosti,

m uncor

masa filtra za vzorčenje delcev, nepopravljena zaradi plovnosti,

ρ air

gostota zraka v okolju tehtnice,

ρ weight

gostota kalibracijske uteži, uporabljene za kalibriranje razpona tehtnice,

ρ media

gostota filtra za vzorčenje delcev;

p abs

absolutni tlak v okolju tehtnice,

M mix

molska masa zraka v okolju tehtnice,

R

molska plinska konstanta,

T amb

absolutna temperatura okolice v okolju tehtnice.“;

„(b)

(a)

merjenjem temperature na izstopu iz sušilnika vzorca ali

(b)

merjenjem vlažnost v točki tik pred CLD, gledano v smeri toka, ali

(c)

izvedbo postopka preverjanja iz točke 8.1.12.“;

(a)

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

(b)

v točki (iii) se tretja vrstica v preglednici 6.9 nadomesti z naslednjim:

„(i)

(a)

v točki 1.3.4 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Za merjenje števila delcev se masni pretok izpušnih plinov, določen v skladu s katero koli metodo iz točk 2.1.6.1 do 2.1.6.4 Priloge VII, uporablja za krmiljenje sistema redčenja z delnim tokom, da se pridobi vzorec, sorazmeren masnemu pretoku izpušnih plinov.“;

(b)

v točki 2.1.3.3.3 se prvi del stavka nadomesti z naslednjim:

„krmiliti ogrevane faze tako, da je stalna nazivna delovna temperatura v območju, ki je opredeljen v točki 2.1.3.3.2, z dovoljenim odstopanjem ± 10 K (± 10 °C);“;

(c)

v točki 2.1.4 se slika 6.10 nadomesti z naslednjim:

„Slika 6.10

Shematski prikaz priporočenega sistema za vzorčenje delcev – vzorčenje s celotnim tokom

(a)

v točki 4.2.7 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Zabeležiti je treba datum izteka roka trajanja kalibracijskih plinov.“;

(b)

točka 4.2.8(j) nadomesti z naslednjim:

(a)

v točki 2.4 se slika 6-11 nadomesti z naslednjim:

„Slika 6-11

Prikaz odzivov sistema

čas stopničastega vhoda

Odziv

Čas

čas vzpona

časovni zamik

čas pretvorbe

odzivni čas

(b)

doda se naslednja točka 2.5:

„w C

=

vsebnost ogljika v gorivu [v mas. %] (glej enačbo (7-82) iz točke 3.3.3.1 ali preglednico 7.3)“;

„M da,w

=

molska masa zraka za redčenje [v g/mol] (glej enačbo (7-144) iz točke 3.9.3)

M r,w

=

molska masa nerazredčenih izpušnih plinov [v g/mol] (glej točko 5 v Dodatku 2)“;

(a)

v legendi enačbe (7-59) se doda naslednja vrstica:

(b)

v legendi enačbe (7-60) se vrstica za izraz „Ti,AUX“ nadomesti z naslednjim:

(a)

vrstica za izraz „Pi“ se nadomesti z naslednjim:

(b)

doda se naslednja vrstica:

(a)

enačba (7-66) se nadomesti z naslednjim:

(b)

legenda enačbe (7-66) se spremeni:

(c)

enačba (7-67) se nadomesti z naslednjim:

(d)

legenda enačbe (7-67) se spremeni:

(a)

pri neprekinjenem vzorčenju in spremenljivem pretoku se izračuna v skladu z enačbo (7-106):

pri čemer je:

(b)

pri neprekinjenem vzorčenju in stalnem pretoku se izračuna v skladu z enačbo (7-107):

pri čemer je:

(c)

pri šaržnem vzorčenju, ne glede na to, ali je pretok stalen ali spremenljiv, se izračuna v skladu z enačbo (7-108):

pri čemer je:

(d)

v primeru razredčenih izpušnih plinov se izračunane vrednosti mase onesnaževal zaradi zraka za redčenje popravijo tako, da se od njih odšteje masa emisij iz ozadja:

Ob upoštevanju dveh primerov (v) in (vi) se uporabljata enačbi (7-115) in (7-116):

pri čemer je:

(a)

v točki (i) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Molski pretok PDP. Na podlagi vrtilne frekvence volumetrične črpalke (PDP) v preskusnem intervalu se z uporabo ustreznega naklona a 1 in odseka a 0 [–], ki sta bila izračunana pri kalibracijskem postopku iz točke 3.9.2, izračuna molski pretok ṅ [v mol/s] v skladu z enačbo (7-117):“;

(b)

v točki (ii) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Molski pretok SSV. Na podlagi enačbe C d glede na R e #, določene v skladu s točko 3.9.4, se molski pretok v Venturijevi cevi s podzvočnim pretokom (SSV) med preskusom emisij ṅ [v mol/s] izračuna v skladu z enačbo (7-119):“;

(c)

v točki (iii) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Molski pretok CFV. Za izračun molskega pretoka skozi eno Venturijevo cev ali eno kombinacijo Venturijevih cevi se uporabljajo njena ustrezna srednja vrednost C d in druge konstante, določene v skladu s točko 3.9.5. Molski pretok ṅ [v mol/s] med preskusom emisij se izračuna po enačbi (7-120):“;

(a)

enačba (7-126) se nadomesti z naslednjim:

(b)

v legendi enačbe (7-126) se doda naslednja vrstica:

(c)

legenda enačbe (7-127) se nadomesti z naslednjim:

„pri čemer je:

(a)

vrstica za izraz „Pi“ se nadomesti z naslednjim:

(b)

doda se naslednja vrstica:

(a)

enačba (7-133) se nadomesti z naslednjim:

(b)

legenda enačbe (7-133) se spremeni:

(a)

enačba (7-134) se nadomesti z naslednjim:

(b)

legenda enačbe (7-134) se spremeni: