Choose the experimental features you want to try

32018D1522

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
Izvedbeni sklep - 2018/1522 - EN - EUR-Lex

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 32018D1522

Help

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1522 z dne 11. oktobra 2018 o skupni obliki za nacionalne programe nadzora nad onesnaževanjem zraka v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 6549) (Besedilo velja za EGP.)

C/2018/6549

UL L 256, 12.10.2018, pp. 87–102 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 12/10/2018

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2018/1522/oj

HTML

PDF

Official Journal

12.10.2018

Uradni list Evropske unije

L 256/87

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1522

z dne 11. oktobra 2018

o skupni obliki za nacionalne programe nadzora nad onesnaževanjem zraka v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 6549)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

Ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (1) ter zlasti člena 6(10) navedene direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka je v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284 glavno orodje upravljanja, ki podpira države članice pri načrtovanju nacionalnih politik in ukrepov za izpolnitev nacionalnih obveznosti zmanjšanja emisij, določenih v navedeni direktivi za leti 2020 in 2030, s čimer povečuje predvidljivost za deležnike in spodbuja preusmeritev naložb v čiste in učinkovite tehnologije. Prispeva k doseganju ciljev glede kakovosti zraka v skladu s členom 1(2) navedene direktive ter k zagotavljanju skladnosti z načrti in programi, določenimi na drugih pomembnih področjih, vključno s podnebjem, energijo, kmetijstvom, industrijo in prometom.

(2)

Na podlagi člena 6(5) Direktive (EU) 2016/2284 se je treba o osnutkih nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka in vseh pomembnih posodobitvah pred dokončanjem teh programov posvetovati z javnostjo v skladu s členom 2(2) Direktive 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) in pristojnimi organi, ki imajo odgovornosti na področju onesnaževanja, kakovosti in upravljanja zraka.

(3)

Nacionalni programi nadzora nad onesnaževanjem zraka bi morali prispevati tudi k uspešnemu izvajanju načrtov za kakovost zraka, pripravljenih v skladu s členom 23 Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Zato bi morale države članice upoštevati, da je treba na območjih in v aglomeracijah s previsokimi koncentracijami onesnaževal zraka in/ali na tistih območjih ter v aglomeracijah, ki znatno prispevajo k onesnaženosti zraka na drugih območjih in v aglomeracijah, tudi v sosednjih državah, zmanjšati emisije zlasti dušikovih oksidov in drobnih delcev.

(4)

Kot je poudarjeno v drugem poročilu Komisije o stanju energetske unije (4), bi morale države članice pripraviti nacionalne energetske in podnebne načrte vzporedno s svojimi nacionalnimi programi nadzora nad onesnaževanjem zraka, kadar koli je to mogoče, da se zagotovijo sinergije in zmanjšajo stroški izvajanja, saj ti načrti pretežno temeljijo na podobnih ukrepih in dejavnostih.

(5)

Da bi se povečala skladnost s poročanjem o politikah in ukrepih v okviru podnebne in energetske politike, je treba skupno obliko za nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka tam, kjer obstajajo podobnosti, uskladiti z obveznostmi poročanja na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 749/2014 (6).

(6)	Za izpolnjevanje obveznosti zmanjšanja emisij za amoniak, določenih v Direktivi (EU) 2016/2284, je treba določiti dodatne nacionalne politike in ukrepe. Zato bi morali nacionalni programi nadzora nad onesnaževanjem zraka vključevati tudi sorazmerne ukrepe, ki bi se uporabljali za kmetijski sektor.

(7)	Določitev skupne oblike za nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka naj bi olajšala preverjanje programov, ki bi ga morala Komisija izvesti v skladu s tretjim pododstavkom člena 10(1) Direktive (EU) 2016/2284, in omogočila večjo primerljivost programov med državami članicami.

(8)

Države članice lahko v svojem nacionalnem programu nadzora nad onesnaževanjem zraka poleg obvezne vsebine navedejo ustrezne dodatne informacije o predvidenih politikah in ukrepih, namenjenih odpravljanju najbolj škodljivih onesnaževal ob upoštevanju občutljivih skupin človeške populacije. V skladu s členom 1(2) Direktive (EU) 2016/2284 lahko predvidijo tudi ukrepe, namenjene nadaljnjemu zmanjševanju emisij, da se dosežejo ravni kakovosti zraka v skladu s smernicami za kakovost zraka, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija, ter cilji Unije na področju zaščite biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

(9)

Čeprav se v skladu s členom 4(3) Direktive (EU) 2016/2284 emisije v mednarodnem pomorskem prometu in emisije zrakoplovov zunaj ciklusa vzletanja in pristajanja ne upoštevajo za namene izpolnjevanja obveznosti zmanjšanja emisij, lahko države članice v svojih nacionalnih programih nadzora nad onesnaževanjem zraka navedejo tudi predvidene politike in ukrepe, namenjene zmanjšanju emisij iz teh virov.

(10)	Države članice so o osnutku skupne oblike razpravljale in predložile pripombe na sejah strokovne skupine za kakovost zunanjega zraka 4. aprila 2017, 28. novembra 2017 in 9. aprila 2018 (7).

(11)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za kakovost zunanjega zraka, ustanovljenega s členom 29 Direktive 2008/50/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja

Skupna oblika za nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka iz člena 6(10) Direktive (EU) 2016/2284 je določena v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Oblika

Države članice za poročanje Komisiji o svojem nacionalnem programu nadzora nad onesnaževanjem zraka v skladu s členom 10(1) Direktive (EU) 2016/2284 uporabijo skupno obliko, določeno v Prilogi.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 11. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 344, 17.12.2016, str. 1.

(2) Direktiva 2003/35/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč (UL L 156, 26.6.2003, str. 17).

(3) Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1).

(4) COM(2017) 53 final z dne 1. februarja 2017, str. 14.

(5) Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 749/2014 z dne 30. junija 2014 o strukturi, obliki, postopkih predložitve in pregledu informacij, ki jih sporočajo države članice v skladu z Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 203, 11.7.2014, str. 23).

(7) Gl. register strokovnih skupin Komisije (skupina E02790), http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?Lang=SL.

PRILOGA

Skupna oblika za nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka v skladu s členom 6 Direktive (EU) 2016/2284

1. OPISI PODATKOVNIH POLJ

Vsa podatkovna polja v tej skupni obliki, označena z (O), so obvezna, podatkovna polja, označena z (I), pa izbirna.

2. SKUPNA OBLIKA

2.1 Naslov programa, kontaktni podatki in spletna mesta

2.1.1 Naslov programa, kontaktni podatki in spletna mesta (O)

Naslov programa
Datum
Država članica
Ime pristojnega organa, odgovornega za pripravo programa
Telefonska številka odgovorne službe
Elektronski naslov odgovorne službe
Povezava na spletno mesto, kjer je program objavljen
Povezave do spletnih mest za posvetovanje o programu

2.2 Povzetek (I)

Povzetek je lahko tudi samostojen dokument (ki po možnosti nima več kot 10 strani). Vsebuje naj zgoščen povzetek oddelkov od 2.3 do 2.8. Kjer je mogoče, za ponazoritev povzetka uporabite grafične elemente.

2.2.1 Nacionalni politični okvir glede kakovosti zraka in onesnaževanja

Prednostne naloge politike in njihove povezave s prednostnimi nalogami na drugih pomembnih področjih
Odgovornosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov

2.2.2 Napredek sedanjih politik in ukrepov pri zmanjševanju emisij in izboljševanju kakovosti zraka od leta 2005

Doseženo zmanjšanje emisij
Napredek pri uresničevanju ciljev glede kakovosti zraka
Sedanji čezmejni vpliv domačih virov emisij

2.2.3 Napovedan nadaljnji razvoj do leta 2030 ob predpostavki, da ne bo sprememb že sprejetih politik in ukrepov

Projekcija emisij in zmanjšanja emisij (scenarij z ukrepi)
Projekcija učinka na izboljšanje kakovosti zraka (scenarij z ukrepi)
Negotovosti

2.2.4 Možnosti politike, ki naj bi prišle v poštev za izpolnjevanje obveznosti zmanjšanja emisij za leto 2020 in 2030 ter za vmesne ravni emisij, določene za leto 2025

Glavne skupine možnosti politike, ki naj bi prišle v poštev

2.2.5 Povzetek politik in ukrepov, izbranih za sprejetje v sektorju, vključno s časovnim načrtom za njihovo sprejetje, izvajanje in pregled ter odgovornimi pristojnimi organi

Zadevni sektor	Politike in ukrepi
Zadevni sektor	Izbrane politike in ukrepi	Časovni načrt za izvajanje izbranih politik in ukrepov	Odgovorni pristojni organi za izvajanje in izvrševanje izbranih politik in ukrepov (vrsta in ime)	Časovni načrt za pregled izbranih politik in ukrepov
Oskrba z energijo
Poraba energije
Promet
Industrijski postopki
Kmetijstvo
Odpadki in ravnanje z njimi
Horizontalna vprašanja
Drugo (navedite)

2.2.6 Skladnost

Ocena zagotavljanja skladnosti izbranih politik in ukrepov z načrti in programi, vzpostavljenimi na drugih pomembnih področjih

2.2.7 Projekcija kombiniranih učinkov politik in ukrepov („z dodatnimi ukrepi“) na zmanjšanje emisij, kakovost zraka na lastnem ozemlju in v sosednjih državah članicah in na okolje ter povezane negotovosti

Projekcija izpolnjevanja obveznosti zmanjšanja emisij (z dodatnimi ukrepi)
Uporaba prožnosti (kjer je primerno)
Projekcija izboljšanja kakovosti zraka (z dodatnimi ukrepi)
Projekcija učinkov na okolje (z dodatnimi ukrepi)
Metodologije in negotovosti

2.3 Nacionalni politični okvir glede kakovosti zraka in onesnaževanja

2.3.1 Prednostne naloge politike in njihove povezave s prednostnimi nalogami na drugih pomembnih področjih

Nacionalne obveznosti zmanjšanja emisij v primerjavi z izhodiščnim letom 2005 (v %) (O)	SO2	NOx	NMHOS	NH3	PM2,5
2020–2029 (O)
Od leta 2030 (O)
Prednostne naloge v zvezi s kakovostjo zraka: nacionalne prednostne naloge politike, povezane s cilji EU ali nacionalnimi cilji glede kakovosti zraka (vključno z obveznostmi glede mejnih vrednosti, ciljnih vrednosti in stopnje izpostavljenosti) (O) Sklicevati se je mogoče tudi na cilje glede kakovosti zraka, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.
Ustrezne prednostne naloge politike o podnebnih spremembah in energetske politike (O)
Ustrezne prednostne naloge politike na zadevnih področjih, vključno s kmetijstvom, industrijo in prometom (O)

2.3.2 Odgovornosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov

Seznam zadevnih organov (O)

Opišite vrsto organa (npr. inšpektorat za okolje, regionalna agencija za okolje, občina) (O)

Če je primerno, ime organa (npr. Ministrstvo za XXX, Nacionalna agencija za XXX, Regionalni urad za XXX)

Opišite odgovornosti na področju kakovosti in onesnaževanja zraka (O)

Izberite ustrezni odgovor s spodnjega seznama:

—	naloge odločanja

—	naloge izvajanja

—	naloge izvrševanja (vključno s pregledi in izdajanjem dovoljenj, kjer je primerno)

—	naloge poročanja in spremljanja

—	naloge usklajevanja

—	druge naloge – navedite

Sektorji virov onesnaženja, za katere je odgovoren organ (I)

Nacionalni organi (O)

Regionalni organi (O)

Lokalni organi (O)

Po potrebi dodajte vrstice.

2.4 Napredek sedanjih politik in ukrepov pri zmanjševanju emisij in izboljševanju kakovosti zraka ter stopnja izpolnjevanja nacionalnih obveznosti in obveznosti Unije v primerjavi z letom 2005

2.4.1 Napredek sedanjih politik in ukrepov pri zmanjševanju emisij ter stopnja izpolnjevanja nacionalnih obveznosti zmanjševanja emisij in obveznosti zmanjševanja emisij Unije

Opišite napredek sedanjih politik in ukrepov pri zmanjševanju emisij ter stopnjo skladnosti z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije o zmanjševanju emisij (O)
Navedite popolne sklice (poglavje in stran) na javno dostopne sklope podatkov, ki podpirajo navedeno (npr. poročanje o zgodovinskih evidencah emisij) (O)
Vključite grafične elemente, ki ponazarjajo zmanjšanje emisij na onesnaževalo in/ali glavne sektorje (I)

2.4.2 Napredek sedanjih politik in ukrepov pri izboljševanju kakovosti zraka ter stopnja izpolnjevanja nacionalnih obveznosti in obveznosti Unije glede kakovosti zraka

Opišite napredek sedanjih politik in ukrepov pri izboljševanju kakovosti zraka ter stopnjo izpolnjevanja nacionalnih obveznosti glede kakovosti zraka in obveznosti Unije glede kakovosti zraka tako, da navedete vsaj število območij kakovosti zraka od skupnega števila območij kakovosti zraka, ki so (oziroma niso) skladna s cilji EU glede kakovosti zraka za NO2, PM10, PM2,5 in O3 ter za druga onesnaževala, pri katerih prihaja do prekoračitev (O)
Navedite popolne sklice (poglavje in stran) na javno dostopne sklope podatkov, ki podpirajo navedeno (npr. načrti za kakovost zraka, porazdelitev virov onesnaženja) (O)
Zemljevidi ali histogrami, ki ponazarjajo sedanje koncentracije (vsaj NO2, PM10, PM2,5 in O3 ter vseh drugih onesnaževal, ki pomenijo težavo) v zunanjem zraku in ki na primer prikazujejo število območij od skupnega števila območij kakovosti zraka, ki so (oziroma niso) skladna v izhodiščnem letu in letu poročanja (I)
Če na območjih kakovosti zraka ugotavljate težave, opišite napredek pri zmanjševanju najvišjih koncentracij, o katerih ste poročali (I)

2.4.3 Sedanji čezmejni vpliv nacionalnih virov emisij

Kjer je ustrezno, opišite sedanji čezmejni vpliv domačih virov emisij (O)

O napredku se lahko poroča kvantitativno ali kvalitativno.

Če niste ugotovili težav, navedite to ugotovitev.

Če pri opisovanju rezultatov ocene uporabljate kvantitativne podatke, navedite podatke in metodologije, ki ste jih uporabili pri opravljanju zgornje ocene (I)

2.5 Predviden nadaljnji razvoj ob predpostavki, da ne bo sprememb že sprejetih politik in ukrepov

2.5.1 Projekcija emisij in zmanjšanja emisij (scenarij z ukrepi)

Onesnaževala (O)	Skupne emisije (v kt), skladne z evidencami za leto x – 2 ali x – 3 (leto je treba navesti) (O)				Projekcija zmanjšanja emisij (v %), doseženega v primerjavi z letom 2005 (O)			Nacionalna obveznost zmanjšanja emisij za obdobje 2020–2029 (v %) (O)	Nacionalna obveznost zmanjšanja emisij od leta 2030 (v %) (O)
Onesnaževala (O)	Izhodiščno leto 2005	2020	2025	2030	2020	2025	2030
SO2
NOx
NMHOS
NH3
PM2,5
Opišite povezane negotovosti pri projekcijah z ukrepi pri izpolnjevanju obveznosti zmanjšanja emisij za leto 2020, 2025 in po letu 2030 (I)
Datum projekcij emisij (O)

Če projekcija razvoja kaže neizpolnitev obveznosti zmanjšanja emisij po scenariju z ukrepi, se v oddelku 2.6 opišejo dodatne politike in ukrepi, ki naj bi prišli v poštev za izpolnjevanje obveznosti.

2.5.2 Projekcija učinka na izboljšanje kakovosti zraka (scenarij z ukrepi), vključno s projekcijo stopnje skladnosti

2.5.2.2 Kvalitativni opis projekcije izboljšanja kakovosti zraka (O)

Kvalitativno opišite projekcijo izboljšanja kakovosti zraka in projekcijo nadaljnjega razvoja stopnje skladnosti (scenarij z ukrepi) s cilji EU glede kakovosti zraka za vrednosti NO2, PM10, PM2,5 in O3 ter vsa druga onesnaževala, ki pomenijo težave, do leta 2020, 2025 in 2030 (O)

Pri opisovanju projekcije izboljšanja in nadaljnjega razvoja stopnje skladnosti navedite popolne sklice (poglavje in stran) na javno dostopne sklope podatkov, ki podpirajo navedeno (npr. načrti za kakovost zraka, porazdelitev virov onesnaženja) (O)

2.5.2.2 Kvantitativni opis projekcije izboljšanja kakovosti zraka (I)

Vrednosti iz direktive o kakovosti zunanjega zraka	Projekcija števila neskladnih območij kakovosti zraka				Projekcija števila skladnih območij kakovosti zraka				Skupno število območij kakovosti zraka
Vrednosti iz direktive o kakovosti zunanjega zraka	Navedite izhodiščno leto	2020	2025	2030	Navedite izhodiščno leto	2020	2025	2030	Navedite izhodiščno leto	2020	2025	2030
PM2,5 (1 leto)
NO2 (1 leto)
PM10 (1 leto)
O3 (največja osemurna srednja vrednost)
Drugo (navedite)

2.6 Možnosti politike, ki naj bi prišle v poštev za izpolnjevanje obveznosti zmanjšanja emisij za leto 2020 in 2030 ter za vmesne ravni emisij, določene za leto 2025

Informacije, ki se zahtevajo v tem oddelku, se sporočajo z uporabo orodja za politike in ukrepe, ki ga v ta namen zagotovi Evropska agencija za okolje.

2.6.1 Podrobnosti v zvezi s politikami in ukrepi, ki naj bi prišle v poštev za izpolnjevanje obveznosti zmanjšanja emisij (poročanje na ravni politik in ukrepov)

Ime in kratek opis posameznih politik in ukrepov ali svežnja politik in ukrepov (O)

Zadevna onesnaževala, izberite ustrezno

SO2, NOx, NMHOS, NH3, PM2,5, (O); BC kot sestavni del PM2,5, drugo (npr. Hg, dioksini, TGP) (I) – navedite

Cilji posameznih politik in ukrepov ali svežnja politik in ukrepov (*) (O)

Vrste politik in ukrepov (^) (O)

Primarni zadevni sektorji in po potrebi dodatni zadevni sektorji (†) (O)

Obdobje izvajanja (O za ukrepe, izbrane za izvajanje)

Organi, odgovorni za izvajanje (O za ukrepe, izbrane za izvajanje)

Ustrezno navedite tiste s seznama v preglednici 2.3.2.

Podrobnosti metodologij, uporabljenih za analizo (npr. posebni modeli ali metode, osnovni podatki) (O)

Količinsko opredeljeno predvideno zmanjšanje emisij (za posamezne politike in ukrepe ali svežnje politik in ukrepov, kot je ustrezno) (v kt, na leto ali kot razpon, v primerjavi s scenarijem z ukrepi) (O)

Kvalitativni opis negotovosti (O, kjer obstajajo)

Začetek

Konec

Vrsta

Ime

2020

2025

2030

Po potrebi dodajte vrstice.

Odgovori v poljih, označenih z (*), (^) in (†), se izberejo izmed vnaprej določenih možnosti, ki so skladne z obveznostmi poročanja iz Uredbe (EU) št. 525/2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter Izvedbene uredbe (EU) št. 749/2014.

Odgovori v polju, označenem z (*), se ustrezno izberejo izmed naslednjih vnaprej določenih možnosti (izbrati je mogoče več kot en cilj, dodati je mogoče dodatne cilje in jih navesti kot „drugo“) (O):

Oskrba z energijo:

—	povečanje deleža energije iz obnovljivih virov,

—	prehod na ogljično manj intenzivna goriva,

—	okrepljena nizkoogljična proizvodnja iz neobnovljivih virov (jedrska),

—	zmanjševanje izgub,

—	izboljšanje učinkovitosti v sektorju energije in njene pretvorbe,

—	namestitev tehnologij za zmanjševanje emisij,

—	drugo na področju oskrbe z energijo.

Poraba energije:

—	izboljšanje učinkovitosti stavb,

—	izboljšanje učinkovitosti naprav,

—	izboljšanje učinkovitosti v sektorju storitev/terciarnem sektorju,

—	izboljšanje učinkovitosti v sektorjih industrijske končne uporabe,

—	obvladovanje/zmanjševanje povpraševanja,

—	drugo na področju porabe energije.

Promet:

—	namestitev tehnologij za zmanjševanje emisij v vozila, plovila in zrakoplove,

—	izboljšanje učinkovitosti vozil, plovil in zrakoplovov,

—	prehod na javni ali nemotorizirani prevoz,

—	alternativna goriva za vozila, plovila in zrakoplove (vključno z elektriko),

—	obvladovanje/zmanjševanje povpraševanja,

—	izboljšano vedenje,

—	izboljšana prometna infrastruktura,

—	drugo na področju prometa.

Industrijski postopki:

—	namestitev tehnologij za zmanjševanje emisij,

—	boljši nadzor ubežnih emisij iz industrijskih postopkov,

—	drugo na področju industrijskih postopkov.

Odpadki in ravnanje z njimi:

—	obvladovanje/zmanjševanje povpraševanja,

—	okrepljeno recikliranje,

—	izboljšane tehnologije za obdelavo odpadkov,

—	izboljšano obvladovanje odlaganja odpadkov,

—	sežiganje odpadkov z uporabo energije,

—	izboljšani sistemi za čiščenje odpadnih voda,

—	zmanjševanje odlaganja odpadkov,

—	drugo na področju odpadkov.

Kmetijstvo

—	uporaba gnojil/gnoja z nizkimi emisijami na poljih in traviščih,

—	druge dejavnosti za izboljšanje gospodarjenja s polji,

—	izboljšanje upravljanja živine in obratov za rejo,

—	izboljšanje sistemov upravljanja živalskih odpadkov,

—	drugo na področju kmetijstva.

Horizontalna vprašanja:

—	okvirna politika,

—	večsektorska politika,

—	drugo na področju horizontalnih vprašanj.

Drugo:

—	države članice morajo predložiti kratek opis cilja.

Odgovori v polju, označenem z (^), se ustrezno izberejo izmed naslednjih vnaprej določenih možnosti (izbrati je mogoče več kot eno vrsto politik in ukrepov, dodati je mogoče dodatne vrste politik in ukrepov in jih navesti kot „drugo“) (O):

—	nadzor nad onesnaževanjem, ki temelji na virih,

—	instrumenti gospodarske politike,

—	davčni instrumenti,

—	prostovoljni/izpogajani sporazumi,

—	obveščanje,

—	regulativa,

—	izobraževanje,

—	raziskave,

—	načrtovanje,

—	drugo – navedite.

Odgovori v polju, označenem z (†), se ustrezno izberejo izmed naslednjih vnaprej določenih možnosti (izbrati je mogoče več kot en sektor, dodati je mogoče dodatne sektorje in jih navesti kot „drugo“) (O):

—	oskrba z energijo (kar vključuje pridobivanje, prenos, distribucijo in shranjevanje goriv ter proizvodnjo energije in elektrike),

—	poraba energije (kar vključuje porabo goriv in električne energije pri končnih odjemalcih, kot so gospodinjstva, storitve, industrija in kmetijstvo),

—

promet,

—	industrijski postopki (kar vključuje industrijske dejavnosti, ki kemično ali fizično preoblikujejo materiale, posledica česar so emisije toplogrednih plinov, uporaba toplogrednih plinov v proizvodih in neenergetske rabe ogljika iz fosilnih goriv),

—	kmetijstvo,

—	odpadki in ravnanje z njimi,

—	horizontalna vprašanja,

—	drugi sektorji – navedite.

2.6.2 Učinki posameznih politik in ukrepov ali svežnjev politik in ukrepov, ki naj bi prišli v poštev za izpolnjevanje obveznosti zmanjšanja emisij, na kakovost zraka in okolje (O, če obstajajo)

Učinki na kakovost zraka (sklicevati se je mogoče tudi na cilje glede kakovosti zraka, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija) in okolje, če obstajajo

2.6.3 Ocena stroškov in koristi posameznih politik in ukrepov ali svežnja politik in ukrepov, ki naj bi prišli v poštev za izpolnjevanje obveznosti zmanjšanja emisij (I)

2.6.4 Dodatne podrobnosti v zvezi z ukrepi iz dela 2 Priloge III k Direktivi (EU) 2016/2284, katerih cilj je zagotovitev izpolnjevanja obveznosti zmanjšanja emisij v kmetijskem sektorju

Sta politika in ukrep vključena v nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka?

Da/ne (O)

Če ste odgovorili pritrdilno,

—	navedite številko oddelka/strani programa

(O)

Sta bila politika in ukrep natančno uporabljena? Da/ne (O)

Če ste odgovorili nikalno, opišite, kakšne spremembe so bile narejene (O)

A. Ukrepi za nadzor nad emisijami amoniaka (O)

Države članice pripravijo nacionalni svetovalni kodeks dobrih kmetijskih praks za nadziranje emisij amoniaka, pri čemer upoštevajo okvirni kodeks UN/ECE dobrih kmetijskih praks za zmanjšanje emisij amoniaka iz leta 2014, ki zajema najmanj naslednje:

(a)	upravljanje dušika ob upoštevanju celotnega dušikovega cikla;

(b)	strategije krmljenja živine;

(c)	tehnike nanašanja gnoja z nizkimi emisijami;

(d)	sisteme skladiščenja gnoja z nizkimi emisijami;

(e)	sisteme za uhlevitev živali z nizkimi emisijami;

(f)	možnosti za omejitev emisij amoniaka zaradi uporabe mineralnih gnojil.

2.	Države članice lahko oblikujejo nacionalni proračun dušika za spremljanje sprememb v skupnih izgubah reaktivnega dušika iz kmetijstva, vključno z amoniakom, dušikovim oksidom, amonijem, nitrati in nitriti, ki temelji na načelih iz smernic UN/ECE za proračune dušika

Države članice prepovejo uporabo gnojil z amonijevim karbonatom in lahko zmanjšajo emisije amoniaka iz anorganskih gnojil z naslednjimi pristopi:

(a)	nadomestitvijo gnojil na osnovi sečnine z gnojili na osnovi amonijevega nitrata;

(b)	kadar se gnojila na osnovi sečnine še naprej uporabljajo, z uporabo metod, ki so se izkazale za učinkovite pri zmanjševanju emisij amoniaka za najmanj 30 % v primerjavi z uporabo referenčne metode iz smernic za amoniak;

(c)

spodbujanjem nadomeščanja anorganskih gnojil z organskimi gnojili in, kjer se anorganska gnojila še naprej uporabljajo, z njihovim nanašanjem glede na predvidene potrebe zadevnih rastlin ali travišč po dušiku in fosforju, pri čemer se upoštevajo tudi obstoječa vsebnost hranil v tleh in hranilne snovi iz drugih gnojil.

Države članice lahko zmanjšajo emisije amoniaka iz hlevskega gnoja z uporabo naslednjih pristopov:

(a)

zmanjšanjem emisij iz uporabe gnojevke in hlevskega gnoja na obdelovalnih zemljiščih in traviščih z uporabo metod, ki zmanjšujejo emisije za najmanj 30 % v primerjavi z referenčno metodo, opisano v smernicah za amoniak, in pod naslednjimi pogoji:

(i)	nanašanje gnoja in gnojevke samo glede na predvidene potrebe zadevnih rastlin ali travišč po dušiku in fosforju, pri čemer se upoštevajo tudi obstoječa vsebnost hranil v tleh in hranilne snovi iz drugih gnojil;

(ii)	nenanašanje gnoja in gnojevke, kadar je zemljišče nasičeno z vodo, poplavljeno, zamrznjeno ali pokrito s snegom;

(iii)

nanašanje gnojevke na travišča z uporabo vlečenih cevi, vlečenih letev ali plitvega ali globinskega injiciranja;

(iv)	vnos gnoja in gnojevke, ki se nanese na obdelovalno zemljišče, v tla v štirih urah po nanosu;

(b)

zmanjšanjem emisij iz skladiščenja gnoja zunaj hlevov z uporabo naslednjih pristopov:

(i)

za skladišča gnojevke, zgrajena po 1. januarju 2022, z uporabo sistemov ali tehnik skladiščenja z nizkimi emisijami, ki so se izkazali za učinkovite pri zmanjševanju emisij amoniaka za vsaj 60 % v primerjavi z referenčno metodo, opisano v smernicah za amoniak, za obstoječa skladišča gnojevke pa se uporabljajo tisti, ki emisije zmanjšajo za vsaj 40 %;

(ii)	pokritjem skladišč hlevskega gnoja;

(iii)

zagotavljanjem, da imajo kmetije dovolj zmogljivosti za skladiščenje gnoja, da lahko gnoj nanašajo le v obdobjih, ki so primerna za rast rastlin;

(c)	zmanjšanjem emisij iz hlevov živali z uporabo sistemov, ki so se izkazali za učinkovite pri zmanjševanju emisij amoniaka za vsaj 20 % v primerjavi z referenčno metodo, opisano v smernicah za amoniak;

(d)	zmanjšanjem emisij iz gnoja z uporabo strategij krmljenja z nizko vsebnostjo beljakovin, ki so se izkazale za učinkovite pri zmanjševanju emisij amoniaka za vsaj 10 % v primerjavi z referenčno metodo, opisano v smernicah za amoniak.

B. Ukrepi za zmanjšanje emisij z namenom nadzora nad emisijami drobnih delcev (PM2,5) in črnega ogljika (O)

Brez poseganja v Prilogo II o navzkrižni skladnosti k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) lahko države članice prepovejo sežiganje ostankov kmetijskih žetev in odpadkov ter gozdnih ostankov na prostem. Države članice spremljajo in uveljavijo izvajanje vsakršne prepovedi, izvedene v skladu s prvim pododstavkom. Vse izjeme od te prepovedi se omejijo na preventivne programe za preprečevanje nenadzorovanih požarov v divjini, zatiranje škodljivih organizmov ali zaščito biotske raznovrstnosti.

Države članice lahko oblikujejo nacionalni svetovalni kodeks dobrih kmetijskih praks za pravilno upravljanje ostankov žetev, in sicer na podlagi naslednjih pristopov:

(a)	izboljšanje strukture tal z vnosom ostankov žetev;

(b)	izboljšane tehnike za vnos ostankov žetev;

(c)	alternativna uporaba ostankov žetev;

(d)	izboljšanje hranljivosti in strukture tal z vnosom hlevskega gnoja, kot se zahteva za optimalno rast rastlin, in izogibanjem sežiganju gnoja (hlevskega gnoja, globoke stelje iz slame).

C. Preprečevanje vplivov na male kmetije (O)

Države članice s sprejetjem ukrepov iz oddelkov A in B zagotovijo, da so vplivi na male in mikrokmetije v celoti upoštevani. Države članice lahko na primer iz navedenih ukrepov izvzamejo male in mikrokmetije, kadar je to mogoče in ustrezno glede na veljavne obveznosti zmanjšanja emisij (O)

2.7 Politike, izbrane za sprejetje v sektorju, vključno s časovnim načrtom za njihovo sprejetje, izvajanje in pregled ter odgovornimi pristojnimi organi

2.7.1 Posamezne politike in ukrepi ali sveženj politik in ukrepov, izbrani za sprejetje, ter odgovorni pristojni organi

Ime in kratek opis posameznih politik in ukrepov ali svežnja politik in ukrepov (O) Ustrezno navedite tiste s seznama v preglednici 2.6.1.	Trenutno načrtovano leto sprejetja (O)	Pomembne pripombe s posvetovanj o posameznih politikah in ukrepih ali svežnjih politik in ukrepov (I)	Trenutno načrtovani časovni načrt izvajanja (O)		Vmesni cilji in kazalniki, izbrani za spremljanje napredka pri izvajanju izbranih politik in ukrepov (I)		Trenutno načrtovani časovni načrt pregleda (če ni enak splošni posodobitvi nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka vsaka štiri leta) (O)	Pristojni organi, odgovorni za posamezne politike in ukrepe ali sveženj politik in ukrepov (O) Ustrezno navedite tiste s seznama v preglednici 2.3.2.
			Leto začetka	Zaključno leto	Vmesni cilji	Kazalniki


Po potrebi vstavite dodatne vrstice.

2.7.2 Razlaga izbire ukrepov in ocena uspešnosti izbranih politik in ukrepov pri zagotavljanju skladnosti z načrti in programi, vzpostavljenimi na drugih pomembnih področjih

Razlaga izbire izmed ukrepov, ki naj bi prišli v poštev, iz točke 2.6.1 za določitev končnega sklopa izbranih ukrepov (I)
Skladnost izbranih politik in ukrepov s cilji glede kakovosti zraka na nacionalni ravni in, kadar je to primerno, v sosednjih državah članicah (O)
Skladnost izbranih politik in ukrepov z drugimi ustreznimi načrti in programi, vzpostavljenimi zaradi zahtev, določenih v nacionalni zakonodaji ali zakonodaji Unije (npr. nacionalni energetski in podnebni načrti) (O)

2.8 Projekcija kombiniranih učinkov politik in ukrepov („z dodatnimi ukrepi“) na zmanjšanje emisij, kakovost zraka in okolje ter povezane negotovosti (kjer je ustrezno)

2.8.1 Projekcija izpolnjevanja obveznosti zmanjšanja emisij (z dodatnimi ukrepi)

Onesnaževala (O)	Skupne emisije (v kt), skladne z evidencami za leto x – 2 ali x – 3; navedite leto (O)				Zmanjšanje emisij (v %), doseženo v primerjavi z letom 2005 (O)			Nacionalna obveznost zmanjšanja emisij za obdobje 2020–2029 (v %) (O)	Nacionalna obveznost zmanjšanja emisij od leta 2030 (v %) (O)
Onesnaževala (O)	Izhodiščno leto 2005	2020	2025	2030	2020	2025	2030
SO2
NOx
NMHOS
NH3
PM2,5
Datum projekcij emisij (O)

2.8.2 Nelinearna krivulja zmanjševanja emisij

Če sledite nelinearni krivulji zmanjševanja emisij, dokažite, da je to tehnično ali ekonomsko učinkovitejše (alternativni ukrepi bi pomenili nastanek nesorazmernih stroškov), da ne bo ogrozilo izpolnitve obveznosti zmanjšanja v letu 2030 in da se bo krivulja približala linearni krivulji po letu 2025 (O, kjer je ustrezno)

Ustrezno navedite stroške s seznama v preglednici 2.6.3.

2.8.3 Prožnosti

Če se uporabljajo prožnosti, navedite informacije o njihovi uporabi (O)

2.8.4 Projekcija izboljšanja kakovosti zraka (z dodatnimi ukrepi)

A. Projekcija števila neskladnih in skladnih območij kakovosti zraka (I)

Vrednosti iz direktive o kakovosti zunanjega zraka

Projekcija števila neskladnih območij kakovosti zraka

Projekcija števila skladnih območij kakovosti zraka

Skupno število območij kakovosti zraka

Navedite izhodiščno leto

2020

2025

2030

Navedite izhodiščno leto

2020

2025

2030

Navedite izhodiščno leto

2020

2025

2030

PM2,5 (1 leto)

NO2 (1 leto)

PM10 (1 leto)

O3 (največja osemurna srednja vrednost)

Drugo (navedite)

B. Največje prekoračitve mejnih vrednosti za kakovost zraka in kazalniki povprečne izpostavljenosti (I)

Vrednosti iz direktive o kakovosti zunanjega zraka

Projekcija največjih prekoračitev mejnih vrednosti za kakovost zraka za vsa območja:

Projekcija kazalnika povprečne izpostavljenosti (samo za PM2,5 (1 leto)):

Navedite izhodiščno leto

2020

2025

2030

Navedite izhodiščno leto

2020

2025

2030

PM2,5 (1 leto)

NO2 (1 leto)

NO2 (1 ura)

PM10 (1 leto)

PM10 (24 ur)

O3 (največja osemurna srednja vrednost)

Drugo (navedite)

C. Ponazoritve projekcije izboljšanja kakovosti zraka in stopnje skladnosti (I)

Zemljevidi ali histogrami, ki ponazarjajo projekcijo razvoja koncentracije (vsaj NO2, PM10, PM2,5 in O3 ter vseh drugih onesnaževal, ki pomenijo težavo) v zunanjem zraku in ki na primer prikazujejo število območij od skupnega števila območij kakovosti zraka, ki bodo (oziroma ne bodo) skladna do leta 2020, 2025 in 2030, projekcijo največjih nacionalnih prekoračitev in projekcijo kazalnika povprečne izpostavljenosti

D. Kvalitativna projekcija izboljšanja kakovosti zraka in stopnje skladnosti (z dodatnimi ukrepi) (če v zgornjih preglednicah niso navedeni kvantitativni podatki) (I)

Kvalitativna projekcija izboljšanja kakovosti zraka in stopnje skladnosti (z dodatnimi ukrepi)

Za letne mejne vrednosti je treba projekcije sporočati glede na največje koncentracije na vseh območjih. Za dnevne in urne mejne vrednosti je treba projekcije sporočati glede na največje število prekoračitev na vseh območjih.

2.8.5 Projekcija učinkov na okolje (z dodatnimi ukrepi) (I)

	Izhodiščno leto, uporabljeno pri oceni učinkov na okolje (navedite)	2020	2025	2030	Opis
Ozemlje države članice, izpostavljeno zakisljevanju, ki presega prag kritične obremenitve (v %)
Ozemlje države članice, izpostavljeno evtrofikaciji, ki presega prag kritične obremenitve (v %)
Ozemlje države članice, izpostavljeno ozonu, ki presega prag kritične obremenitve (v %)

Kazalniki morajo biti usklajeni s kazalniki za izpostavljenost ekosistemov zakisljevanju, evtrofikaciji in ozonu, uporabljenimi v Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (https://www.rivm.nl/media/documenten/cce/manual/Manual_UBA_Texte.pdf).

(1) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

Top

Ime in kratek opis posameznih politik in ukrepov ali svežnja politik in ukrepov

Stroški v EUR na tono zmanjšanega onesnaževala

Absolutni stroški na leto v EUR

Absolutne koristi na leto

Razmerje med stroški in koristmi

Leto stroškov

Kvalitativni opis ocen stroškov in koristi

Po potrebi dodajte vrstice.