(1)

Z dopisom z dne 9. februarja 2011 je Grčija Komisiji priglasila nekatere ukrepe v korist grške železniške družbe TRAINOSE S.A. (v nadaljnjem besedilu: družba Trainose).

(2)

Z dopisoma z dne 23. marca 2011 in 5. julija 2011 je Komisija zahtevala dodatne informacije o priglašenih ukrepih, ki jih je Grčija predložila z dopisoma z dne 6. maja 2011 in 5. oktobra 2011.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 13. julija 2011 Grčiji sporočila, da bo začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) glede priglašenih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) (1). Grčija je z dopisom z dne 13. septembra 2011 predložila pripombe na sklep o začetku postopka. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe na sklep o začetku postopka.

(4)

Komisija je z dopisi z dne 21. decembra 2011, 14. februarja 2012, 16. marca 2012, 23. marca 2012, 11. junija 2012, 25. oktobra 2012, 7. februarja 2013, 12. marca 2013, 24. julija 2015, 28. januarja 2016, 21. aprila 2016, 10. oktobra 2016 in 13. februarja 2017 od Grčije zahtevala dodatne informacije.

(5)

Grčija je Komisiji predložila dodatne informacije z dopisi z dne 5. oktobra 2011, 20. januarja 2012, 14. maja 2012, 4. julija 2012, 26. marca 2013, 26. avgusta 2015, 15. februarja 2016, 10. marca 2016, 23. maja 2016, 2. decembra 2016, 5. decembra 2016, 9. decembra 2016, 31. januarja 2017 in 27. marca 2017.

(6)

Grčija je z dopisom z dne 1. julija 2013 Komisijo obvestila, da se je odločila za umik ukrepa v zvezi s prenosom lastništva petih terminalov z grške železniške organizacije (Οργανισμός Σιδηροδρόμων Ελλάδος, Ο.Σ.Ε., v nadaljnjem besedilu: družba OSE) na družbo Trainose (ukrep 6, kot je opisan v oddelku 3.6). Z dopisom z dne 9. decembra 2016 pa je Komisijo obvestila, da se je odločila za umik ukrepa v zvezi z drugo tranšo povečanja lastniškega kapitala v višini 65 milijonov EUR v korist družbe Trainose (ukrep 2, kot je opisan v oddelku 3.2).

(7)

Grčija se je z dopisom z dne 2. decembra 2016 izjemoma strinjala, da se ta sklep sprejme samo v angleškem jeziku.

(8)

Upravičenec ukrepov je družba Trainose, grški izvajalec železniškega potniškega in tovornega prevoza v 100-odstotni državni lasti.

(9)

Družba Trainose je bila ustanovljena leta 2005 kot odvisno podjetje družbe OSE. Decembra 2008 je postala ločen pravni subjekt, v celoti neodvisen od družbe OSE.

(10)

Družba Trainose je edini izvajalec storitev železniškega prevoza v Grčiji. Izvaja tudi storitve mednarodnega prevoza.

(11)

Od leta 2008 se je finančni položaj družbe Trainose stalno slabšal. Na družbo so vplivale gospodarske razmere v Grčiji, saj so jo prizadele precejšnje ovire, kot je manjše povpraševanje po storitvah železniškega potniškega in tovornega prevoza, saj je nekaj podjetij prenehalo poslovati, nekatera podjetja pa niso bila zmožna plačevati računov. Med letoma 2008 in 2012 se je število prevoženih potniških kilometrov zmanjšalo za 49 %, število tonskih kilometrov za tovor pa celo za 64 %. Zaradi teh razmer so se zmanjšali operativni prihodki družbe.

(12)

V obdobju 2008–2012 je imela družba Trainose negativen dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo. Kot je povzeto v preglednici 1 spodaj, je imela do konca leta 2013 tudi negativen lastniški kapital in čedalje večje dolgove. Čeprav je bila družba v skladu z grško zakonodajo vsaj od leta 2008 primerna za likvidacijo, se je država kot edina lastnica odločila, da ne bo izvedla likvidacije družbe Trainose.

Preglednica 1

Pregled ključnih finančnih kazalnikov družbe Trainose v obdobju 2008–2015

(13)

Grčija je 3. maja 2010 z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom (v nadaljnjem besedilu: trojka) podpisala memorandum o soglasju (3), da bi prejela posojila za finančno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada. V memorandumu o soglasju je določeno, da se družba Trainose z letom 2010 privatizira (4).

(14)

Makroekonomski program za oživitev za Grčijo vključuje ukrepe, ki so podrobneje navedeni v memorandumu o soglasju in od katerih je odvisna finančna pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada, tj. reforme, za katere se je Grčija zavezala, da jih bo izvedla in s tem obravnavala svoje gospodarske izzive. V makroekonomskem programu za oživitev je bilo določeno, da je treba družbo Trainose prestrukturirati zaradi njenega sistemskega pomena za grško gospodarstvo. Družba je od leta 2010 vključena tudi v privatizacijski program (5) Grčije, ki ga izvaja družba Hellenic Republic Asset Development Fund S.A (6) (v nadaljnjem besedilu: družba HRADF), ki je v 100-odstotni državni lasti Grčije.

(15)

Grčija se je 18. januarja 2013 odločila za nadaljevanje privatizacije družbe Trainose s prodajo delnic v višini 100 % delniškega kapitala družbe (7). Grčija je 5. aprila 2013 vse delnice družbe Trainose prenesla na družbo HRADF. Upravni odbor družbe HRADF je 28. junija 2013 odobril postopek, časovni okvir in pogoje za prodajo 100 % delniškega kapitala družbe Trainose vlagatelju, ki bo izbran s postopkom zbiranja ponudb. Na podlagi navedenega je družba HRADF objavila razpis za zbiranje ponudb za privatizacijo družbe Trainose (8). Čeprav so interes prijavili trije vlagatelji, nihče od njih ni predložil zavezujoče ponudbe za družbo Trainose.

(16)

Postopek privatizacije se je znova začel januarja 2016. 26. julija 2016 je družba Ferrovie Dello Stato Italiane S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: družba Trenitalia), holding v državni lasti, ki upravlja infrastrukturo in storitve prevoza v italijanskem železniškem omrežju, predložila zavezujočo ponudbo za družbo Trainose. Dogovorjena cena za privatizacijo družbe Trainose je 45 milijonov EUR. Družbi HRADF in Trenitalia sta kupoprodajno pogodbo podpisali 18. januarja 2017, transakcija pa naj bi se končala po sprejetju tega sklepa.

(17)

Komisija je v sklepu o začetku postopka za naslednje ukrepe menila, da bi lahko pomenili državno pomoč za družbo Trainose:

(18)

Grčija predvideva preklic dolga v višini največ 748,6 milijona EUR do družbe OSE za pristojbine za uporabo infrastrukture, zagotavljanje in vzdrževanje tirnih vozil ter druge storitve, ki je v družbi Trainose nastal v obdobju 2007–2010, kot je razvidno iz preglednice 2. Dolg še ni bil preklican, preklic pa je odvisen od odobritve Komisije.

Preglednica 2

Razvoj dolga družbe Trainose do družbe OSE v obdobju 2007–2010  (9)

(19)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila, da bi preklic dolga pomenil državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, in izrazila pomislek glede združljivosti te pomoči z notranjim trgom. Izrazila je zlasti pomislek, ali se lahko preklic dolga družbe Trainose do družbe OSE šteje za nadomestilo družbi Trainose za izpolnjevanje obveznosti javne službe, če ni akta o pooblastitvi in se znesek nadomestila določi naknadno.

(20)

Grčija je leta 2009 povečala delniški kapital družbe Trainose za 60 milijonov EUR.

(21)

Grčija je Komisijo obvestila, da druga tranša povečanja kapitala v višini 65 milijonov EUR, ki je bila sprva načrtovana, ni bila izvedena, prizadevanja zanjo pa se ne bodo nadaljevala, zato bi se morala šteti za umaknjeno.

(22)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomislek, ali bi udeleženec v tržnem gospodarstvu v letu 2009 vložil sredstva v družbo Trainose glede na njene finančne težave. Zato je menila, da bi povečanje lastniškega kapitala pomenilo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, in izrazila pomislek glede združljivosti te pomoči z notranjim trgom.

(23)

V skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (10) so bila letna nepovratna sredstva za družbo Trainose za izvajanje storitev železniškega potniškega prevoza v obdobju 2011–2013 omejena na 50 milijonov EUR.

(24)

Komisija je v sklepu o začetku postopka zaradi nezadostnih informacij izrazila pomislek, da bi lahko domnevno nadomestilo za obveznosti javne službe v obliki letnih nepovratnih sredstev pomenilo neupravičeno gospodarsko prednost za družbo Trainose. Zato je Komisija predhodno menila, da bi letna nepovratna sredstva za družbo Trainose za obdobje 2011–2013 pomenila državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, in izrazila pomislek glede združljivosti te pomoči z notranjim trgom.

(25)

V obdobju 2011–2013 je bilo 593 zaposlenih iz družbe Trainose premeščenih k drugim delodajalcem v javnem sektorju, kot so javne bolnišnice, ministrstva, regionalni organi in občine, univerze, skladi za socialno zavarovanje in pokojninski skladi ter muzeji. Zaposlenim, ki so ostali v družbi Trainose, so se zmanjšale plače in pravice.

(26)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila, da Grčija ni dokazala obstoja strukturnega prikrajšanja pri zaposlovanju zadevnih zaposlenih. Zato je Komisija menila, da prenos teh zaposlenih pomeni državno pomoč, in izrazila pomislek glede združljivosti te pomoči z notranjim trgom.

(27)

Na podlagi priporočil trojke o formaliziranju poslovnih odnosov med družbama Trainose in OSE je družba Trainose z družbo OSE sklenila več sporazumov o ravni storitve za (a) vzdrževanje tirnih vozil, (b) zakup tirnih vozil, (c) usposabljanje osebja, (d) najem pisarniških prostorov in (e) najem avtobusov.

(28)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomislek, ali so bili sporazumi o ravni storitve med družbama Trainose in OSE sklenjeni pod tržnimi pogoji in ali bi bila pomoč združljiva z notranjim trgom.

(29)

V skladu s sporazumom o ravni storitve za vzdrževanje tirnih vozil, sklenjenim med družbama OSE in Trainose dne […] (*1), so bili okvirni stroški za storitve vzdrževanja določeni na [0–50] milijonov EUR na leto. Cena je bila obračunana glede na materialne stroške, stroške za rezervne dele, stroške za vzdrževalno osebje in ustrezne upravne stroške. Ta sporazum o ravni storitve je veljal dve leti in bi se lahko podaljšal za eno leto. Računi so se izdajali mesečno (če ni bilo mogoče, pa dvakrat letno). Na koncu vsakega leta je bil predviden kliring. Sporazum o ravni storitve je vključeval določbe za obe strani v zvezi z zamudami pri zagotavljanju tirnih vozil in vzdrževanjem ter določbo za družbo Trainose za primere zapadlih plačil.

(30)

Grčija je trdila, da je letna plača vzdrževalnega osebja v družbi OSE ([25 000–50 000] EUR) podobna letni plači vzdrževalnega osebja v družbi Amel (operativna družba Attiko Metro).

(31)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomislek, ali je bila primerjava vzdrževalnih stroškov družbe OSE s skupnimi stroški družbe Amel, ne le s stroški za vzdrževalno osebje družbe Amel, ustrezna.

(32)

V skladu s sporazumom o ravni storitve za zakup tirnih vozil, sklenjenim med družbama OSE in Trainose dne […], so bili okvirni stroški družbe Trainose določeni na [0–50 milijonov EUR na leto]. V sporazumu o ravni storitve so se upoštevali letna amortizacija zakupljenih tirnih vozil in stroški financiranja teh tirnih vozil (tj. obresti posojila za pridobitev tirnih vozil). Računi so se izdajali mesečno (če ni bilo mogoče, pa dvakrat letno), na koncu vsakega leta pa je bil izveden kliring. Sporazum o ravni storitve z družbo OSE je veljal dve leti z možnostjo podaljšanja za eno dodatno leto.

(33)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomislek glede skladnosti zakupa s tržnimi pravili, saj je enačba za njegov izračun vključevala nepojasnjen dvotretjinski faktor amortizacije.

(34)

V skladu s sporazumom o ravni storitve za usposabljanje osebja z dne […] je družba OSE družbi Trainose zagotovila tehnično in strokovno usposabljanje osebja na področju uporabe infrastrukture in varnosti (npr. usposabljanje in podeljevanje licenc za delo na elektrificiranih železniških omrežjih). Okvirni stroški družbe Trainose za te storitve so bili določeni na [0–5] milijonov EUR na leto. Pristojbina se je izračunala glede na skupno število izvedenih ur usposabljanja in število sodelujočih oseb, pri čemer je bila urna postavka za skupine več kot 15 oseb [0–30] EUR, za skupine od 10 do 15 oseb [20–40] EUR in za skupine od pet do devet oseb [20–40] EUR. Usposabljanje se je izvajalo v prostorih družbe OSE in na zadevni lokaciji železniškega omrežja. Stroški za usposabljanje so vključevali pristojbine za izvajalce usposabljanja, stroške za gradivo, opremo in prostore za usposabljanje ter vse s tem povezane davke in dajatve. Sporazum o ravni storitve je veljal dve leti z možnostjo podaljšanja za dodatno leto.

(35)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke, ali so navedene pristojbine za usposabljanje izražale tržne pristojbine, saj Grčija ni predložila podrobnih informacij o podobnih usposabljanjih drugih ponudnikov.

(36)

V skladu s sporazumom o ravni storitve med družbo Gaiaose (do leta 2013 nepremičninsko odvisno podjetje družbe OSE) in družbo Trainose z dne […] je družba Trainose zakupila [0–5 000] m2 pisarniških prostorov za [0–50 000] EUR na mesec ([0–15] EUR/m2) za obdobje [0–5] let. Zakup se je letno prilagajal spremembam indeksa cen življenjskih potrebščin. Družba Trainose je morala položiti jamstvo v višini dvomesečnega zakupa ([0–50] EUR za prvo leto, pri čemer je bilo treba znesek vsako leto prilagoditi). Vse davke, dajatve in stroške, povezane z zakupom (električna energija, stroški vzdrževanja itd.), je plačala družba Trainose.

(37)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke, ali je bil znesek mesečnega zakupa, zaračunan družbi Trainose, skladen s trgom, saj se je zdelo, da ga je izračunala družba Trainose sama, ne pa neodvisni ocenjevalec.

(38)

V skladu s sporazumom o ravni storitve za najem avtobusov, sklenjenim med družbama OSE in Trainose dne […], je družba Trainose zakupila [20–50] avtobusov, [0–10] tovornjakov s cisterno, [10–25] tovornjakov in [0–10] osebnih avtomobilov za obdobje [0–5] let z možnostjo podaljšanja za eno dodatno leto. Stroški družbe Trainose za najem avtobusov so bili določeni na [0–5] milijonov EUR na leto. Znesek zakupa je bil odvisen od vrednosti vozil na […] […], zmanjšane za [5–10] % na letni ravni za amortizacijo. Družba Trainose je plačala davek za uporabo cest ter stroške vzdrževanja in zavarovanja.

(39)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke, ali so bili letni stroški zakupa na tržni ravni, saj so temeljili na trenutni vrednosti vozil, namesto da bi bili odvisni od ponudbe in povpraševanja v zvezi s temi sredstvi.

(40)

Grčija je sprva predvidevala prenos lastništva petih terminalov z družbe OSE na družbo Trainose. Z dopisom z dne 1. julija 2013 je Komisijo obvestila, da je ta ukrep umaknila.

(41)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke, ali bi se lahko ukrepa 1 in 3 glede na nepopolne informacije o aktih pooblastitve in metodologiji v zvezi z nadomestilom štela za združljiva z notranjim trgom v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007.

(42)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ocenila tudi združljivost ukrepov z notranjim trgom na podlagi Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (11) (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje). Zlasti je izrazila pomisleke, ali predlagani načrt za prestrukturiranje družbe Trainose temelji na realnih predpostavkah v zvezi s prihodnjimi pogoji obratovanja in ali se bo z njim v razumnem roku obnovila dolgoročna sposobnost preživetja družbe Trainose. Dvomila je tudi, da bodo predlagani izravnalni ukrepi dovolj za izravnavo izkrivljanja konkurence, ki je nastalo zaradi pomoči za prestrukturiranje. Ob tem je še izrazila pomisleke, ali bi lahko družba Trainose zagotovila precejšen lastni prispevek za svoje prestrukturiranje. Poleg tega zaradi nezadostnih informacij ni mogla oceniti, ali je bilo izpolnjeno merilo „enkrat in zadnjič“.

(43)

Komisija je v sklepu o začetku postopka napovedala, da bo proučila, ali bi se lahko priglašeni ukrepi šteli za združljivo pomoč v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe. Ugotovila je, da lahko železniški prevoz pomeni ključno storitev za delovanje gospodarstva države članice in da lahko ima prekinitev železniškega prevoza odločilne sistemske učinke na celotno gospodarstvo, zlasti zaradi prekinitev v dobavni verigi. Poudarila je, da bi lahko bili ti učinki zlasti neprizanesljivi v državah, v katerih poteka makroekonomsko prestrukturiranje. Vendar zaradi nezadostnih informacij ni mogla ugotoviti, ali bi se lahko štelo, da pomoč prispeva k odpravljanju resnih motenj v gospodarstvu Grčije. Zato je Grčijo in zainteresirane strani pozvala, naj predložijo vse zadevne relevantne informacije.

(44)

Po objavi sklepa o začetku postopka v Uradnem listu Evropske unije pripomb ni predložila nobena zainteresirana stran.

(45)

Grčija je trdila, da so ukrepi v korist družbe Trainose privedli do reorganizacije družbe in, splošneje, grškega železniškega sektorja, kar je bila zaveza Grčije trojki, med drugim v skladu z memorandumom o soglasju z dne 3. maja 2010. Poleg tega je železniški sektor ključni sektor grškega gospodarstva zaradi zaposlitev, ki jih zagotavlja, in svoje vloge v dobavni verigi v Grčiji.

(46)

Grčija je trdila, da ukrepi, opisani v sklepu o začetku postopka, ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe. Če bi Komisija ugotovila, da ti ukrepi delno ali v celoti pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, bi se morala pomoč šteti za združljivo s Pogodbo.

(47)

Grčija je v odgovoru na sklep o začetku postopka navedla dodatna pojasnila o ukrepih, opisanih v oddelku 3, in njihovi združljivosti.

(48)

Grčija je z dopisom z dne 23. marca 2017 pojasnila, da neporavnani dolg, ki naj bi bil preklican, znaša 748,6 milijona EUR (glej preglednico 2).

(49)

Preklic skupnega dolga bi moral za družbo Trainose pomeniti nadomestilo za nedonosno upravljanje 26 potniških prog, ki je posledica obveznosti javne službe in oblikovanja cen, ki pomeni obveznost javne službe, določeno z grško zakonodajo (12). Po mnenju Grčije ni država nikoli spoštovala svojih obveznosti glede nadomestila družbi Trainose za izgube, ki so nastale zaradi izpolnjevanja teh obveznosti javne službe in oblikovanja cen.

(50)

Preklic tega dolga naj ne bi pomenil neupravičene gospodarske prednosti za družbo Trainose, saj bi bila družba v skladu z grško zakonodajo (13) upravičena, da nadomestilo zahteva kot odškodnino. Vendar sodni postopek ni bil uporabljen, saj bi to lahko pomenilo zamudo pri prestrukturiranju družbe Trainose. Zato Grčija meni, da, kot je med drugim odločilo Sodišče v sodbi Asteris (14) in kot je trdila Komisija v zadevi v zvezi z razlastitvijo nemških kmetov (15), nadomestilo za škodo, nastalo zaradi ukrepov, ki jih je mogoče pripisati državi, ali njihovega pomanjkanja, ne pomeni državne pomoči.

(51)

Grčija je trdila, da je bilo nadomestilo, čeprav je bilo določeno naknadno, izračunano na način, ki je zagotovil, da bo čim bliže ravni, na kateri bi bilo, če bi bilo izračunano predhodno, rezultat pa je bil blizu ocene iz poslovnega načrta družbe Trainose za leto 2007 na podlagi podatkov iz leta 2005.

(52)

Podlaga za izračun so bile izgube, ki bi jih družba Trainose utrpela, če bi po izvedbi načrta za prestrukturiranje upravljala celotno omrežje, tj. brez preteklih pomanjkljivosti. To pomeni, da naknadno nadomestilo za obveznost javne službe ni bilo izračunano na podlagi izgub družbe Trainose na progo v letu 2010, ampak na podlagi izgub prestrukturirane družbe Trainose, tj. dobro vodene družbe, ki ima v lasti ustrezna prevozna sredstva in bi lahko izpolnila potrebne obveznosti javne službe. Zato je Grčija trdila, da ni tveganja internalizacije preteklih pomanjkljivosti in da nadomestilo ne presega zneska, ki je potreben za kritje vseh nastalih stroškov, od katerega se odštejejo vsi relevantni prihodki in ne vključuje razumnega dobička, do katerega bi bila družba Trainose upravičena.

(53)

Grčija je znova poudarila, da povečanje lastniškega kapitala v višini 60 milijonov EUR iz leta 2009 ni vključevalo državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe, če je bil ta ukrep skladen z načelom udeleženca v tržnem gospodarstvu. Druga tranša povečanja lastniškega kapitala v višini 65 milijonov EUR ni bila izvedena, zato bi se morala šteti za umaknjeno.

(54)

Na podlagi informacij, ki so bile na voljo v času povečanja lastniškega kapitala, in ob upoštevanju, da je bilo glede na privatizacijo družbe Trainose prestrukturiranje družbe predvideno že v letu 2009, je Grčija poudarila, da je pričakovala sprejemljiv donos na vložena sredstva v razumnem času.

(55)

Odločitev o povečanju lastniškega kapitala so spodbudili naslednji premisleki:

(56)

Grčija je trdila, da so bili navedeni premisleki v skladu s sodno prakso evropskih sodišč, na podlagi katere bi bilo sprejemljivo upoštevati tudi posredno premoženjsko korist, kot je prizadevanje za zaščito podobe skupine ali preusmeritev njenih dejavnosti (16).

(57)

Edina nadomestna možnost, ki je bila na voljo, je bila likvidacija družbe Trainose, ki bi imela katastrofalne posledice tako za državo, ki je njen edini delničar, kot za grško gospodarstvo. Ker družba Trainose ni imela precejšnjih sredstev, ki bi vlagatelju lastniškega kapitala omogočala kakršno koli povračilo vloženega kapitala, bi Grčija izgubila svojo naložbo v družbo. Poleg tega bi Grčija izgubila svojega edinega železniškega prevoznika in ogrozila tudi upravljavca železniške infrastrukture, tj. družbo OSE.

(58)

Grčija je izrazila pomislek, da bi lahko kot trenutni delničar sprejela začasen nižji donos ob povečanju svoje obstoječe naložbe. Premisleki o izključno kratkoročnem dobičku bi javni organ, ki upravlja podjetje ali skupino podjetij, manj spodbujali.

(59)

Grčija je pojasnila, da so bila letna nepovratna sredstva za obdobje 2011–2013 družbi Trainose dodeljena v dogovoru s trojko, da bi se družbi omogočila izpolnitev praga donosnosti ob nadaljnjem upravljanju več prog, ki povzročajo izgubo. Nadomestilo se dodeli na podlagi sporazuma o obveznosti javne službe, ki je bil sklenjen neposredno brez javnega razpisa. Sporazum o obveznosti javne službe je bil podpisan 15. junija 2011. Grčija je trdila, da je sporazum o obveznosti javne službe skladen z Uredbo (ES) št. 1370/2007, razen obveznosti v zvezi s predhodno objavo nekaterih informacij v Uradnem listu.

(60)

Grčija je trdila, da parametri izračuna iz sporazuma o obveznosti javne službe izpolnjujejo zahteve Uredbe (ES) št. 1370/2007. Ker družba Trainose vse od ustanovitve ni imela ločenih računov, je izračun nadomestila temeljil na njenih najnovejših ocenah in predpostavkah (poslovodni izkazi). Od oktobra 2011 je vodila ločene račune za dejavnosti, povezane z obveznostjo javne službe, in dejavnosti, ki niso povezane z obveznostjo javne službe, ter torej preprečila vsakršno navzkrižno subvencioniranje različnih dejavnosti. Ločeni računi so se na podlagi poslovodnih izkazov naknadno uporabili tudi za obdobje od 1. januarja 2011 do 30. septembra 2011. Nadomestilo za obveznost javne službe je bilo v dogovoru s trojko omejeno na 50 milijonov EUR na leto.

(61)

Sporazum o obveznosti javne službe je vseboval določbe, ki so omogočale spremembo nadomestila za obveznost javne službe (kot je zmanjšanje obsega storitev) v primeru večjih stroškov ali nižjih prihodkov, da bi se ohranila omejitev na 50 milijonov EUR na leto.

(62)

Veljavno pogodbo o izvajanju javne službe glede železniškega potniškega prevoza je bilo treba z neposredno oddajo družbi Trainose obnoviti do konca aprila 2014, trajala pa bi lahko največ pet let.

(63)

Grčija je trdila, da v skladu s sodbo Combus (17) premestitev zaposlenih ni pomenila prednosti za družbo Trainose, ker se z njo ni zmanjšalo breme družbe, ki je sicer običajno za proračun podjetja, ampak breme, ki ji ga je naložila država zaradi navideznega statusa javnega uslužbenca, ki so ga imeli zaposleni v družbi Trainose (in ki se je kazal v omejitvah pri odpuščanju in nadpovprečnih plačah). Grčija meni, da je ukrep v bistvu povezan z odpravo strukturnega prikrajšanja, ki izhaja iz obdobja, ko je družba imela državni monopol.

(64)

Grčija je trdila, da sta bila navidezni status javnega uslužbenca, ki so ga imeli zaposleni v družbi Trainose, in z njim povezano breme družbe Trainose uvedena z zakonom in ju je torej mogoče pripisati grški državi.

(65)

Družba Trainose se je od družbe OSE pravno ločila leta 2008, za njeno razmerje z osebjem pa veljajo isti grško delovno pravo, kolektivne pogodbe o zaposlitvi in splošni zaposlitveni statuti (skupaj „posebni delovni predpisi“) kot za družbo OSE. Družba Trainose je v skladu s tem kot naslednica družbe OSE, kar zadeva storitve železniškega prevoza, podedovala celoten delovnopravni okvir, ki se je uporabljal za družbo OSE. Podobo je družba OSE leta 1970 podedovala delovnopravni okvir grške železniške družbe (Σιδηρόδρομοι Ελληνικού Κράτους, v nadaljnjem besedilu: družba SEK (18)), tj. družbe, ki je bila urejena z javnim pravom in je imela monopol nad upravljanjem grškega železniškega omrežja, njeni zaposleni pa so imeli status javnih uslužbencev in v skladu s tem vse prednosti, ki izhajajo iz tega statusa.

(66)

Leta 2005 je bil navidezni status javnega uslužbenca za nove zaposlene ukinjen, osebje, zaposleno v prejšnjem sistemu, pa je status v celoti ohranilo. Grčija zato meni, da je država odgovorna za neobičajno visoko raven plač, ki jih prejemajo zaposleni v družbi Trainose.

(67)

Pojasnjuje tudi, da bi preostali zaposleni v družbi Trainose tudi po podpisu nove kolektivne pogodbe o zaposlitvi z dne 24. marca 2011, s katero so bile ukinjene številne ugodnosti za zaposlene v družbi Trainose, še vedno prejemali previsoko plačo, ki je v povprečju [10–30] % višja od plač zaposlenih v zasebnem sektorju s podobnimi delovnimi izkušnjami, kot je navedeno v preglednici 3.

(68)

Družba Trainose je od svoje ustanovitve leta 2007 zaposlila le eno novo osebo.

(69)

Grčija je pojasnila, da je bilo v skladu s členoma 15 in 16 ter členom 18(2) zakona št. 3891/2010 (19) k delodajalcem v drugih sektorjih skupaj premeščenih 593 zaposlenih v družbi Trainose (575 leta 2011, 10 leta 2012 in 8 leta 2013), kar je 4 % manj od sprva predvidenega števila (20).

(70)

Družba Trainose nima finančnih sredstev, da bi svojim zaposlenim zagotovila shemo prostovoljnega upokojevanja. Grčija je poudarila, da bi se vsaka prednost, ki bi jo družba Trainose imela zaradi premestitve zaposlenih, v vsakem primeru izravnala z izgubami, ki jih ima družba še naprej zaradi privilegiranega statusa svojih zaposlenih, kot ga je uvedla država, saj bi preostali zaposleni tudi po predlaganem kolektivnem sporazumu o znižanju plač ohranili plače, ki so višje od povprečja na trgu.

Preglednica 3

Primerjava rednega plačnega sistema družbe Trainose in povprečne redne mesečne plače v zasebnem sektorju

(71)

Da bi se količinsko opredelila prednost, ki izhaja iz premestitve zaposlenih, je Grčija predložila študijo, ki jo je pripravila revizijska družba PricewaterhouseCoopers (v nadaljnjem besedilu: družba PWC). Izračuni temeljijo na sprva predvideni premestitvi 620 zaposlenih. Glede na študijo je prednost enaka razliki med „običajnimi stroški“ sheme prostovoljnega upokojevanja, ki jih krije zasebna družba, in stroški hipotetične sheme prostovoljnega upokojevanja za zaposlene v družbi Trainose ([100–200] milijonov EUR). Razlika med obema shemama prostovoljnega upokojevanja znaša [0–100] milijonov EUR. Po mnenju Grčije pa so stroški za shemo prostovoljnega upokojevanja za družbo Trainose vključevali več kot [0–100] milijonov EUR neobičajnih stroškov, ki jih je krila družba Trainose zaradi trajnega statusa in višjih plač njenih zaposlenih, kar se ne bi smelo upoštevati.

Preglednica 4

Količinska opredelitev prednosti, ki se je družbi Trainose zagotovila s premestitvijo 593 zaposlenih (na podlagi študije družbe PWC za 620 zaposlenih)

(72)

V zvezi s sporazumi o ravni storitve med družbama Trainose in OSE je Grčija trdila, da so bili sporazumi o ravni storitev v skladu s priporočili trojke sklenjeni pod tržnimi pogoji in torej niso pomenili državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(73)

Grčija je pojasnila, da je bila predložena primerjava stroškov vzdrževanja družbe OSE izvedena na podlagi vzdrževalnega osebja družbe Amel in ne na podlagi vsega osebja družbe Amel. V skladu s tem je bila v času sklenitve sporazuma o ravni storitve letna plača vzdrževalnih tehnikov v družbi Amel od [25 000–50 000] do [25 000–50 000] EUR, odvisno od izkušenj in časa zaposlenosti v podjetju, kar je pomenilo povprečno leto plačo vzdrževalnih tehnikov v družbi Amel v višini [25 000–50 000] EUR.

(74)

Poleg tega je Grčija pojasnila, da je bila povprečna letna plača vzdrževalnega osebja za tirna vozila v družbi OSE v času sklenitve sporazuma o ravni storitve ocenjena na [25 000–50 000] EUR oziroma [20–40] EUR na uro. Ocena je temeljila na povprečni redni plači za december 2010 in nadomestilih, ki so zajemala plačila nadur in prispevke za zavarovanje. Po izvajanju zakona št. 3899/2010 (21) je prilagojena plača vzdrževalnega osebja za tirna vozila v družbi OSE zaradi dodatnega znižanja plač znašala [20–40] EUR. Prednost družbe OSE torej znaša [0–5] EUR na vzdrževalno uro, kar pomeni [0- do 10-]odstotno stopnjo donosnosti.

(75)

Grčija je pojasnila izračun stroškov zakupa tirnih vozil iz zadevnega sporazuma o ravni storitve. Stroški so temeljili na letni amortizaciji tirnih vozil in stroških financiranja za pridobitev zadevnih tirnih vozil, ki jih je Grčija štela za primerljive s tržnimi cenami.

(76)

Grčija je pojasnila tudi utemeljitev uporabljenega faktorja amortizacije (2/3) in trdila, da je v celoti v skladu z vsemi računovodskimi standardi na podlagi nastanka poslovnega dogodka grških delniških družb. Faktor amortizacije je ustrezal […] vrednosti, ki se je financirala z lastnimi sredstvi družbe, in […] vrednosti, ki se je financirala s posojili. Po mnenju Grčije je vse računovodske izkaze družbe OSE vsako leto revidiral potrjeni zunanji revizor, družba OSE pa je za svoje računovodske izkaze uporabljala mednarodne standarde računovodskega poročanja. Knjigovodska vrednost in letna amortizacija tirnih vozil, kot sta bili evidentirani v registru osnovnih sredstev družbe OSE, sta bili torej v celoti v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, tudi kar zadeva vrednost sredstev.

(77)

Grčija je dodala, da bi družba OSE uporabila nediskriminatorno politiko in zaračunala isto ceno za iste storitve kateremu koli drugemu železniškemu prevozniku. Na podlagi navedenega je Grčija predložila posodobljen izračun iz študije družbe PWC, kot je prikazano v preglednici 4.

(78)

Družba OSE je družbi Trainose zagotovila obvezno tehnično in strokovno usposabljanje, vključno z usposabljanjem na aktualnem voznem parku, usposabljanjem in podeljevanjem licenc za delo na elektrificiranih železniških omrežjih, usposabljanjem za varčno vožnjo itd. Program usposabljanja je bil v skladu z okvirom za tehnično specifikacijo za interoperabilnost (TSI) Agencije Evropske unije za železnice (22) in obvestili nacionalnega varnostnega organa za železniški prevoz (23).

(79)

Da bi se določila običajna povprečna urna postavka, ki bi jo morala družba OSE zaračunati za svoje dejavnosti usposabljanja, je Grčija izvedla primerjavo z drugimi ponudniki usposabljanj v Grčiji. Ta primerjava stroškov usposabljanja osebja s tržnimi cenami ni bila neposredna, saj je družba OSE edina organizacija, ki organizira tehnične seminarje za voznike tirnih vozil in druge seminarje o temah, povezanih z železnico. Za primerjavo sta bili torej izbrani organizaciji LAEK (Sklad za zaposlovanje in strokovno usposabljanje) in IEKEM TEE (Inštitut za izobraževanje in usposabljanje za člane Tehnične zbornice Grčije), in sicer zaradi z usposabljanjem povezanih storitev, ki jih izvajata.

(80)

V času sklenitve sporazuma o ravni storitve za usposabljanje osebja je organizacija LEAK upravičencem zagotavljala subvencije v višini največ [20–40] EUR na uro na osebo za usposabljanje osebja ob koriščenju zunanjih inštruktorjev/storitev usposabljanja. Subvencija organizacije LAEK za storitve usposabljanja osebja, ki se izvajajo v družbi (z lastnimi inštruktorji in/ali infrastrukturo), je glede na število udeležencev znašala od 14 do 33 EUR na uro na osebo, kot je povzeto v preglednici 5.

Preglednica 5

Povprečna subvencija organizacije LAEK za notranje usposabljanje na uro na udeleženca

(81)

Grčija je menila, da je družba IEKEM TEE v času sklenitve sporazuma o ravni storitve plačala povprečno 26 EUR na uro za enakovredne tehnične seminarje, kot je prikazano v preglednici 6, ki jo je predložila Grčija.

Preglednica 6

Urne pristojbine za usposabljanja, ki jih zagotavlja organizacija IEKEM TEE

(82)

Grčija je trdila, da so bili povprečni urni stroški na udeleženca, o katerih sta se s pogajanji dogovorili družbi Trainose in OSE, v obsegu tržne primerjave. Stroški usposabljanja osebja družbe Trainose, ki ga je izvedla družba OSE, so bili enakovredni stroškom podobnih storitev, ki bi jih izvedla druga družba. Poleg tega se je pri pogajanju upoštevala standardna tržna praksa dajanja popustov za programe usposabljanja za družbe z velikim številom udeležencev usposabljanja.

(83)

Grčija je poudarila, da je bila mesečna najemnina [0–10] EUR na m2 za pisarniške prostore za skupaj [0–5 000] m2 površin, kar je skupaj [0–50 000] EUR na mesec, določena po tržni ceni na podlagi vrednotenja nepremičnin družbe OSE za leto 2005 (prilagojeno za leto 2011), ki ga je izvedla družba Gaiaose, ki je v celoti ločena in neodvisna od družbe Trainose. Kot podlaga za vrednotenje je bilo uporabljeno poročilo družbe Eurobank Properties Services za stavbe v Atenah s podobnimi značilnostmi.

(84)

Grčija je pojasnila, da so se pri prilagoditvah najemnine upoštevali stanje najete stavbe, njena lokacija in stalno slabšajoče se stanje okolice, manjše povpraševanje na nepremičninskem trgu ter negotovo gospodarsko okolje. Grčija je trdila, da je bila v času sklenitve sporazuma o ravni storitve večina najemnih pogodb predmet ponovnih pogajanj, ki so se končala z znižanjem najemnine za največ 30 %.

(85)

Grčija je pojasnila, da so bili letni stroški najema posameznega vozila, ki ga je najela družba Trainose, odvisni od njegove trenutne vrednosti in stroškov amortizacije za dano leto. Za zagotovitev, da so bile zaračunane tržne cene, so dobavitelji posameznih vrst vozil oceniti trenutno vrednost vsakega vozila, ki se je uporabljalo, na 1. januar 2011 in ustrezno amortizacijo.

(86)

Grčija je trdila, da bi se morali ukrepi šteti za združljivo pomoč v smislu člena 107(3)(b) Pogodbe, v katerem je navedeno, da se lahko pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom, če je njen cilj „odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“.

(87)

Grčija je trdila, da od prvega programa za stabilnost iz decembra 2010 ni bilo mogoče doseči uravnoteženega proračunskega stanja, in sicer zaradi fiskalnih ciljev, ki so bili zamujeni zaradi prekomerne porabe, davčnih utaj, pretirano optimističnih davčnih napovedi ter neuspešne reforme zdravstvenega in pokojninskega sistema. Leta 2009 je sektor države predstavljal več kot 50 % BDP, pri čemer je izrival zasebne naložbe in slabil gospodarsko uspešnost. Bruto javni dolg je leta 2009 znašal 115 % BDP, neto zunanji dolg pa skoraj 100 % BDP, pri čemer je bilo kar 75 % neto zunanjega dolga povezanega z javnim sektorjem in ima razmeroma dolgo zapadlost.

(88)

Grčija je menila, da sta togost proizvodnega trga in trga dela ter podpovprečna uspešnost na več področjih strukturne politike negativno vplivali na njeno gospodarsko uspešnost, kar je povzročilo nizke ravni zaposlenosti in produktivnosti dela. Grčija je bila zato zlasti dovzetna za svetovno finančno in gospodarsko krizo v letih 2008 in 2009. Povprečni količnik kapitalske ustreznosti grških bank se je ob koncu leta 2009 izboljšal in znašal 11,7 %, delno zaradi državnega kapitalskega vložka. Vendar so se slaba posojila povečala s 5 % v letu 2008 na 7,7 % v decembru 2009, zaradi česar so se pojavili pomisleki o kreditni sposobnosti državnega dolga.

(89)

Aprila 2010 je Grčija zaprosila za uradno finančno pomoč, kar je privedlo do sklenitve memoranduma o soglasju iz leta 2010. Zaradi sistemskega pomena grškega železniškega sektorja in njegove neposredne odvisnosti od grškega državnega proračuna je bilo v memorandumu o soglasju določeno, da je pogoj za plačilo finančne pomoči, za katero je zaprosila Grčija, prestrukturiranje celotnega grškega železniškega sektorja.

(90)

Prestrukturiranje železniškega sektorja je bilo za Grčijo izjemnega pomena. Železnica je bila ključna za regionalni razvoj Grčije, njena morebitna ukinitev pa bi imela katastrofalne posledice za celotno grško gospodarstvo.

(91)

Družba Trainose je edini železniški prevoznik v Grčiji. Upravlja številne proge v potniškem in tovornem prevozu v 2 554 km dolgem mestnem in primestnem železniškem omrežju, ki poteka od juga do severa Grčije, pri čemer prečka njena največja mesta in pristanišča ter jim zagotavlja svoje storitve. Če bi družba Trainose prenehala poslovati ali bi bile njene storitve zelo motene, bi to imelo resne negativne učinke na številne zainteresirane strani. Zlasti bi vplivalo na potnike, stranke/dobavitelje, zaposlene, druge zasebne in javne poslovne subjekte, povezane z železnicami, in na koncu na celotno grško gospodarstvo, saj bi se izgubilo ali močno upočasnilo veliko trenutnih in zlasti morebitnih poslovnih priložnosti, posebno v sektorju tovornega prevoza.

(92)

Vsako prenehanje/motnje dejavnosti družbe Trainose bi potnike prikrajšale za številne javne mestne in primestne proge za določeno časovno obdobje. Družba Trainose vsak dan opravi približno 300 potniških storitev, vključno z visokokakovostnimi primestnimi in medmestnimi storitvami, pri čemer njene storitve uporablja približno 16 milijonov potnikov na leto. Proge iz obveznosti javne službe, ki jih upravlja družba Trainose, predstavljajo več kot 98 % vseh domačih prog za železniški potniški prevoz v Grčiji. Vsaka motnja storitev železniškega prevoza bi pomenila veliko breme za celotno javno prometno omrežje, zlasti v mestnem omrežju Aten (ki ga uporablja osem milijonov potnikov na leto), Soluna in Patrasa. Posebne zelo prometne mestne proge upravlja izključno družba Trainose, zato takšen dogodek ne bi le poslabšal prometnih razmer na mestnih območjih, ampak bi tudi prisilil potnike k uporabi dražjih prevoznih sredstev, zlasti na primestnih progah. Primer je motena storitev družbe Trainsose na progi Edessa–Florina v severni Grčiji leta 2011, ko so se stroški prevoza za potnike povečali za 50 %. Leta 2011 se je Grčija v dogovoru s trojko odločila za ukinitev nekaterih nedonosnih prog in precejšnje zvišanje cen vozovnic za vlak na progah, ki jih je še naprej upravljala. Hkrati se je odločila, da bo ukinila popuste za voznine, ki jih je nudila študentom, vojakom, velikim družinam itd.

(93)

Grčija je tudi navedla, da družba Trainose zagotavlja specializirane, nišne turistične storitve na provincialnih progah, ki se same po sebi štejejo za zanimivosti. Takšne proge krepijo zelo potrebno lokalno gospodarsko dejavnost ter razširjajo in dopolnjujejo zelo pomembno ponudbo grške turistične industrije.

(94)

Družba Trainose po ocenah na leto prepelje več kot [0–500] milijonov ton tovora. Od tega je približno [50–100] % tovora za izvoz. Družba Trainose torej znatno prispeva k prizadevanjem grških proizvodnih družb za izvoz. Nekateri izdelki se lahko zaradi svoje velikosti in tonaže prevažajo le po železnici, zato bi imele motnje storitev železniškega prevoza resne posledice za dobavno verigo v Grčiji, kar bi prizadelo družbe, kot sta EBZ S.A. in Viohalko S.A., ter pristanišči v Pireju in Solunu. Privatizacija pristanišča v Pireju se je končala leta 2016, pristanišče v Solunu pa bi moralo biti privatizirano marca 2017.

(95)

Železnico kot ključno prevozno sredstvo uporabljajo grške oborožene sile. Takšen prevoz vključuje načrtovan, redni tovorni prevoz (prevoz goriva, težke vojaške opreme) in prevoz osebja grških oboroženih sil v času miru. Železnica in družba Trainose sta tudi ključna dela načrtov grških oboroženih sil za prevoz in množično mobilizacijo v primeru krize. Vaje za hitro mobilizacijo za preizkus, med drugim, odzivnega časa se redno izvajajo skupaj z družbo Trainose, ki ima pri tem ključno vlogo. Za vse takšne potrebe mora biti družba Trainose na voljo in kadar koli pripravljena prepeljati […] vagonov in […] tovornjakov s cisterno.

(96)

Družba Trainose je zelo pomemben neposreden in posreden delodajalec v Grčiji, kjer je 99 % družb malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP). V njej je s polnim delovnim časom zaposlenih 655 oseb, ki imajo skupaj pomembne izkušnje in strokovno znanje v zvezi z železniškim sektorjem.. Grčija ima že zdaj eno od najvišjih stopenj brezposelnosti v EU (23 %), če pa bi prenehala poslovati družba Trainose, bi se ta položaj seveda še poslabšal.

(97)

Po mnenju Grčije bi likvidacija družbe Trainose imela tudi negativne posledice za svoje dobavitelje. Družba EESSTY, ponudnik storitev vzdrževanja tirnih vozil, in družba OSE, upravljavec železniške infrastrukture, bi se soočili z izjemnimi težavami, njun obstoj pa bi bil najverjetneje ogrožen. Družba EESSTY zdaj zaposluje 416 oseb, približno 100 % letnih prihodkov pa ustvari s poslovnimi stiki z družbo Trainose. Družba OSE zaposluje 1 595 oseb (1 396 oseb je zaposlenih v družbi OSE, 199 pa v družbi Ergose, odvisnem podjetju družbe OSE, odgovornem za razvoj in posodobitev železniške infrastrukture), pristojbine za dostop do tirov, ki jih je družba OSE zbrala v letu 2015, pa so zajemale 86 % letnih prihodkov od dostopa do tirov za to leto. Poleg tega bi negativne posledice prizadele družbo Gaiaose, upravljavca tirnih vozil in nepremičnin. Velik negativen vpliv bi čutila tudi številna zasebna podjetja, kot so ponudniki in izvajalci storitev na področju čiščenja, priprave in dostave hrane in izdajanja vozovnic, špedicije itd.

(98)

Poleg tega Grčija opozarja, da je izgradnja varnega, sodobnega in integriranega železniškega omrežja ena izmed prednostnih nalog Unije. Grčija meni, da je železniški prevoz najbolj okolju prijazen in varen način prevoza. Zato bi bila Grčija dejansko brez železnic v nasprotju z vsemi preteklimi prizadevanji Unije v zvezi s premikom prometa na železnice in izboljšanjem železniškega omrežja Unije. Z dokončanjem del za posodobitev železniške infrastrukture v naslednjih dveh do treh letih, vključno z izgradnjo in elektrifikacijo nove dvotirne železniške proge za visoke hitrosti v večjem delu železniškega omrežja, se bo zagotovilo, da bodo izpolnjeni pogoji za zagotavljanje učinkovitejših železniških storitev.

(99)

Grčija je trdila, da bi bila odobritev pomoči na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe tudi v skladu s preteklo prakso Komisije v zvezi z odločbami. Leta 1987 je Komisija odobrila pomoč v obliki finančne reorganizacije družb v javnem sektorju v Grčiji, pri čemer je opozorila, da „če bi se dovolila likvidacija tako velikega dela grške industrije, bi to imelo precejšnje negativne učinke na možno doseganje uspešnosti varčevalnega programa“ (24). V tem primeru bi dovoljena likvidacija družbe Trainose nedvomno negativno vplivala na možnosti Grčije za okrevanje. Leta 1991 je Komisija odobrila tudi pomoč za program reform v Grčiji (25), pri čemer je opozorila, da je bil zadevni program sestavni del Odločbe Sveta 91/136/EGS (26) o okrevanju grškega gospodarstva. Podobno je v sedanjem primeru prestrukturiranje železniškega sektorja del finančnega sporazuma med Grčijo in trojko za okrevanje gospodarstva Grčije.

(100)

Poleg tega se je Grčija zavezala, da bo sprejela naslednje ukrepe, s katerimi bo zagotovila nadaljnje odpiranje grškega železniškega trga:

(101)

Zato Grčija meni, da je pomoč družbi Trainose pomemben dejavnik pri prizadevanju Grčije za premagovanje ene od najhujših gospodarskih in finančnih kriz v njeni zgodovini, in se torej opredeli kot pomoč za odpravo resne motnje v gospodarstvu države članice.

(102)

Kot je navedeno v oddelku 3, je Grčija umaknila svojo priglasitev v zvezi s povečanjem lastniškega kapitala v višini 65 milijonov EUR (del ukrepa 2) in prenosom petih terminalov z družbe OSE na družbo Trainose (ukrep 6).

(103)

Zadevna država članica lahko v skladu s členom 10 Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (27) pravočasno umakne priglasitev, preden Komisija sprejme sklep o pomoči. Kadar Komisija začne formalni postopek preiskave, ta postopek v skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) 2015/1589 tudi konča.

(104)

Ker je Grčija umaknila svojo priglasitev in ne bo povečala kapitala v višini 65 milijonov EUR (del ukrepa 2) ali prenesla terminalov (ukrep 6), se lahko sklene, da se formalni postopek preiskave v zvezi z navedenima priglašenima ukrepoma v skladu s členom 108(2) Pogodbe konča.

(105)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami“.

(106)

Merila iz člena 107(1) Pogodbe so kumulativna. Za ugotovitev, ali zadevni ukrep pomeni pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, morajo biti torej izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(107)

V skladu z ustaljeno sodno prakso mora Komisija najprej določiti, kdo je upravičenec obravnavanih ukrepov. Člen 107(1) Pogodbe pri opredelitvi upravičenca do pomoči navaja pojem podjetja.

(108)

Komisija meni, da družba Trainose z izvajanjem storitev potniškega in tovornega prevoza v zameno za plačilo opravlja gospodarsko dejavnost. Družba Trainose bi se torej morala šteti za podjetje v smislu člena 107(1) Pogodbe za celotno obdobje, v katerem so bili ali bodo odobreni ukrepi pomoči.

(109)

Da bi zadevni ukrep pomenil državno pomoč, se mora financirati iz državnih sredstev, odločitev o odobritvi ukrepa pa mora biti mogoče pripisati državi (28).

(110)

Družba OSE bo dolg preklicala na podlagi skupne ministrske odločbe v skladu s členom 13(1) grškega zakona št. 3891/2010.

(111)

Sodišče je v sodbi Stardust Marine (29) razsodilo, da sredstva podjetja, ki se ustanovi na podlagi zasebnega prava in katerega delnice so v večinski javni lasti, pomenijo državna sredstva.

(112)

Družba OSE je v 100-odstotni lasti grške države. Zato je nedvoumno javno podjetje v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES (30). Ker je družba OSE javno podjetje, so njena sredstva državna sredstva.

(113)

V zvezi z odgovornostjo države je Sodišče v sodbi Stardust Marine odločilo tudi, da dejstvo, da je država ali državni subjekt edini ali večinski delničar podjetja, ne zadostuje za sklep, da se lahko prenos sredstev s strani navedenega podjetja pripiše njegovim javnim delničarjem (31). Po navedbi Sodišča tudi, če bi država lahko nadzorovala javno podjetje in imela prevladujoč vpliv na njegovo poslovanje, dejanskega izvajanja tega nadzora v določenem primeru ne bi bilo mogoče samodejno predvideti, saj lahko javno podjetje deluje bolj ali manj neodvisno glede na stopnjo avtonomnosti, ki mu jo prepusti država.

(114)

Komisija ugotavlja, da bo družba OSE dolg preklicala na podlagi skupne ministrske odločbe, ki določa, da mora družba preklicati dolgove družbe Trainose.

(115)

Glede na navedeno Komisija meni, da preklic dolga vključuje uporabo državnih sredstev, o kateri odloča grška država in jo je njej tudi mogoče pripisati.

(116)

Prednost v smislu člena 107(1) Pogodbe je vsaka gospodarska korist, ki je podjetje ne bi pridobilo v običajnih tržnih razmerah, tj. brez posredovanja države (32). Pomemben je le učinek ukrepa na podjetje, ne pa vzrok ali cilj posredovanja države (33).

(117)

V tem primeru bo Grčija odpisala dolg v vrednosti 748,6 milijona EUR, ki je neposredno povezan z železniškimi dejavnostmi družbe Trainose. Tako obsežnih obveznosti ne bi noben razumni udeleženec v tržnem gospodarstvu odpisal brez povračila. Če bi družbo Trainose razbremenili pravne obveznosti v zvezi s storitvami in nazadnje odplačila dolga, bi z ukrepom družbi Trainose dejansko zagotovili dodatna sredstva, ki bi jih lahko uporabila za svoje komercialne dejavnosti in/ali naložbe ter bi izboljšala svoje finančne kazalnike, na podlagi katerih bi se nato lahko morda zmanjšali prihodnji stroški izposojanja in/ali izboljšal dostop do tržnega financiranja. Odpis dolga bi torej družbi Trainose lahko zagotovil gospodarsko prednost, ki drugače ne bi bila na voljo v tržnih razmerah.

(118)

Grčija je trdila, da odpis dolgov družbe Trainose do družbe OSE vključuje nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti javne službe.

(119)

Kar zadeva dodelitev gospodarske prednosti z nadomestilom za stroške, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe, je Sodišče v sodbi v zadevi Altmark pojasnilo, da se dodelitev prednosti lahko izključi, če so izpolnjeni naslednji štirje kumulativni pogoji (34):

(120)

Komisija najprej ugotavlja, da ji Grčija ni predložila nobenega akta o pooblastitvi, povezanega z obravnavanim obdobjem (tj. 2007–2010). Člen 7 grškega zakona 674/1970 se sklicuje le na možnost prevoznika, da zahteva finančni sporazum, kadar mu je delovanje novih prog ali vzdrževanje delovanja obstoječih prog naloženo kot obveznost in to povzroči ali podaljša dejavnost, ki povzroča izgubo. V skladu s členom 20 grškega zakona 674/1970 je treba tudi morebitne izgube, ki izhajajo iz obveznosti opravljanja storitev po določeni ceni, urediti s finančnim sporazumom. V skladu s členom 18 grškega zakona 674/1970 tak finančni sporazum ureja tudi finančne odnose med železniškim prevoznikom (takrat družba OSE) in grško državo ter vsebuje pogoje za nadomestilo, ki ga je treba plačati za kritje morebitnih izgub v zvezi z izkoriščanjem za obdobje, ki ni daljše od 13 let od ratifikacije navedenega sporazuma. Kot je potrdila Grčija, tak sporazum med železniškim prevoznikom in grško državo za obravnavano obdobje ni bil sklenjen. To pomeni, da družba Trainose v obravnavanem obdobju med letoma 2007 in 2010 ni imela jasno opredeljenih obveznosti javne službe, ki bi jih izpolnjevala in zanje prejela nadomestilo. Zato ukrep 1 ne izpolnjuje prvega pogoja iz zadeve Altmark.

(121)

Drugič, tudi če bi bilo v skladu z grškim zakonom 2671/1998 železniškemu podjetju (takrat še vedno družba OSE) zaupano izpolnjevanje obveznosti javne službe in upravljanje nekaterih prog po določeni ceni, so bile obveznosti grške države, da zagotovi nadomestilo železniškemu podjetju, omejene do 31. decembra 2007, kot je izrecno določeno v členu 9.5 zakona.

(122)

Tretjič, Komisija ugotavlja, da parametri za nadomestilo niso bili vnaprej določeni. Predvideno nadomestilo temelji izključno na naknadnem izračunu na podlagi finančnih ocen družbe Trainose po njenem prestrukturiranju. Zato Komisija meni, da parametri, na podlagi katerih je Grčija izračunala domnevno prenizko nadomestilo, niso bili določeni vnaprej in da zato ukrep 1 ne izpolnjuje niti drugega pogoja iz zadeve Altmark.

(123)

Glede na kumulativno naravo pogojev iz sodbe v zadevi Altmark Komisiji ni treba proučiti, ali sta v tem primeru izpolnjena preostala pogoja iz navedene sodbe.

(124)

Zato se sklene, da bo Grčija z odločitvijo, da odpiše obveznosti družbe Trainose, temu podjetju dodelila gospodarsko prednost v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(125)

Državni ukrep mora dajati prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“, da lahko spada na področje uporabe člena 107(1) Pogodbe. Zato se za državno pomoč štejejo le ukrepi v korist podjetjem, s katerimi je prednost dodeljena selektivno. Ker bo odpis dolga koristil le družbi Trainose in drugim grškim podjetjem ni na voljo kot del splošnega ukrepa gospodarske politike, je ta odpis selektiven v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(126)

Komisija mora proučiti, ali ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco in lahko vpliva na trgovino med državami članicami. Domneva se, da gre za izkrivljanje konkurence v smislu člena 107(1) Pogodbe, kadar koli država dodeli finančno prednost podjetju v liberaliziranem sektorju, kje je ali bi lahko bila konkurenca (35).

(127)

Kadar pomoč, ki jo dodeli država članica, okrepi položaj nekega podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki konkurirajo v trgovini znotraj Unije, je treba šteti, da je ta pomoč prizadela slednje (36). Zadostuje, da prejemnik pomoči konkurira drugim podjetjem na trgih, odprtih za konkurenco (37).

(128)

Trg EU za železniški tovorni prevoz se je 15. marca 2003 s prvim železniškim svežnjem (38) prvič odprl za konkurenco v vseevropskem železniškem tovornem omrežju. Drugi železniški sveženj je celotni mednarodni tovorni prevoz liberaliziral 1. januarja 2006, nacionalni železniški tovorni prevoz pa od 1. januarja 2007 (39). Vendar je več držav članic enostransko liberaliziralo svoje nacionalne trge že pred tem datumom.

(129)

Kar zadeva potniški prevoz, se je trg za mednarodni potniški prevoz odprl 1. januarja 2010 s tretjim železniškim svežnjem (40). Čeprav to zadeva le mednarodne storitve, vključuje tudi dejavnosti upravičencev na teh progah. V vsakem primeru, kot je Sodišče odločilo v sodbi v zadevi Altmark, dejstvo, da je prevozno podjetje dejavno le v eni državi članici, ne izključuje možnosti, da pomoč izkrivlja trgovino v Uniji (41). V zvezi s tem je treba navesti, da je od leta 1995 več držav članic enostransko odprlo svoj trg za železniški potniški prevoz in da lahko vsaka prednost, dodeljena železniškemu prevoznemu podjetju v eni državi članici, zmanjša možnosti konkurenta iz druge države članice, da posluje na navedenem geografskem trgu.

(130)

V tem primeru družba Trainose opravlja storitve ob konkurenci drugih podjetij, ki opravljajo storitve prevoza na notranjem trgu, in nekatere od teh storitev se izvajajo čezmejno. Zato selektivna gospodarska prednost, ki bi bila z načrtovanim odpisom dolga dodeljena v korist družbe Trainose, krepi njen gospodarski položaj, saj bi železniškega prevoznika razbremenila dolgov, nastalih v obdobju 2007–2010. Tako bi družba Trainose opravljala storitve železniškega prevoza na notranjem trgu, ne da bi nosila vse ustrezne stroške naložb in/ali poslovanja iz preteklosti.

(131)

Komisija meni, da bo ukrep izkrivil ali bi lahko izkrivil konkurenco na notranjem trgu in lahko prizadene trgovino med državami članicami.

(132)

Glede na navedeno Komisija meni, da odpis dolga, ki ga namerava izvesti Grčija, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(133)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 109, se mora zadevni ukrep financirati iz državnih sredstev, odločitev o odobritvi ukrepa pa mora biti mogoče pripisati državi.

(134)

Povečanje lastniškega kapitala je bilo financirano neposredno iz proračuna grške države, o njem pa je odločal medresorski odbor za javna podjetja in organizacije, torej odbor, ki zastopa grške centralne organe.

(135)

Torej je povečanje lastniškega kapitala vključevalo uporabo državnih sredstev, o kateri je odločala grška država in jo je njej tudi mogoče pripisati.

(136)

Grčija je trdila, da povečanje lastniškega kapitala družbi Trainose ne dodeljuje nobene neupravičene gospodarske prednosti, saj bi se vsak zasebni vlagatelj v razmerah, podobnih razmeram v Grčiji, odločil za nadaljnje naložbe v podjetje, da bi ohranil obstoječe naložbe, in si ne bi prizadeval za likvidacijo podjetja. Grčija je pričakovala, da bi povečanje lastniškega kapitala, ki bi vodilo v prestrukturiranje družbe Trainose, čemur bi sledila njena privatizacija, omogočilo oživitev večjega dela njenih naložb in preprečilo negativne učinke na družbo OSE.

(137)

Da bi ugotovili, ali naložba Grčije dodeljuje prednost družbi Trainose, je treba presoditi, ali bi bilo mogoče v podobnih okoliščinah spodbuditi zasebnega vlagatelja primerljive velikosti, ki deluje pod običajnimi pogoji tržnega gospodarstva (načelo udeleženca v tržnem gospodarstvu), da bi izvedel zadevno naložbo (42).

(138)

Grčija je trdila, da je bil namen njene odločitve, da vloži kapital v družbo Trainose, preprečiti propad edinega železniškega prevoznika v Grčiji in morebitne negativne učinke prelivanja na grško gospodarstvo kot tako.

(139)

Vendar bi bilo treba preizkus udeleženca v tržnem gospodarstvu uporabiti brez upoštevanja katerih koli premislekov, ki se nanašajo izključno na državo članico v vlogi javnega organa (na primer premislekov o socialni, regionalni ali sektorski politiki) (43). Z drugimi besedami, če država posreduje zaradi interesa javne politike, na primer zaradi socialnega ali regionalnega razvoja, ki povečuje izgube ali zmanjšuje dobiček deleža, je ravnanje države sicer razumno z vidika javne politike, lahko pa hkrati vključuje premisleke, na katere se udeleženec v tržnem gospodarstvu običajno ne bi oziral ali bi jih celo zavrnil, če zmanjšujejo donos, ki se pričakuje od deleža. Zato Komisija meni, da za preizkus udeleženca v tržnem gospodarstvu v zvezi s povečanjem lastniškega kapitala ne bi smeli upoštevati negativnih učinkov prelivanja na grško gospodarstvo ali dejstva, da je družba Trainose edini železniški prevoznik v Grčiji.

(140)

Grčija je trdila tudi, da je bilo prestrukturiranje družbe Trainose, da bi se privatizirala, predvideno že leta 2009, zato bi lahko pričakovala sprejemljiv donos vloženega kapitala v razumnem času. Poleg tega je poudarila, da bi bil kratkotrajno manjši donos sprejemljiv za obstoječega vlagatelja.

(141)

Ali je državno posredovanje v skladu s tržnimi razmerami, je treba proučiti na predhodni podlagi, ob upoštevanju informacij, ki so na voljo v času, ko je bila sprejeta odločitev za posredovanje (44). Vsak preudarni udeleženec v tržnem gospodarstvu bi običajno opravil lastno predhodno analizo strategije in finančnih možnosti projekta (45). Sklicevanje na naknadne ekonomske analize, ki vsebujejo retrospektivno ugotovitev, da je bila naložba zadevne države članice dejansko donosna, ne zadostuje (46).

(142)

Ekonomska ocena na podlagi splošno sprejete standardne metodologije presoje (47) mora temeljiti na razpoložljivih objektivnih, preverljivih in zanesljivih podatkih (48), ki morajo biti dovolj podrobni in izražati gospodarske razmere v času, ko je bila sprejeta odločitev za transakcijo, ob upoštevanju ravni tveganja in prihodnjih pričakovanj. Splošno sprejeta standardna metodologija za določitev (letne) donosnosti naložb je izračun notranje stopnje donosa (IRR) (49). Odločitev za naložbo je mogoče oceniti tudi na podlagi neto sedanje vrednosti (NPV) (50), ki v večini primerov da rezultat, enakovreden notranji stopnji donosa.

(143)

Preden je medresorski odbor za javna podjetja in organizacije leta 2009 sprejel odločitev, da vloži 60 milijonov EUR, Grčija ni pripravila ocene donosnosti za pričakovani donos, tako da bi uporabila katero od splošno sprejetih standardnih metodologij za ocenjevanje ali katero koli drugo metodologijo. Grčija ni predložila nobenih dejanskih dokazov glede prihodnje donosnosti za delničarja, da bi podprla odločitev o vložitvi kapitala v družbo Trainose. Na voljo ni nobenih dokumentov s prikazom ali izračunom plačila za lastni kapital za delničarja družbe Trainose ali prikazom povečanja vrednosti deleža Grčije v lastniškem kapitalu po kapitalski injekciji. Komisija ugotavlja, da napovedi dobička in izgube za družbo Trainose kažejo le, da naj bi družba znova dosegla donosnost od leta 2011. Vendar tudi pričakovana donosnost, ki naj bi se kumulirala do leta 2013 (14 milijonov EUR), ni dovolj za izravnavo pričakovane izgube družbe Trainose v letu 2011 (–165 milijonov EUR).

(144)

Poleg tega Grčija ni ocenila pričakovanj v zvezi s privatizacijo družbe Trainose niti ni količinsko opredelila pričakovanih dohodkov iz privatizacije. Komisija ugotavlja, da so v času, ko je bila odločitev o povečanju lastniškega kapitala nepreklicno sprejeta (tj. leta 2009), morda obstajali le nejasni načrti za privatizacijo podjetja, vendar pooblastilo za privatizacijo še ni bilo objavljeno, zavezujoče ponudbe še niso bile podane in še vedno ni bilo jasno, ali bo privatizacija sploh uspešna. Družba Trainose je bila v grški privatizacijski program vključena šele leta 2010 (51), Grčija pa se je šele leta 2013 dejansko odločila, da nadaljuje privatizacijo podjetja (52). Vendar noben vlagatelj ni podal zavezujoče ponudbe in leta 2016 je bilo treba postopek privatizacije znova začeti, da bi lahko pričakovano privatizacijo izvedli leta 2017.

(145)

Dejstvo, da je bila zadevna oseba javnega prava predhodno gospodarsko izpostavljena podjetju, je treba upoštevati pri ugotavljanju, ali je bila transakcija izvedena v skladu s tržnimi razmerami (53). Predhodno izpostavljenost je treba obravnavati v okviru hipotetičnih scenarijev za namene preskusa udeleženca v tržnem gospodarstvu. V primeru posredovanja v obliki lastniškega ali dolžniškega kapitala v javnem podjetju v težavah bi bilo treba pričakovani donos take naložbe primerjati s pričakovanim donosom v hipotetičnem scenariju likvidacije družbe. Če bi likvidacija povzročila večji donos ali manjše izgube, bi preudaren udeleženec v tržnem gospodarstvu izbral to možnost (54).

(146)

Grčija pred povečanjem lastniškega kapitala ni ocenila obetov glede prihodkov iz hipotetične likvidacije družbe Trainose. Komisija ugotavlja, da je na dan 31. decembra 2008 knjigovodska vrednost sredstev družbe Trainose znašala 104 milijone EUR, vrednost njenih dolgov pa 376 milijonov EUR. Zato Grčija kot delničarka družbe Trainose v hipotetičnem scenariju likvidacije verjetno ne bi imela koristi od donosa. Posledično zato Grčija pravno ne bi imela nobene odgovornosti, razen izgube svojih deležev, brez nadaljnjih naložb v podjetje.

(147)

Ne glede na družbeni in politični pritisk, ki bi izhajal iz odločitve, da se družbi Trainose omogoči začetek likvidacijskega postopka, Komisija meni, da bi bili stroški za udeleženca v tržnem gospodarstvu v podobnih razmerah nični, saj je grška država edina delničarka družbe Trainose. V takih okoliščinah bi lahko povečanje kapitala vključevalo le izgubo za grško državo, s katero se udeleženec v tržnem gospodarstvu ne bi strinjal.

(148)

Zato Komisija meni, da je bila z odločitvijo o povečanju lastniškega kapitala družbe Trainose za 60 milijonov EUR tej družbi dodeljena gospodarska prednost, ki je v običajnih tržnih razmerah ne bi prejela.

(149)

Povečanje lastniškega kapitala je koristilo le družbi Trainose in ni bilo del širšega ukrepa splošne gospodarske politike, ki bi bil na voljo grškim podjetjem. Zato gre za selektiven ukrep v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(150)

Zaradi razlogov iz oddelka 7.1.2.4 je povečanje lastniškega kapitala izkrivilo ali bi lahko izkrivilo konkurenco na notranjem trgu in je lahko prizadelo tudi trgovino med državami članicami.

(151)

Glede na navedeno Komisija meni, da povečanje lastniškega kapitala za 60 milijonov EUR, ki je bilo izvedeno leta 2009, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(152)

Letna nepovratna sredstva za družbo Trainose v obdobju 2011–2013 so bila dodeljena neposredno iz proračuna grške države, torej ukrep vključuje uporabo državnih sredstev, o katerih je tudi odločala grška država in jo je njej tudi mogoče pripisati.

(153)

Grčija je trdila, da letna nepovratna sredstva za družbo Trainose v obdobju 2011–2013 vključujejo nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti javne službe.

(154)

Komisija na podlagi smernic Sodišča v sodbi v zadevi Altmark (55) ugotavlja, da sporazum o obveznosti javne službe za obdobje 2011–2013 ni bil dodeljen na podlagi javnega razpisa.

(155)

Kadar obveznost javne službe ni vzpostavljena s postopkom za oddajo javnega naročila, je treba znesek potrebnega nadomestila določiti z analizo stroškov, ki bi jih imelo povprečno, dobro vodeno podjetje, ki razpolaga z ustreznimi sredstvi za izpolnjevanje zahtev za opravljanje javne storitve, pri izpolnjevanju navedenih obveznosti, pri čemer se upoštevajo ustrezni prejemki in zmerni dobiček za izpolnjevanje obveznosti.

(156)

Komisija ugotavlja, da je imela družba Trainose leta 2011, ko je bil podpisan sporazum o obveznosti javne službe, finančne težave in njenih stroškov ne bi bilo mogoče šteti za stroške povprečnega, dobro vodenega podjetja, ki razpolaga z ustreznimi sredstvi za izpolnjevanje zahtev za opravljanje javne storitve. Nadomestilo za obveznost javne službe za obdobje 2011–2013 je temeljilo na ocenah načrta za prestrukturiranje družbe Trainose brez kakršne koli hipotetične ocene stroškov povprečnega, dobro vodenega podjetja, ki razpolaga z ustreznimi sredstvi za dejansko izpolnjevanje zahtev za opravljanje javne storitve. Zato Komisija meni, da to merilo ni bilo izpolnjeno.

(157)

Glede na kumulativno naravo pogojev iz sodbe v zadevi Altmark Komisiji ni treba proučiti, ali so v tem primeru izpolnjeni preostali trije pogoji iz navedene sodbe.

(158)

Zato se sklene, da je bila z nepovratnimi sredstvi, zagotovljenimi družbi Trainose v obdobju 2011–2013, navedeni družbi dodeljena gospodarska prednost v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(159)

Letna nepovratna sredstva v obdobju 2011–2013 so bila na voljo le družbi Trainose in so koristila le njej, zato so bila selektivna v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(160)

Zaradi razlogov iz oddelka 7.1.2.4 so nepovratna sredstva izkrivila ali bi lahko izkrivila konkurenco na notranjem trgu in so lahko prizadela tudi trgovino med državami članicami.

(161)

Glede na navedeno Komisija meni, da letna nepovratna sredstva, ki jih je zagotovila Grčija v obdobju 2011–2013, pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(162)

Shema za premestitev zaposlenih družbe Trainose izhaja iz grškega zakona 3891/2010. Shema predvideva premestitev zaposlenih družbe Trainose k drugim delodajalcem v javnem sektorju, kot so ministrstva ali občine, ki jih bodo plačevali s svojimi javnimi sredstvi.

(163)

Torej ukrep vključuje uporabo državnih sredstev, pri čemer je o njem odločala grška država in ga je njej tudi mogoče pripisati.

(164)

Po navedbah Grčije zmanjšanje delovne sile s premestitvijo zaposlenih ne zagotavlja prednosti družbi Trainose, saj je treba to šteti kot enkratno nadomestilo za strukturno prikrajšanje, s katerim se družba Trainose še naprej srečuje v povezavi s preostalimi zaposlenimi.

(165)

Da bi količinsko opredelila prednost, ki izhaja iz premestitve zaposlenih, je Grčija alternativno predložila študijo, ki jo je pripravil svetovalec. Glede na študijo je prednost enaka razliki med „običajnimi stroški“ hipotetične sheme prostovoljnega upokojevanja, ki jih krije zasebna družba, in stroški hipotetične sheme prostovoljnega upokojevanja za zaposlene v družbi Trainose. Zadnjenavedeni bi znašali 120 milijonov EUR. Vendar Grčija trdi, da bi bilo treba od stroškov hipotetične sheme prostovoljnega upokojevanja odšteti „neobičajne stroške“, ki jih družba nosi zaradi navideznega statusa javnega uslužbenca, ki ga imajo zaposleni v družbi Trainose, in sicer tako premeščeni zaposleni kot preostali 904 zaposleni. Po navedbah Grčije dejanska prednost zaradi premestitve zaposlenih znaša 37 milijonov EUR.

(166)

Komisija ugotavlja, da gre za prednost takrat, kadar se finančni položaj podjetja izboljša zaradi posredovanja države, in sicer pod pogoji, ki so drugačni od običajnih tržnih razmer (56). Glede na to se pojem državne pomoči ne nanaša le na dodelitev pozitivne gospodarske prednosti, temveč lahko tudi oprostitev gospodarskega bremena pomeni prednost. To zajema vsakršno ublažitev dajatev, ki običajno bremenijo proračun podjetja (57). Proučiti je treba, ali se je finančni položaj podjetja na podlagi ukrepa države izboljšal v primerjavi s finančnim položajem, v katerem bi bil subjekt, če ukrep ne bi bil sprejet (58).

(167)

Zato bi bilo treba oceniti, ali premestitev zaposlenih družbe Trainose ustreza razbremenitvi zaradi strukturnega prikrajšanja, s katerim bi se družba Trainose še naprej srečevala, če zadevni ukrep ne bi bil sprejet.

(168)

Komisija ugotavlja, da je imela družba Trainose preveč zaposlenih. V običajnih tržnih razmerah bi moralo podjetje uvesti shemo prostovoljnega upokojevanja, da bi svoje osebje spodbudilo k upokojitvi. Vendar po trditvah Grčije družba Trainose ni imela sredstev za tako shemo, zato je shemo za premestitev zaposlenih k drugim delodajalcem v javnem sektorju vzpostavila grška država.

(169)

Podobno ni mogoče sprejeti argumenta, da ukrep družbi Trainose ne dodeljuje prednosti, ker gre za nadomestilo za določeno prikrajšanje, ki ga je to podjetje podedovalo iz obveznosti v skladu s preteklimi kolektivnimi pogodbami o zaposlitvi. Zaradi premestitve zaposlenih družbe Trainose so se zmanjšali stroški osebja, ki bi jih družba Trainose morala plačati in so običajni stroški podjetja, tudi če so taki stroški nastali zaradi posebnega statusa zaposlenih družbe Trainose in so bili višji kot stroški zaposlenih, ki niso imeli podobnega statusa (59).

(170)

Poleg tega finančnih prednosti družbe Trainose, ki so posledica nižjih stroškov osebja zaradi premestitve nekaterih njenih zaposlenih k drugim delodajalcem v javnem sektorju, ni mogoče primerjati z domnevnimi prednostmi, ki so posledica navideznega statusa javnega uslužbenca za zaposlene v družbi Trainose v skladu s kolektivnimi pogodbami.

(171)

Na argumente, ki jih je Grčija navedla v zvezi z domnevnim prikrajšanjem zaradi navideznega statusa javnega uslužbenca za zaposlene v družbi Trainose, je mogoče odgovoriti s tremi premisleki. Prvič, družba Trainose je po popolnem odprtju grškega železniškega trga za konkurenco imela in še naprej ohranja usposobljeno in sposobno osebje, brez katerega svojega tržnega položaja ne bi mogla vzdrževati. Drugič, kot je poudarila Grčija, so bile v skladu z novo kolektivno pogodbo o zaposlitvi ukinjene številne ugodnosti za zaposlene družbe Trainose in sprejeti so bili ukrepi za znižanje stroškov obstoječega osebja družbe Trainose. Tretjič, trenutno v Grčiji ne deluje noben drug železniški prevoznik, zato splošne primerjave z drugimi zaposlenimi v zasebnem sektorju s podobnimi delovnimi izkušnjami, ki jo je izvedla Grčija, ni mogoče šteti kot veljavno merilo, ki upošteva specifičnost osebja družbe Trainose.

(172)

Glede na navedeno se zdi, da so stroški, povezani z ugodnostmi, ki izhajajo iz pretekle zakonodaje, običajni stroški, ki jih ima vsako podjetje. Zato razbremenitev takih stroškov s premestitvijo zaposlenih daje prednost družbi Trainose v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(173)

Premestitev zaposlenih je koristila le družbi Trainose, zato gre za selektiven ukrep v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(174)

Zaradi razlogov iz oddelka 7.1.2.4 je premestitev zaposlenih izkrivila ali bi lahko izkrivila konkurenco na notranjem trgu in je lahko prizadela tudi trgovino med državami članicami.

(175)

Glede na navedeno Komisija meni, da premestitev zaposlenih družbe Trainose k drugim delodajalcem v javnem sektorju v obdobju 2011–2013 pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(176)

Kot je navedeno v oddelku 3.5.5 sklepa o začetku postopka, je Komisija izrazila pomislek, ali so bili sporazumi o ravni storitve med družbama Trainose in OSE sklenjeni pod tržnimi pogoji.

(177)

Grčija je v odgovoru na sklep o začetku postopka dodatno pojasnila metodo, s katero so bile določene provizije za storitve, opredeljene v različnih sporazumih o ravni storitve med družbama Trainose in OSE. Kot je navedeno v uvodni izjavi 72, je Grčija trdila, da so bili sporazumi o ravni storitve v skladu s priporočili trojke sklenjeni pod tržnimi pogoji in tako družbi Trainose niso dodelili gospodarske prednosti.

(178)

Zato je treba proučiti, ali so pogoji sporazumov o ravni storitve, sklenjenih med družbama Trainose in OSE, družbi Trainose zagotovili gospodarsko prednost, ki je v običajnih tržnih razmerah ne bi imela (60). V ta namen mora Komisija presoditi, ali bi hipotetični udeleženec v tržnem gospodarstvu v podobnem položaju, kot je družba OSE, ob upoštevanju razpoložljivih informacij in prevladujočih tržnih razmer v tistem obdobju ter katerih koli predvidljivih dogodkov, zadevne sporazume o ravni storitve sklenil pod enakimi pogoji (61).

(179)

Sporazumi o ravni storitve niso bili sklenjeni na podlagi konkurenčnega, preglednega, nediskriminatornega in brezpogojnega razpisa, ki bi zagotovil neposredne in specifične dokaze o skladnosti s tržnimi razmerami. Trojka je priporočila, da se sporazumi o ravni storitve sklenejo, da bi formalizirali že obstoječe poslovne odnose z družbo OSE, ki je bila takrat ne le upravljavec infrastrukture, temveč je družbi Trainose zagotavljala tudi tirna vozila, storitve vzdrževanja, usposabljanje osebja, pisarniške prostore in avtobuse. V času sklenitve sporazumov o ravni storitve je bila družba Trainose edini železniški prevoznik v Grčiji. Družba Trainose je bil tudi odvisna od številnih storitev, ki jih je opravljala družba OSE.

(180)

Dejstvo, da sporazumi o ravni storitve niso bili sklenjeni na podlagi razpisa, ne pomeni, da niso skladni s tržnimi razmerami (62). Ob odsotnosti razpisa se lahko skladnost navedenih sporazumov s tržnimi razmerami presodi glede na pogoje, pod katerimi so primerljivi zasebni subjekti izvedli primerljive transakcije v primerljivih okoliščinah (primerjalna analiza) ali z drugimi metodami presoje (63).

(181)

Da bi opredelili ustrezno primerjalno analizo, je treba posebno pozornost nameniti vrsti zadevnega subjekta, vrsti obravnavane transakcije in zadevnemu trgu ali trgom. V primeru pomembnih gospodarskih dogodkov je zelo pomemben tudi časovni okvir transakcije. Po potrebi je treba obstoječe primerjalne analize prilagoditi glede na posebnosti državne transakcije (64). S primerjalno analizo se pogosto ne določi ena sama natančna referenčna vrednost, ampak se s presojo sklopa primerljivih transakcij določi lestvica možnih vrednosti.

(182)

Komisija ugotavlja, da je bila cena za opravljanje storitev vzdrževanja tirnih vozil določena kot funkcija stroškov materiala in nadomestnih delov, stroškov osebja za vzdrževanje in ustreznih upravnih stroškov. Torej je cena, določena v sporazumu o ravni storitve, zajemala vse stroške, povezane s storitvami vzdrževanja, ki jih je opravljala družba OSE, vključno celo s prispevkom k ustreznim upravnim stroškom.

(183)

Glavni del stroškov za opravljanje storitev vzdrževanja je povezan s stroški osebja za vzdrževanje. Družba Amel, ki je bila do leta 2010 odgovorna za delovanje podzemne železnice v Atenah, je bila edina družba v Grčiji, ki je bila primerljiva z družbo OSE, ob upoštevanju narave storitev, ki jih je opravljala, in prevladujočega tržnega okolja. Pred sklenitvijo sporazuma o ravni storitve je družba OSE svojemu osebju za vzdrževanje izplačevala povprečno plačo [25 000–50 000] EUR na leto ali [20–40] EUR na uro. Komisija ugotavlja, da je bila v času sklenitve sporazuma o ravni storitve letna plača vzdrževalnih tehnikov v družbi Amel od [25 000–50 000] do [25 000–50 000] EUR, odvisno od izkušenj in časa zaposlenosti v podjetju, kar je pomenilo povprečno letno plačo vzdrževalnih tehnikov v družbi Amel v višini [25 000–50 000] EUR. Glede na to je bila povprečna plača osebja za vzdrževanje v družbi OSE primerljiva s plačo vzdrževalnih tehnikov v družbi Amel.

(184)

Komisija ugotavlja, da so se po začetku veljavnosti zakona št. 3899/2010 stroški družbe OSE za osebje za vzdrževanje še dodatno znižali za [0–5] EUR na uro, sporazum z družbo Trainose pa ni bil prilagojen. Dobiček družbe OSE se je torej povečal za [0–5] EUR na vzdrževalno uro, kar je dodatno prispevalo k temu, da je imela družba OSE [0- do 10-]odstotno tržno donosnost.

(185)

Komisija ugotavlja še, da je bil sporazum o ravni storitve sklenjen za dve leti, to obdobje pa bi se lahko podaljšalo še za eno leto. Sporazum o ravni storitve je vključeval tudi kazni za zamude pri dobavi tirnih vozil in za zamude pri plačilu. To kaže na to, da je bil sporazum o ravni storitve dogovorjen ob upoštevanju poslovnih interesov obeh strank in očitno ne pomeni prikritega načina za uporabo družbe OSE kot sredstva za dodelitev družbi Trainose katere koli neupravičene prednosti v primerjavi s tržnimi razmerami.

(186)

Glede na navedeno je mogoče šteti, da bi sporazum o ravni storitve za vzdrževanje tirnih vozil sklenil tudi hipotetični udeleženec v tržnem gospodarstvu in zato navedeni sporazum družbi Trainose ni dodelil neupravičene gospodarske prednosti.

(187)

Komisija ugotavlja, da stroški zakupa tirnih vozil, določeni v sporazumu o ravni storitve, temeljijo na letni amortizaciji in stroških financiranja navedenih tirnih vozil. Faktor amortizacije torej izraža mešano financiranje in ustreza […] vrednosti, ki se je financirala z lastnimi sredstvi družbe, in […] vrednosti, ki se je financirala s posojili.

(188)

Komisija ugotavlja, da je amortizacijski faktor v celoti skladen s standardi računovodenja na podlagi nastanka poslovnega dogodka za grške delniške družbe (t. i. S.A.) in da je računovodske izkaze družbe OSE vsako leto revidiral pooblaščeni zunanji revizor. Ker pa so računovodski izkazi družbe OSE temeljili na MSRP, vrednost tirnih vozil, evidentirana v registru sredstev družbe OSE, ustreza njihovi tržni vrednosti.

(189)

Na podlagi navedenega Komisija meni, da je bil sporazum o ravni storitve za zakup tirnih vozil sklenjen pod tržnimi pogoji in zato družbi Trainose ne dodeljuje nobene neupravičene gospodarske prednosti.

(190)

Komisija ugotavlja, da je družba Trainose pred sklenitvijo sporazuma o ravni storitve za usposabljanje osebja poskušala primerjati stroške usposabljanja na uro, ki jih zaračunajo drugi ponudniki usposabljanja v Grčiji. Ker je družba OSE edini ponudnik tehničnega usposabljanja za voznike tirnih vozil in usposabljanja o drugih temah v zvezi z železnico, ta primerjava stroškov usposabljanja osebja ni bila neposredna.

(191)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 79, sta bila zaradi storitev v zvezi z usposabljanjem, ki jih opravljata, za primerjavo izbrana sklad LAEK in inštitut IEKEM TEE. Stroški usposabljanja na uro znašajo med [0–20] EUR in [20–40] EUR za usposabljanje, ki ga opravlja sklad LAEK, in med [0–15] EUR in [50–70] EUR za usposabljanje, ki ga omogoča inštitut IEKEM TEE.

(192)

Komisija meni, da so bili stroški usposabljanja, za katere sta se dogovorili družbi OSE in Trainose, določeni v razponu tržnih cen in da je bil torej sporazum o ravni storitve za usposabljanje osebja sklenjen pod tržnimi pogoji ter družbi Trainose ne dodeljuje nobene neupravičene prednosti. Stroški usposabljanja so funkcija celotnega števila ur usposabljanja, izvedenih v času programa usposabljanja, števila udeležencev programa usposabljanja (najmanj pet (5) oseb) in povprečnega stroška na uro programa usposabljanja, ki je za posameznega udeleženca, odvisno od števila udeležencev na program usposabljanja, kot sledi:

(193)

Mesečna najemnina, navedena v sporazumu o ravni storitve za najem pisarniških prostorov, sklenjenem leta 2011, je bila določena na podlagi poročila neodvisnega cenilca nepremičnin s konca leta 2005, pri čemer jo je družba Gaiaose prilagodila, da bi upoštevali tedanje stanje stavbe in okolice ter prevladujoče tržne razmere.

(194)

Ob koncu leta 2005 je bila ocenjena vrednost najemnine za pisarniške prostore [10–20] EUR na m2. Stavba, v kateri so najeti pisarniški prostori, je bila zgrajena leta 1972 in ne izpolnjuje standardov sodobne infrastrukture pisarniških prostorov, saj nima odprtih prostorov in ima velik delež (30 %) skupnih območij. Stavba je v zmerno slabem stanju in potrebna popravila, v zadnjih letih pa se je njena okolica poslabšala, vključno s povečanjem kriminalne dejavnosti.

(195)

Komisija ugotavlja, da se je v času, ko je bil sklenjen sporazum o ravni storitve za najem pisarniških prostorov, povpraševanje po najemu pisarniških prostorov med koncem leta 2005 in februarjem 2011 zmanjšalo za do 30 % zaradi prihajajoče gospodarske krize, ki je povzročila znižanje najemnin. To potrjuje poročilo o trgu, ki ga je pripravil neodvisni zasebni cenilec, tj. družba Eurobank Properties Services, ki je vrednost tržnih najemnin za stavbe s podobnimi značilnostmi na območju, kjer so bili pisarniški prostori, določila na 11–14 EUR na m2 za julij 2010, kar pomeni 20-odstotno znižanje v primerjavi z letom 2009.

(196)

Ob upoštevanju dejavnikov iz uvodnih izjav 193 in 194 je bila mesečna najemnina prilagojena z [10–20] EUR na m2 leta 2005 na [0–10] EUR na m2 leta 2011. Ta prilagoditev je pomenila zmanjšanje za [20–40] %, kar približno ustreza znižanju cen na zadevnem območju in stanju najete stavbe (65). Poleg plačila osnovne najemnine je morala družba Trainose kriti tudi vse stroške v zvezi s pisarniškimi prostori, kot so stroški za vzdrževanje in energijo ter davke in dajatve itd.

(197)

Na podlagi navedenega Komisija meni, da je bil sporazum o ravni storitve za najem pisarniških prostorov sklenjen pod tržnimi pogoji in družbi Trainose ne dodeljuje nobene neupravičene prednosti.

(198)

Komisija ugotavlja, da so stroški za zakup avtobusov in drugih vozil, določeni v ustreznem sporazumu o ravni storitve, temeljili na tržni vrednosti vsakega posameznega vozila na dan 1. januarja 2001, pri čemer so bili prilagojeni z letno amortizacijo. Tržno vrednost vozil in letne amortizacije so ocenili dobavitelji teh vozil.

(199)

Na podlagi navedenega Komisija meni, da je bil sporazum o ravni storitve za najem avtobusov sklenjen pod tržnimi pogoji in zato družbi Trainose ne dodeljuje nobene neupravičene gospodarske prednosti.

(200)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da družbi Trainose s sporazumi o ravni storitve ni bila dodeljena nobena neupravičena gospodarska prednost.

(201)

Glede na to, da se potrebni pogoji za določitev obstoja državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe obravnavajo kumulativno, je odsotnost katerega koli od njih odločilna. Zato ni treba presojati, ali ukrep 5 izpolnjuje druge pogoje iz člena 107(1) Pogodbe.

(202)

Komisija zato meni, da ukrep 5 ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(203)

Države članice morajo v skladu s členom 108(3) Pogodbe Komisijo obvestiti o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči, pri čemer predlaganih ukrepov ne smejo izvajati, dokler v postopku iz člena 108(2) Pogodbe ni sprejet dokončen sklep.

(204)

Komisija ugotavlja, da ukrep 1 še ni bil izveden in je njegovo izvajanje odvisno od tega sklepa. Ker ukrep 1 še ni bil izveden, Komisija meni, da je Grčija spoštovala obveznost obveščanja iz člena 108(3) Pogodbe (66).

(205)

Komisija ugotavlja, da so bili ukrepi 2, 3 in 4 izvedeni v obdobju 2011–2013. Pomoči, dodeljene s temi ukrepi, Komisija predhodno ni odobrila, torej Grčija ni spoštovala obveznosti mirovanja iz člena 108(3) Pogodbe. Zato ukrepi 2, 3 in 4 pomenijo nezakonito državno pomoč.

(206)

Ker ukrepi 1, 2, 3 in 4 pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, mora Komisija proučiti, ali je navedena pomoč združljiva z notranjim trgom.

(207)

Glede na zelo posebne okoliščine tega primera in grškega gospodarstva je Grčija trdila, da se lahko zadevna pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe, ker je njen namen odpraviti resne motnje v gospodarstvu države članice.

(208)

V skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe se „[k]ot združljivo z notranjim trgom […] lahko šteje naslednje: […] pomoč […] za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice […]“.

(209)

Tako kot vsako odstopanje od prepovedi državne pomoči iz člena 107(1) Pogodbe je treba tudi navedeno določbo razlagati in uporabljati restriktivno. Pri taki ozki razlagi je treba upoštevati zlasti naravo in objektivno resnost motnje v gospodarstvu zadevne države članice na eni strani ter ustreznost, nujnost in sorazmernost pomoči, ki naj bi odpravila to motnjo, na drugi, pri tem pa upoštevati tudi morebitni sistemski pomen in položaj zadevnega upravičenca in sektorja ter izogibanje neupravičenim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino med državami članicami.

(210)

Gospodarske razmere v Grčiji objektivno zaznamuje do zdaj najhujša in dolgotrajna kriza. Grčija se leta 2016 že deveto leto zapored spopada z recesijo. Recesija je bila zlasti huda v letih 2009, 2010, 2011 in 2012 (v navedenih letih se je BDP realno zmanjšal za 3,1 %, 4,9 %, 7,1 oziroma 6 %). V obdobju 2008–2016 se je BDP zmanjšal za več kot 25 %. Grški bruto javni dolg naj bi najvišjo vrednost dosegel leta 2016, in sicer 179,7 % BDP. Stopnja brezposelnosti v Grčiji je bila v povprečju 24,9 %, pri čemer je v nekaterih regijah dosegla do 30,7 %, v primerjavi s povprečjem EU28, tj. 9,4 %. Grška država skoraj nima dostopa do kapitalskih trgov, njene javne finance pa so še vedno odvisne od tega, da bi Euroskupina in drugi mednarodni upniki sprostili nove tranše načrtovanih posojil, o čemer se še vedno razpravlja. Zato je junija 2017 grško gospodarstvo še vedno zelo močno izpostavljeno negotovostim in šokom.

(211)

Kot je Komisija navedla v sklepu z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 107(3)(b) Pogodbe za ukrepe, ki obravnavajo razmere v Grčiji (67), obseg in trajanje recesije, s katero se spopada Grčija, močno presegata izzive, s katerimi se srečujejo gospodarstva držav članic z vidika običajnega poslovnega cikla, v katerem je treba upočasnitve gospodarske rasti sprejeti kot del običajnega vzorca rasti in razvoja.

(212)

Izjemne učinke krize in zmožnost državne pomoči, ki je bila dodeljena ponudnikom energetskih storitev, ki imajo pomembne položaje na grškem trgu, da odpravi ali obravnava njene učinke, je v letih 2013 in 2014 potrdila tudi Komisija (68). Poleg tega je Komisija podaljšanje podpore v obliki državne pomoči, zagotovljene grškemu finančnemu sektorju, do 30. junija 2017 dejansko štela kot potrebno za odpravo resne motnje v grškem gospodarstvu ob uporabi člena 107(3)(b) Pogodbe (69). Navedeni sklepi v zvezi s položajem grškega gospodarstva od decembra 2011 še vedno veljajo za namene uporabe pravil o državni pomoči.

(213)

Komisija se strinja z Grčijo, da so te razmere vplivale na grški železniški sektor, saj so povzročile številne motnje, kot so pomanjkanje povpraševanja po storitvah železniškega potniškega in tovornega prevoza zaradi zaprtja nekaterih podjetij, nesposobnost nekaterih podjetij, da bi plačevala račune (npr. Hellenic Sugar Industry ali HSI), zmanjšanje gospodarske dejavnosti na nekaterih področjih ter morebitna likvidacija družbe Trainose. Komisija ugotavlja, da se je med letoma 2008 in 2012 število opravljenih potniških kilometrov zmanjšalo za 49 %, število tonskih kilometrov za tovor pa za 64 %.

(214)

Motnja v delovanju družbe Trainose bi pomenila veliko breme za javno prometno omrežje na splošno in zlasti v mestnem omrežju Aten (ki ga uporablja 8 milijonov potnikov na leto), Soluna in Patrasa. Pomen družbe Trainose kot edinega ponudnika storitev železniškega potniškega in tovornega prevoza v Grčiji je bil opazen na vrhuncu begunske krize, ko so bile nekatere vlakovne poti delno zaprte ali je bil promet na njih zmanjšan. Ko se je meja v Idomeniju odprla, je vsak dan približno osem vlakov vozilo proti srednji Evropi in nazaj. Po zaprtju meje se je to število zmanjšalo na štiri vlake, ki so vozili po daljši poti skozi sosednjo Bolgarijo, kar je pomenilo višje stroške prevoza za grške uvoznike in izvoznike. Prevoz tovora z vlakom s 34 vagoni v srednjo Evropo v dveh do treh dneh bi običajno stal do 50 000 EUR. Zaradi daljše poti pa so nastale do 12-dnevne zamude, kar je povzročilo za skoraj 20 % višje stroške. Neposredni dodatni stroški za združenje izvoznikov v severni Grčiji, ki zastopa okoli 500 malih podjetij, so znašali približno 5 milijonov EUR, kar je oviralo prizadevanja za ponoven zagon gospodarstva po šestih letih recesije. V ta namen je pomembno zagotoviti nemoten prehod, da bi dosegli strateški cilj predvidene prodaje 100 % osnovnega kapitala družbe Trainose vlagatelju, kar je treba obravnavati kot mejnik pri izvajanju programa, dogovorjenega z Euroskupino (70).

(215)

Zaradi hude in dolgotrajne gospodarske krize se je morala družba Trainose spopasti z do zdaj največjim zmanjšanjem operativnih prihodkov in naraščajočimi dolgovi, kot je prikazano v preglednici 1. Poleg tega je kombinacija do zdaj neprimerljivih in izrednih razmer povzročila zamude pri izpolnjevanju obveznosti iz poslovanja v grškem sistemu železniškega prevoza, preveliko število zaposlenih in zaostajanje naložb v infrastrukturo, kar je negativno vplivalo tudi na družbo OSE (71) in ogrozilo povezanost železniškega prometnega omrežja v Grčiji.

(216)

Podpora, zagotovljena z ukrepi, obravnavanimi v tem sklepu, ki je bila dodeljena ali naj bi bila predvidoma dodeljena družbama Trainose in OSE, jima je omogočala vzdrževati grško železniško infrastrukturno omrežje in izboljšati slabo razvito infrastrukturo (kot je elektrifikacija proge Atene-Tithorea) ter še naprej zagotavljati storitve potniškega in tovornega prevoza po 2 554 km dolgem mestnem in primestnem železniškem omrežju, ki poteka od juga do severa Grčije, pri čemer prečka njena največja mesta in pristanišča ter jim zagotavlja svoje storitve.

(217)

Komisija ugotavlja, da družba Trainose opravi približno 300 potniških storitev na dan in da njene storitve letno uporablja približno 16 milijonov potnikov. Proge iz obveznosti javne službe, ki jih upravlja družba Trainose, zajemajo več kot 98 % vseh domačih prog za železniški potniški prevoz v Grčiji. Vsako prenehanje/motnje dejavnosti družbe Trainose bi potnike zagotovo prikrajšale za ključne javne mestne in primestne proge. V takem primeru bi bila edina možnost, da se vzpostavi izredno nadaljevanje obveznosti javne službe.

(218)

Prav tako bi vsaka motnja storitev železniškega prevoza pomenila veliko breme za celotno javno prometno omrežje, zlasti v mestnem omrežju Aten (ki ga uporablja osem milijonov potnikov na leto), Soluna in Patrasa. Posamezne zelo prometne mestne proge upravlja izključno družba Trainose, zato tak dogodek ne bi le poslabšal prometnih razmer na mestnih območjih, ampak bi tudi prisilil potnike k uporabi dražjih in bolj onesnažujočih prevoznih sredstev, zlasti na primestnih progah, zaradi česar bi se za potnike zvišali stroški prevoza na delo. Poleg tega je delovanje družbe Trainose ključno tudi za turizem, ki ima pomembno vlogo v grškem gospodarstvu (~8-odstotni neposredni prispevek k BDP).

(219)

Poleg tega družba Trainose letno prevozi več kot 300 milijonov ton tovora, od tega pa je približno 83 % tovora namenjeno izvozu, s čimer družba prispeva k izvozu grških podjetij. Družba Trainose povezuje pristanišči Pirej in Solun. Poleg tega so nekateri izdelki se lahko zaradi svoje velikosti in tonaže prevažajo le po železnici, zato bi imele motnje storitev železniškega prevoza resne posledice za dobavno verigo v Grčiji, kar bi prizadelo družbe, kot sta HSI S.A. in Viohalko S.A., ter pristanišči v Pireju in Solunu.

(220)

Družba Trainose opravlja tudi prevoz za grške oborožene sile in bi imela pomembno vlogo pri množični mobilizaciji teh sil v primeru krize.

(221)

V družbi Trainose je s polnim delovnim časom zaposlenih 655 oseb, ki imajo skupaj pomembne izkušnje in strokovno znanje v zvezi z železniškim sektorjem. Družba Trainose je zelo pomemben neposredni in posredni delodajalec v Grčiji, kjer je 99 % družb malih in srednjih podjetij. Stopnje brezposelnosti so dosegle zgodovinsko raven in pomenijo najzahtevnejšo spremenljivko, ki jo je treba rešiti. MSP v Grčiji se srečujejo z izjemno velikimi tveganji gospodarske nestanovitnosti, ki so posledica nestabilnega gospodarskega okolja v državi in zlasti učinka, ki ga ta ima na dostop do financiranja, ki je ključen za MSP.

(222)

Za družbo Trainose ni bilo razumne verjetnosti, da bi se lahko rešila iz finančnih težav, v katerih se je znašla in ki so se od leta 2008 stalno povečevale. Če pomoč, obravnavana v tem sklepu, ne bi bila odobrena, bi bila likvidacija družbe Trainose neizogibna. Likvidacija pa ne bi vplivala le na zadevno družbo, temveč bi imela negativne učinke tudi za njene dobavitelje. Družba EESSTY, ponudnik storitev vzdrževanja tirnih vozil, bi se znašla v velikih težavah in bi zelo verjetno prenehala delovati. Družba EESSTY zdaj zaposluje 416 oseb, približno 100 % letnih prihodkov pa ustvari s poslovnimi odnosi z družbo Trainose.

(223)

Ker je družba Trainose edini železniški prevoznik in družba OSE edini upravljavec železniške infrastrukture, bi tveganje za prenehanje izvajanja dejavnosti, ki bi lahko bilo posledica nesposobnosti družbe Trainose, da bi še naprej opravljala storitve železniškega prevoza, ogrozilo neprekinjeno opravljanje storitev železniškega potniškega in tovornega prevoza v Grčiji in posledično tudi sposobnost družbe OSE, da bi vzdrževala železniško infrastrukturo. Družba OSE zaposluje 1 595 oseb (1 396 oseb je zaposlenih v družbi OSE, 199 pa v družbi Ergose, odvisnem podjetju družbe OSE, odgovornem za razvoj in posodobitev železniške infrastrukture), pristojbine za dostop do tirov, ki jih je družba Trainose zbrala v letu 2015, pa so zajemale 86 % letnih prihodkov družbe OSE od dostopa do tirov za to leto.

(224)

Poleg tega bi velik negativen vpliv čutila tudi družba Gaiaose, upravljavec tirnih vozil in nepremičnin, in številna druga zasebna podjetja, kot so ponudniki in izvajalci storitev na področju čiščenja, priprave in dostave hrane, izdajanja vozovnic, špedicije itd.

(225)

Komisija meni, da pomoč tako obravnava posebno tveganje za grški železniški sistem in hude posledice prenehanja opravljanja storitev železniškega prevoza za grško gospodarstvo in prebivalce, ki presegajo položaj in koristi družbe Trainose. Glede na te izjemne in posebne okoliščine, v katerih se je znašel grški železniški sektor, ki ni primerljiv z nobenim drugim sektorjem v grškem gospodarstvu, kot je pojasnjeno v odstavku 230 spodaj, se za državno pomoč družbi Trainose ugotavlja, da ima zakoniti cilj odpravljanja resne motnje v grškem gospodarstvu. Zato je treba preveriti ustreznost, nujnost in sorazmernost pomoči za obravnavanje navedene resne motnje ter njen učinek na konkurenco in trgovino med državami članicami. Komisija opozarja, da izredna gospodarska kriza, v kateri je grško gospodarstvo, kot je pojasnjeno v oddelku 7.3.1, v kombinaciji s ključno vlogo železniškega sektorja v grškem gospodarstvu upravičuje izredno uporabo člena 107(3)(b) Pogodbe.

(226)

Grčija je ponovno poudarila, da so ukrepi pomoči v korist družbe Trainose ustrezni, potrebni in sorazmerni ter ne bodo imeli neupravičenega negativnega učinka na konkurenco in trgovino, kar zadeva trge storitev in geografske trge, na katerih je in bo dejavna družba Trainose.

(227)

V zvezi z ustreznostjo pomoči družbi Trainose za odpravo motnje za celotno gospodarstvo Komisija meni, da je ta upravičena zaradi posebnosti grškega sektorja železniškega prevoza.

(228)

Prvič, železniški sektor v Grčiji je edinstven in ni primerljiv z drugimi industrijskimi sektorji. Družba Trainose je dejansko odgovorna za celoten gospodarski sektor železniškega tovornega in potniškega prevoza.

(229)

Drugič, prevoz po železnici je ključen za delovanje drugih industrijskih sektorjev, ki so odvisni od prevoza blaga in oseb od enega kraja do drugega v zadevnem času. Zato bi bilo zelo verjetno, da bi nastali škodljivi posredni učinki na celotno gospodarstvo, če storitve železniškega prevoza ne bi bile opravljane. Noben drug industrijski sektor nima tako ključne vloge, če ocenjujemo odvisnost drugih akterjev v tržnem gospodarstvu od storitev, ki jih opravljajo.

(230)

Glede na tekoča pogajanja, ki potekajo med Grčijo in njenimi upniki o glavnih odprtih vprašanjih (72), ki jih je treba rešiti, da bi dosegli dogovor o celotnem paketu ukrepov, ki bi omogočil dokončanje drugega pregleda grškega programa za ekonomsko prilagoditev, je treba posebno pozornost nameniti zagotovitvi jasnosti glede načrtovane prodaje družbe Trainose.

(231)

Zato je pomoč ustrezna za obravnavanje posebnega tveganja za železniški sistem in preprečuje prenehanje opravljanja železniških storitev za grško gospodarstvo in prebivalce, ki presegajo položaj in koristi družbe Trainose. Glede na izjemne in posebne okoliščine, v katerih se je znašel grški železniški sektor, Komisija meni, da je pomoč družbi Trainose ustrezna za odpravo resne motnje v grškem gospodarstvu. Ta pomoč bo zadostovala, da podjetja znova začnejo dosegati rentabilnost ali vsaj zanesljivo izvajajo svoje naloge.

(232)

Pomoč je časovno omejena, saj jo sestavlja zlasti enkratna natančno opredeljena pomoč, ki je bila ali bo zagotovljena predvsem z odpisom obveznosti družbe Trainose do družbe OSE, povečanjem kapitala v višini 60 milijonov EUR leta 2009, neposrednimi povratnimi sredstvi v višini 50 milijonov EUR za obdobje 2011–2013 in premestitvijo zaposlenih družbe Trainose k drugim delodajalcem v javnem sektorju. Brez navedenih ukrepov v skupni vrednosti 1,02 milijarde EUR, bi družba Trainose prenehala delovati, kar bi povzročilo resne motnje in sistemske posledice za druga grška podjetja, ki so odvisna od storitev prevoza, ki jih opravlja družba Trainose. Poleg tega bo družba Trainose v celoti privatizirana, kar bi moralo novemu lastniku omogočiti, da v potrebnem obsegu preusmeri dejavnosti družbe, da postanejo konkurenčnejše, potem ko bodo težave na železniškem trgu, ki jih je povzročila gospodarska kriza v Grčiji, odpravljene. Zmanjšanje finančnega bremena za del preteklih obveznosti je pogoj za izvedbo privatizacije.

(233)

Kar zadeva letna nepovratna sredstva, se zneski zdijo sorazmerni, saj so nepovratna sredstva po naravi izravnalna in so bila poleg tega določena v sporazumu s trojko. Uporabljena so bila za le delno kritje operativnih izgub, nastalih med letoma 2008 in 2011 (glej preglednico 1), in zato družbi Trainose niso zagotovila dodatnih sredstev, ki bi jih lahko porabila za naložbe in/ali razširitev svojih dejavnosti na druge geografske trge ali trge storitev. To smiselno velja tudi za povečanje kapitala v višini 60 milijonov EUR leta 2009 in načrtovani odpis obveznosti do družbe OSE. Načrtovani odpis ustreza znesku dolga, ki ga ima družba Trainose, in bo tudi v kombinaciji s preteklim povečanjem kapitala še vedno premajhen, da bi pokril pretekle izgube in razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom družbe vrnil na trden položaj solventnosti (glej preglednico 1). Finančni kazalniki družbe Trainose v celotnem obdobju gospodarske krize v Grčiji od leta 2008 kažejo, da plačil družbi OSE trenutno ni mogoče izvesti iz lastnih sredstev. V povezavi z motnjo za grško gospodarstvo bi bilo nerealno in škodljivo, da bi družba Trainose močno zvišala svoje tarife ali cene, zato da bi kratkoročno ustvarila dovolj prihodkov in tako poravnala ta dolg.

(234)

Informacije o premestitvi 593 zaposlenih, ki jih je predložila Grčija, kažejo, da je bil ukrep omejen in prilagojen za ublažitev položaja prevelikega števila zaposlenih ter za zmanjšanje nekaterih podedovanih stroškov družbe Trainose za zaposlene, ki so izhajali iz posebnega navideznega statusa javnega uslužbenca, ki ga je imelo njeno osebje, in pretekle politike zaposlovanja v podjetju. Druga podjetja v Grčiji, ki zaposlujejo osebje v skladu z običajnim pravom, vključno z dejanskimi ali potencialnimi ponudniki železniških storitev, ne nosijo stroškov enake narave in obsega. Zato prednost, zagotovljena družbi Trainose s premestitvijo 593 zaposlenih vzdrževalcev, ni presegla zagotovitve enakih konkurenčnih pogojev za družbo Trainose glede stroškov za zaposlene v primerjavi z dejanskimi in/ali potencialnimi konkurenti.

(235)

Zato Komisija meni, da je pomoč potrebna in sorazmerna ter se tako družbi Trainose omogoči, da zanesljivo opravlja svoje naloge, poleg tega se s tem prepreči, da bi njeno morebitno prenehanje delovanja poslabšalo resno motnjo v gospodarstvu, s katero se srečuje Grčija.

(236)

V zvezi z izogibanjem neupravičenim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino med državami članicami je treba navesti, da so ukrepi neposredno povezani z zagotavljanjem vmesnega preživetja grških železnic, tj. družbe Trainose, do izvajanja in dokončanja prevzema podjetja in da se ne sme šteti, da imajo zelo škodljive negativne učinke prelivanja na druge države članice.

(237)

Zadevni ukrepi se ne uporabljajo in se niso uporabljali za povečanje zmogljivosti družbe Trainose. Nasprotno, Grčija je družbo Trainose prestrukturirala in reorganizirala, da bi povečala njeno učinkovitost in, kolikor je bilo mogoče, omejila negativna učinke zgoraj omenjenih motenj. S privatizacijo družbe Trainose v okviru družbe Trenitalia je Grčija vsekakor prekinila povezave med svojim upravljavcem železniške infrastrukture in železniškim prevoznikom.

(238)

Poleg tega se je Grčija zavezala k večji odprtosti grškega železniškega trga, in sicer tako, da bo za pogodbe o izvajanju javne službe za železniški potniški prevoz vzpostavila neodvisni organ, ki sklepa pogodbo, v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007, da bo od leta 2021 pogodbe o izvajanju javne službe sklepal neodvisni organ na podlagi javnih razpisov za sklope storitev s trajanjem največ pet let za vsakega, da bo udeležencem teh prvih javnih razpisov za obveznosti javne službe zagotovila ustrezne informacije in dovolj časa za pripravo ponudb ter da bo uskladila pogodbe o zakupu tirnih vozil s pogodbami o obveznosti javne službe.

(239)

Glede na navedene premisleke in zaveze Grčije Komisija meni, da pomoč nima neupravičenih negativnih učinkov na konkurenco in trgovino med državami članicami.

(240)

Komisija meni, da ima državna pomoč družbi Trainose zakoniti cilj odprave resne motnje v grškem gospodarstvu; pomoč je ustrezna, potrebna in sorazmerna ter nima nobenih neupravičenih negativnih učinkov na konkurenco in trgovino med državami članicami. Zato se šteje, da je združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe.

(241)

Glede na umik priglasitve, ki zadeva prenos terminalov z družbe OSE in povečanje lastniškega kapitala v višini 65 milijonov EUR v korist družbe Trainose (glej del ukrepa 2 in ukrepa 6), bi bilo treba formalni postopek preiskave v skladu s členom 108(2) Pogodbe v zvezi s priglašenimi ukrepi končati.

(242)

Komisija meni, da predvideni odpis dolgov družbe Trainose v višini 748,6 milijona EUR (ukrep 1), povečanje lastniškega kapitala v višini 60 milijonov EUR, izvedeno leta 2009 (del ukrepa 2), letna nepovratna sredstva za družbo Trainose v obdobju 2011–2013 v višini do 150 milijonov EUR (ukrep 3) in premestitev zaposlenih družbe Trainose k drugim delodajalcem v javnem sektorju (ukrep 4) pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe in se lahko razglasijo za združljive z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe, in sicer zato, ker je njihov namen odpraviti resno motnjo v grškem gospodarstvu.

(243)

V zvezi s sporazumi o ravni storitve med družbama Trainose in OSE (ukrep 5) Komisija meni, da so bili navedeni sporazumi sklenjeni pod tržnimi pogoji in zato ne pomenijo državne pomoči –