EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32017R1951

Uredba (EU) 2017/1951 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 99/2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 s podaljšanjem programa do leta 2020 (Besedilo velja za EGP in Švico. )

OJ L 284, 31.10.2017, p. 1–11 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2020; implicitno zavrnjeno 32021R0690

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1951/oj

31.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 284/1


UREDBA (EU) 2017/1951 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. oktobra 2017

o spremembi Uredbe (EU) št. 99/2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 s podaljšanjem programa do leta 2020

(Besedilo velja za EGP in Švico)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zanesljivi, relevantni dokazi na podlagi pravočasne in javno dostopne evropske statistike, ki se lahko uporabijo za oblikovanje politik, so bistveni za merjenje napredka in ocenjevanje učinkovitosti politik in programov Unije, zlasti v okviru strategije Evropa 2020, določene v sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (Evropa 2020), in načrta Komisije za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe.

(2)

Evropska statistika bi morala imeti celovit pristop na ravni Unije, ki bi zagotavljal natančne podatke, da bi bila v pomoč pri nadaljnjih procesih povezovanja v Uniji.

(3)

Razpoložljivost zanesljive, celovite evropske statistike je pomembna javna dobrina, od katere imajo koristi nosilci odločanja, raziskovalci in javnost.

(4)

Dobro ravnovesje med ekonomskimi in socialnimi cilji v evropskem semestru je zlasti pomembno za trajnost in legitimnost ekonomske in monetarne unije. Zato so socialni in zaposlitveni cilji v evropskem semestru postali bolj vidni, saj vsebujejo tako poročila o državah kot priporočila za posamezne države, ki ocenjujejo socialne in zaposlitvene izzive ter spodbujajo reforme politike na podlagi dobre prakse. Socialna statistika je pri tem posebej pomembna.

(5)

V skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) evropski statistični program (v nadaljnjem besedilu: program) določa okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje visokokakovostne evropske statistike ter glavna področja in cilje načrtovanih ukrepov za obdobje, ki ustreza obdobju večletnega finančnega okvira. V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 223/2009 bi morali program izvajati s posameznimi statističnimi ukrepi. Letni delovni programi Komisije bi morali temeljiti na programu.

(6)

Uredba (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) zajema samo obdobje od leta 2013 do leta 2017, medtem ko se sedanji večletni finančni okvir uporablja do leta 2020. Zato bi bilo treba navedeno uredbo spremeniti brez odlašanja, da se program podaljša do leta 2020 in zapolnijo najnujnejše statistične vrzeli.

(7)

V okviru agende Komisije za boljše pravno urejanje bi bilo treba politike Unije vse bolj oblikovati in spremljati na podlagi zanesljivih dokazov s trdno statistično podlago. V zvezi s tem ima evropska statistika posebno vlogo in ima lahko pomemben vpliv, zlasti na področjih politik, na katerih sta analitična vrednost na podlagi zanesljivih podatkov in odzivnost politik ključnega pomena za uspeh.

(8)

Visokokakovostna statistika je torej bistvena za doseganje boljših rezultatov in prispevanje k boljši Evropi. Treba bi si bilo bolj prizadevati za spodbujanje naložb v uradno statistiko na evropski in nacionalni ravni. Program bi moral tudi zagotoviti usmeritve na prednostnih področjih politik ter za krepitev zmogljivosti in ponovno prednostno razvrstitev. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev usklajenega pristopa k doseganju ciljev te uredbe okrepiti sodelovanje z mednarodnimi organizacijami.

(9)

Sprejeti bi bilo treba ukrepe za zapolnitev najbolj perečih statističnih vrzeli, za povečanje pravočasnosti in za podporo političnim prednostnim nalogam ter za usklajevanje gospodarskih politik v okviru evropskega semestra. Komisija (Eurostat) bi morala v tesnem sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi zagotoviti tudi nove projekcije prebivalstva, zlasti glede migracijskih tokov, za posodobitev analize socialnih, gospodarskih in proračunskih učinkov staranja prebivalstva in ekonomskih neenakosti.

(10)

Da bi podprli učinkovite izbire pri oblikovanju politik, bi bilo treba kazalnike pravočasno objaviti. V skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 223/2009 bi morala Komisija (Eurostat) javno obveščati o pravočasnosti, vključno z zagotavljanjem ustreznih informacij v zvezi z nezadostno pravočasnostjo, do katere bi lahko prišlo, kot vidiku statistične kakovosti.

(11)

Nadalje bi bilo treba z uporabo obstoječih sklopov podatkov razvijati poskusne ekosistemske račune in statistiko o podnebnih spremembah, vključno s tisto, ki je relevantna za prilagajanje podnebnim spremembam in „odtise“. Za evropsko energetsko unijo ter okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, katerih cilj je, da postaneta gospodarstvo in energetski sistem Unije konkurenčnejša, učinkovitejša, varnejša in bolj trajnostna, bo potrebna nova statistika o porabi energije, energijski učinkovitosti, obnovljivih virih energije, energetski odvisnosti in zanesljivosti oskrbe ter nova statistika o krožnem gospodarstvu.

(12)

Z visokokakovostno statistiko, ki se razvije, pripravi in izkazuje na podlagi programa, zlasti s statistiko o inovacijah, raziskavah in razvoju, socialno statistiko, okoljsko statistiko ter statistiko o energiji in prometu, bi morali omogočiti spremljanje ciljev agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, določiti pa bi jo morali na ravni Unije in držav članic, s tem pa bi prispevali k doseganju teh ciljev.

(13)

Doseči bi morali napredek, da bi izboljšali kvalitativne in kvantitativne informacije, ki prispevajo k izčrpnosti nacionalnih računov, ter s tem omogočiti boljše ocene davčne vrzeli in izogibanja davkom.

(14)

Podaljšanje programa je priložnost, ki jo je treba izkoristiti za prilagoditev in upoštevanje novih usmeritev, zlasti v skladu z izvajanjem Vizije evropskega statističnega sistema (ESS) 2020, dopolnitev že obstoječih ciljev, ponovne prednostne razvrstitve in razpoložljivost podatkov glede na to, da se Unija sooča s pomembnimi izzivi v smislu gospodarskega razvoja in socialne kohezije. Poleg tega bi to moralo zagotoviti stalno sodelovanje med Komisijo(Eurostatom) in nacionalnimi statističnimi uradi ter redni dialog z Evropskim svetovalnim odborom za statistiko, ustanovljenim s Sklepom št. 234/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Zagotoviti bi moralo tudi koordinacijo med ESS in Evropskim sistemom centralnih bank. Komisija (Eurostat) bi morala spremljati, kako države članice spoštujejo Kodeks ravnanja evropske statistike (v nadaljnjem besedilu: Kodeks ravnanja).

(15)

Zlasti pomembno je meriti žarišča z visoko brezposelnostjo, vključno z brezposelnostjo mladih v čezmejnih regijah.

(16)

Ustrezno povečanje proračuna za statistiko na ravni Unije bi moralo podpreti te spremembe programa ter tekoče delo ESS glede učinkovitosti, saj bi z obsežnimi projekti, učinki strukturnega vzvoda in ekonomijo obsega, ki lahko izboljšajo statistične sisteme v državah članicah, prineslo precejšnjo dodano vrednost in rezultate za izboljšanje kakovosti podatkov.

(17)

Ta uredba določa finančna sredstva za podaljšanje programa na obdobje od leta 2018 do leta 2020, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (6).

(18)

Komisija (Eurostat) bi morala pri podaljšanju programa posebno pozornost nameniti posledicam izstopa katere od držav članic iz Unije.

(19)

Ker cilja te uredbe, in sicer podaljšanja programa na obdobje od leta 2018 do leta 2020, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(20)

V skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 je bil osnutek predloga za podaljšanje programa na obdobje od leta 2018 do leta 2020 predložen v predhodni pregled Odboru za evropski statistični sistem (ESSC), Evropskemu svetovalnemu odboru za statistiko ter Odboru za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko, ustanovljenemu s Sklepom Sveta 2006/856/ES (7).

(21)

Uredbo (EU) št. 99/2013 bi bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 99/2013 se spremeni:

(1)

v členu 1 se doda naslednji odstavek:

„Program se podaljša, tako da zajame obdobje od leta 2018 do leta 2020.“;

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Področje uporabe

Ta uredba določa programski okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, glavna področja in cilje načrtovanih ukrepov v obdobju od leta 2013 do leta 2020 v skladu s členoma 13 in 14 Uredbe (ES) št. 223/2009.“;

(3)

v členu 7(1) se doda naslednji pododstavek:

„Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje od leta 2018 do leta 2020 znašajo 218,1 milijona EUR iz programskega obdobja od leta 2014 do leta 2020.“;

(4)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Letni delovni programi

Komisija za izvajanje programa sprejme letne delovne programe, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 17 Uredbe (ES) št. 223/2009 ter ki določijo cilje in pričakovane rezultate na njihovi podlagi, v skladu s splošnimi in posebnimi cilji iz člena 4(1) in (2) te uredbe. Komisija zagotovi, da se ustrezen poudarek nameni ukrepom, ki so namenjeni spodbujanju skladnosti s Kodeksom ravnanja. Vsak letni delovni program se posreduje v vednost Evropskemu parlamentu.“;

(5)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju dejavnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentov in inšpekcij na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so v okviru programa prejeli finančna sredstva Unije.

3.   Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (*2), da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, financirano v okviru programa, prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter v pogodbah, sporazumih in sklepih o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

5.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3, kadar je izvedba ukrepa v celoti ali delno prepuščena zunanjemu izvajalcu ali nadalje prenesena ali kadar zahteva oddajo javnega naročila ali finančne podpore tretji osebi, pogodba, sporazum ali sklep o nepovratnih sredstvih vključuje obveznost izvajalca ali upravičenca, da od vsake udeležene tretje osebe zahteva izrecno sprejetje navedenih pooblastil Komisije, Računskega sodišča in OLAF-a.

(*1)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1)."

(*2)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).“;"

(6)

člen 15 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Komisija (Eurostat) do 31. decembra 2019 ESSC predloži poročilo o napredku v zvezi z izvajanjem programa. V navedenem poročilu natančno razloži svoje mnenje o obetih za program znotraj večletnega finančnega okvira, ki se začne leta 2021. To poročilo predloži tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija do 31. decembra 2021 po posvetovanju z ESSC in Evropskim svetovalnim odborom za statistiko Evropskemu parlamentu in Svetu predloži končno ocenjevalno poročilo o izvajanju programa. V navedenem poročilu zlasti oceni:

(a)

izid ponovne prednostne razvrstitve in oceno stroškov statističnih izdelkov;

(b)

ukrepe, ki jih je sprejel ESS za zmanjšanje stroškov izvajanja in priprave za države članice ter za omejitev splošnega bremena, ki izhaja iz statističnih projektov in področij, zajetih v programu;

(c)

napredek glede dostopa do uradne statistike, da bi bil enostavnejši in prijaznejši za uporabnika, vključno z zagotavljanjem podatkov na spletnem mestu Eurostata, ter

(d)

napredek glede izboljšanja razpoložljivosti podatkov, tudi o socialno-ekonomskih dejavnostih in kazalnikih Evropa 2020.“;

(7)

Priloga k Uredbi (EU) št. 99/2013 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 25. oktobra 2017

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

M. MAASIKAS


(1)  UL C 75, 10.3.2017, str. 53.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 9. oktobra 2017.

(3)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(4)  Uredba (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (UL L 39, 9.2.2013, str. 12).

(5)  Sklep št. 234/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega svetovalnega odbora za statistiko in razveljavitvi Sklepa Sveta 91/116/EGS (UL L 73, 15.3.2008, str. 13).

(6)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(7)  Sklep Sveta 2006/856/ES z dne 13. novembra 2006 o ustanovitvi Odbora za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko (UL L 332, 30.11.2006, str. 21).


PRILOGA

Priloga k Uredbi (EU) št. 99/2013 se spremeni:

(1)

naslov priloge se nadomesti z naslednjim:

„Statistična infrastruktura in cilji evropskega statističnega programa za obdobje od leta 2013 do leta 2020“;

(2)

uvod se spremeni:

(a)

prvi in drugi odstavek se nadomestita z naslednjim:

„Za izvajanje politik Unije so potrebne visokokakovostne, primerljive in zanesljive statistične informacije o gospodarskih, socialnih, teritorialnih in okoljskih razmerah v Uniji ter njihovih elementih na nacionalni in regionalni ravni. Unija nujno potrebuje evropsko statistiko tudi zato, ker ta omogoča splošni javnosti in evropskim državljanom razumevanje demokratičnega procesa in razprave o sedanjosti in prihodnosti Unije ter sodelovanje v njih.

Program zagotavlja zakonodajni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike v obdobju od leta 2013 do leta 2020.“;

(b)

četrti odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Statistika, razvita, pripravljena in izkazana na podlagi programa, prispeva k izvajanju politik Unije, kot se odražajo v PDEU in strategiji Evropa 2020 ter njenih zadevnih vodilnih pobudah, in drugih politik, navedenih v strateških prednostnih nalogah Komisije.“;

(3)

v Ciljih se cilj 1 nadomesti z naslednjim:

„—

cilj 1: pravočasno zagotavljanje statističnih informacij, na stroškovno učinkovit način, brez nepotrebnega podvajanja prizadevanj, v podporo razvoju, spremljanju in vrednotenju politik Unije, ob ustreznem upoštevanju prednostnih nalog ter ohranjanju ravnotežja med gospodarskim, socialnim, teritorialnim in okoljskim področjem, ter izpolnjevanje potreb širokega kroga uporabnikov evropske statistike, vključno z drugimi nosilci odločanja, raziskovalci, podjetji in evropskimi državljani na splošno,“;

(4)

del I Statistični rezultati se spremenijo:

(a)

v točki 1.1 Evropa 2020 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Potrditev strategije Evropa 2020 je močno vplivala na oblikovanje strateškega programa za politike Unije in nacionalne politike v prihodnjih letih. V tem programu so opredeljeni številni cilji in pobude na številnih področjih, za katere mora ESS zagotoviti statistične kazalnike, kot so: izboljšanje pogojev za inovacije, raziskave in razvoj, spodbujanje dostojnih delovnih mest, spodbujanje enakosti spolov, izpolnjevanje ciljev Unije na področju podnebnih sprememb in energije, učinkovita raba virov, izboljšanje stopenj izobrazbe, vključno z znižanjem osipa, povečanjem vseživljenjskega poklicnega usposabljanja in učne mobilnosti, zdravo staranje, spodbujanje socialne vključenosti in zmanjšanje revščine. Da bi razumeli pojav diskriminacije zaradi spola s posebnim poudarkom na nasilju na podlagi spola, se po potrebi zagotovi po spolu razčlenjena statistika.“;

(b)

cilj 1.1.1 se spremeni:

(i)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Zagotoviti visokokakovostne statistične informacije, ki so pravočasno dostopne za evropski semester, za spremljanje izvajanja strategije Evropa 2020. Novi kazalniki v največji možni meri temeljijo na razpoložljivih statističnih podatkih.“;

(ii)

četrta alinea drugega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„—

kazalnikov o zaposlenosti, ki razlikujejo med zaposlitvijo za skrajšani in polni delovni čas ter med pogodbami za določen in nedoločen čas, ter kazalnikov o brezposelnosti, ki upoštevajo udeležence aktivacijskih politik, na primer usposabljanja. Kazalniki bi morali vključevati tudi podatke o razkoraku med spoloma.“;

(c)

v cilju 1.2.1 se druga alinea drugega odstavka nadomesti z naslednjim:

„—

z zagotavljanjem statistike za okrepljen Pakt za stabilnost in rast, ki je posebej usmerjena v pripravo in zagotavljanje visokokakovostne statistike o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu,

z zagotavljanjem statistike za učinkovito spremljanje ekonomskih neenakosti,“;

(d)

cilj 1.3.1 se spremeni:

(i)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Okrepiti kazalnike in statistične informacije o gospodarski globalizaciji in globalnih vrednostnih verigah, ki so na voljo nosilcem odločanja v Uniji in javnosti. Na podlagi teh informacij bi morali bolje razumeti ekonomske, socialne in okoljske učinke globalizacije.“;

(ii)

tretja alinea drugega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„—

z zagotavljanjem podatkov, ki omogočajo analizo pozitivnih in negativnih posledic za trg Unije, zlasti za trg dela Unije,

z analizo globalnih vrednostnih verig, po možnosti z ustreznimi preglednicami vložkov in rezultatov, ter statistike zunanje trgovine in podjetij, vključno s povezovanjem mikropodatkov, in uskladitvijo rezultatov analize z mednarodnimi pobudami v interesu Unije ter“;

(e)

točka 2 Računovodski okviri se nadomesti z naslednjim:

„2.   Računovodski okviri

Sporočilo Komisije z dne 20. avgusta 2009 z naslovom ‚BDP in več: merjenje napredka v spreminjajočem se svetu‘ (v nadaljnjem besedilu: BDP in več) ter objava Stiglitz-Sen-Fitoussijevega poročila o merjenju gospodarske uspešnosti in družbenega napredka sta dala nov zagon za ključni izziv ESS, in sicer kako doseči boljšo statistiko o medsektorskih vprašanjih in bolj povezano statistiko za opis kompleksnih socialnih, teritorialnih, okoljskih in gospodarskih pojavov, ki presegajo tradicionalna merila gospodarskih rezultatov. Delo v zvezi z ‚BDP in več‘ se v okviru ESS osredotoča na tri prednostna področja, in sicer: statistiko za sektor gospodinjstev ter statistiko za merjenje porazdelitve dohodka, potrošnje in premoženja; merjenje kakovosti življenja na večdimenzionalen način ter merjenje okoljske trajnosti. Novi svetovni cilji trajnostnega razvoja, sprejeti leta 2015, dajejo nov zagon. Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESR) zagotavlja povezan in skladen okvir za vse gospodarske statistike, ki bi ga bilo treba dopolniti z drugimi kazalniki, da se zagotovijo izčrpnejše informacije za oblikovanje politike in sprejemanje odločitev. Celovito izvajanje ESR 2010 bo podprto z rednimi ocenami kakovosti in skladnosti, pri čemer je treba upoštevati postopen iztek odstopanj do leta 2020, kar bo privedlo do nadaljnjih izboljšav glede pravočasnosti in razpoložljivosti kazalnikov.“;

(f)

točka 2.1 Gospodarska in socialna uspešnost se nadomesti z naslednjim:

„2.1   Gospodarska in socialna uspešnost

Z gospodarsko krizo se je povečala potreba po visokokakovostnih makroekonomskih kazalnikih za boljše razumevanje in analizo gospodarskih nihanj, postopnega naraščanja ekonomske neenakosti in njenega vpliva na družbo, da se olajša sprejemanje odločitev. Zaradi vse bolj globalizirane proizvodnje je treba oblikovati skladen okvir, s katerim bi olajšali razlago in povezovanje statistike z različnih področij.“;

(g)

v cilju 2.1.1 se drugi odstavek spremeni:

(i)

druga alinea se nadomesti z naslednjim:

„—

z oblikovanjem kazalnikov o porazdelitvi prihodkov, potrošnje in bogastva v gospodinjstvih in uskladitvijo seštevka nacionalnih računov s podatki iz anket o gospodinjstvih ali z upravnimi podatki,“;

(ii)

četrta alinea se nadomesti z naslednjim:

„—

s krepitvijo povezav z nacionalnimi računi na področjih socialnega varstva, zdravja in izobraževanja,

z oblikovanjem okvira za merjenje kakovosti življenja, da bi okrepili vidik gospodinjstev v nacionalnih računih,

z oblikovanjem dodatnih kazalnikov poleg BDP za merjenje okoljske trajnosti in zunanjih učinkov z vidika nacionalnih računov,“;

(iii)

za peto alineo se vstavijo naslednje alinee:

„—

z nadaljnjim razvojem pravočasnih socialnih kazalnikov, vključno z naprednimi tehnikami za kratkoročno napovedovanje in hitre ocene,

s podporo mednarodnim izmenjavam podatkov za makroekonomske podatke, da se zmanjša breme za pripravljavce podatkov in izboljša razpoložljivost primerljivih in doslednih podatkov za uporabnike,

z razvojem in izpopolnjevanjem zbirnih kazalnikov o dohodkih in vidikih neenakomerne porazdelitve premoženja,

z merjenjem in analizo neenakosti spolov, tudi razlike v plačah med spoloma,“;

(h)

v cilju 2.1.2 se zadnja alinea drugega odstavka nadomesti z naslednjim:

„—

z razpoložljivostjo in razširitvijo usklajene statistike o cenah stanovanj za vse države članice.“;

(i)

v cilju 2.2.1 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Cilj se bo uresničeval z:

nadaljnjim razvojem skladnega sistema okoljskih računov kot ‚satelitskih računov‘ za glavne nacionalne račune, ki zagotavlja informacije o emisijah v zrak, porabi energije, tokovih naravnih virov, trgovini z osnovnimi surovinami, okoljski obdavčitvi in izdatkih za varstvo okolja, po možnosti vključno z zeleno rastjo/naročili,

nadaljnjim razvojem poskusnih ekosistemskih računov, ki bi omogočili uporabo obstoječih podatkov, vključno s tistimi, ki jih pripravljajo v institucijah, organih, uradih ali agencijah Unije v okviru dolgoročne pobude o vključevanju podatkov,

nadaljnjim razvojnim delom, da bi bolje uporabili obstoječe zbirke podatkov za statistike v zvezi s podnebnimi spremembami, ter

nadaljnjim razvojem kazalnikov za merjenje okoljskih ‚odtisov‘ na osnovi obstoječih podatkov.“;

(j)

cilj 3.1.1 se spremeni:

(i)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Povečati učinkovitost in uspešnost procesov priprave statistike. V skladu z agendo o boljšem pravnem urejanju je potrebna racionalizacija obstoječe zakonodaje v zvezi s stebrom statistike podjetij. V tem okviru je treba ustrezno upoštevati omejitve virov, ki so na voljo pripravljavcem, in splošno breme za respondente v skladu s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT). Zagotoviti visokokakovostno statistiko o ključnih področjih, na katerih so podjetja središče interesov, kot so statistika podjetij, kratkoročni kazalniki, naložbe podjetij v človeški kapital ter spretnosti, mednarodne transakcije, globalizacija, spremljanje notranjega trga, razvoj, raziskave in inovacije ter turizem. Posebno pozornost je treba nameniti razpoložljivosti podatkov v industrijskih in storitvenih sektorjih z visoko dodano vrednostjo, zlasti v zelenem, digitalnem, sodelovalnem sektorju, zdravstvu, izobraževanju in socialnem gospodarstvu.“;

(ii)

prva alinea drugega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„—

s ponovno uporabo razpoložljivih podatkov v statističnem sistemu ali družbi, z vzpostavitvijo skupne pravne podlage za statistiko poslovanja ter izdelavo skupne infrastrukture in skupnih orodij,“;

(k)

cilj 3.2.1 se spremeni:

(i)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Zagotoviti statistiko o glavnih področjih socialne politike, na katerih so državljani v središču interesa, kot so: dobro počutje, trajnost, socialna kohezija, revščina, neenakost, demografski izzivi (zlasti staranje prebivalstva, odseljevanje, upad gostote prebivalstva ter migracije), trg dela, izobraževanje in usposabljanje, vključno z izobraževanjem otrok in odraslih, poklicnim usposabljanjem in učno mobilnostjo mladih, kultura, telesna aktivnost, kakovost življenja, varnost, zdravje, invalidnost, poraba, prosti pretok in notranji trg, mobilnost mladih, tehnološke inovacije in novi življenjski slogi. Za skupine, ki so v posebnem interesu nosilcev socialne politike, se ti statistični podatki po potrebi ločijo po spolu. V skladu s členom 6 se določijo prednostne naloge. V skladu z agendo o boljšem pravnem urejanju je potrebna racionalizacija obstoječe zakonodaje v zvezi s stebrom socialne statistike. Pri tem bi bilo treba ustrezno upoštevati omejitve virov, ki so na voljo pripravljavcem, in splošno breme za respondente v skladu z REFIT.“;

(ii)

četrta alinea drugega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„—

zagotavljanjem statistike prihodkovne neenakosti, s kazalniki, kot sta indeks GINI in razvoj najvišjih decilov porazdelitve prihodka, ki zagotavljajo primerljiv ključni nacionalni kazalnik, ter podatkov o neenakosti pri dostopu do osnovnega blaga in storitev,“;

(iii)

sedma alinea drugega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„—

izvajanjem ukrepov delovnega programa o vključevanju statistike o migracijah, ob upoštevanju novih izzivov, zlasti mednarodnega razvoja razmer,

zagotavljanjem projekcij prebivalstva in njihovih letnih posodobitev,

razvojem celovitih kazalnikov o položaju migrantov v Uniji,

nadaljnjim sodelovanjem s specializiranimi agencijami in organizacijami glede položaja beguncev,

razvojem metodologije za raziskavo nasilja na podlagi spola na prostovoljni osnovi v sodelovanju z evropskimi institucijami, organi, uradi in agencijami, ki delujejo na tem področju,

vzpostavitvijo skupne pravne podlage za socialno statistiko in izdelavo skupne infrastrukture in skupnih orodij,“;

(l)

v točki 3.3 Geoprostorska, okoljska, kmetijska in druga sektorska statistika se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Kmetijstvo bo ostalo pomembno področje politike Unije. Skupna kmetijska politika poudarja potrebo po trajnostni proizvodnji hrane, trajnostnem upravljanju naravnih virov in podnebnih ukrepih ter uravnoteženem teritorialnem razvoju, kar so glavni cilji navedene politike. Poudarek bo na okoljskih vidikih, vidikih v zvezi z biotsko raznovrstnostjo/ekosistemom, gospodarskih vidikih, vidikih v zvezi z zdravjem ljudi, varnostjo in socialnih vidikih.“;

(m)

cilj 3.3.1 se spremeni:

(i)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Podpirati oblikovanje politike na podlagi dokazov s prožnejšo in večjo uporabo prostorskih informacij skupaj s socialnimi, teritorialnimi, gospodarskimi in okoljskimi statističnimi informacijami za regije, regionalne tipologije, mesta in stopnjo urbanizacije.“;

(ii)

v drugem odstavku se dodata naslednji alinei:

„—

z izvajanjem statistike o uporabi in pokritosti tal,

s koordinacijo statističnih podatkov za regije, mesta in teritorialne tipologije.“;

(n)

cilj 3.3.3 se spremeni:

(i)

za prvim odstavkom se vstavi naslednji odstavek:

„V skladu s prednostno nalogo Komisije o evropski energetski uniji in v največji možni meri na osnovi obstoječih podatkov bo poseben poudarek namenjen statistiki v zvezi s porabo energije, energijsko učinkovitostjo, obnovljivimi viri energije, energetsko odvisnostjo, vidiki energijske revščine in zanesljivosti oskrbe z energijo ter krožnim gospodarstvom. Poleg tega bo energetska statistika morala podpreti podnebni in energetski okvir do leta 2030, katerega cilj je konkurenčnejši, varnejši ter bolj trajnostni ekonomski in energetski sistem Unije.“;

(ii)

v drugem odstavku se doda naslednja alinea:

„—

energetski odvisnosti in zanesljivosti oskrbe z energijo.“;

(o)

cilj 3.3.4 se spremeni:

(i)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Zagotoviti statistiko o kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu za razvoj in spremljanje skupne kmetijske in ribiške politike, ob upoštevanju strateških ciljev Unije v zvezi s trajnostjo in razvojem podeželja, z izvajanjem rednih dejavnosti v zvezi z razvojem, pripravo in izkazovanjem statistike. V skladu z agendo o boljšem pravnem urejanju je potrebna racionalizacija obstoječe zakonodaje v zvezi s kmetijsko statistiko. Pri tem bi bilo treba ustrezno upoštevati omejitve virov, ki so na voljo pripravljavcem, in splošno breme za respondente v skladu z REFIT.“;

(ii)

v drugem odstavku se dodata naslednji alinei:

„—

s pripravo in izvedbo kmetijskega popisa, predvidenega za leto 2020,

z vzpostavitvijo skupne pravne podlage za kmetijsko statistiko ter izdelavo skupne infrastrukture in skupnih orodij.“;

(5)

del II. Metode priprave evropske statistike se spremeni:

(a)

uvodni odstavek se nadomesti z naslednjim:

„ESS se spopada s številnimi izzivi. Pričakovanja glede obsega, kakovosti in primerljivosti evropske statistike naraščajo. Z globalizacijo se je pojavila zapletena stvarnost, ki jo je treba zajeti v uradni statistiki in postavlja metodološke izzive. Vedno večja razpoložljivost podatkov zasebnih in javnih pripravljavcev ponuja potencial za izboljšanje pravočasnosti in relevantnosti uradne statistike ter zmanjšanje bremena poročanja. Za soočanje s temi izzivi bo ESS, ki se bo obenem soočal z omejitvami sredstev, postopno izvajal strateške cilje, določene v viziji ESS za leto 2020, na podlagi celostnega pristopa za doseganje kakovosti in učinkovitosti:

dejavno vključevanje v redni dialog z uporabniki za boljše razumevanje njihovih potreb, ob priznavanju, da imajo različne skupine uporabnikov različne potrebe, ki jih je treba pravilno obravnavati,

zagotavljanje visokokakovostnih izdelkov in storitev ter uporaba kakovostnega pristopa k vodenju, organizaciji in upravljanju ESS,

osnovanje statističnih izdelkov in storitev na tradicionalnih raziskovanjih in drugih virih, vključno z upravnimi podatki, geoprostorskimi in, kadar je to mogoče, masovnimi podatki,

pridobitev dostopa do novih virov podatkov, oblikovanje metod in iskanje ustrezne tehnologije, s katero se uporabijo ti viri podatkov za pripravo evropske statistike na zanesljiv način,

izboljšanje učinkovitosti priprave statistike z nadaljnjo krepitvijo izmenjave znanja, izkušenj in metodologij, pa tudi z izmenjavo orodij, podatkov, storitev in virov, kadar je to potrebno in ustrezno utemeljeno. Sodelovanje bo temeljilo na dogovorjenih standardih in skupnih elementih tehnološke in statistične infrastrukture,

izvajanje strategije izkazovanja in komuniciranja za evropsko statistiko, ki je dovolj prožna, da se prilagodi na nove tehnologije, daje smernice v svetu podatkovne revolucije ter služi kot zanesljiv steber demokracije.“;

(b)

v cilju 1.1 se prva alinea tretjega odstavka nadomesti z naslednjim:

„—

z uvedbo novega povezanega, učinkovitega mehanizma za zagotavljanje kakovosti, ki ustreza svojemu namenu in temelji na Kodeksu ravnanja, ter okvira za zagotavljanje kakovosti ESS,

z oceno skladnosti s Kodeksom ravnanja,“;

(c)

cilj 4.1 se spremeni:

(i)

pred prvi odstavek se vstavi naslednji odstavek:

„Evropski državljani bi morali imeti enostaven in neoviran dostop do evropskih statistik, da bi te podatke lahko uporabljali za svoje izobraževanje in pri sprejemanju odločitev. Ta cilj bo uresničen s povečanjem enostavnosti uporabe evropske statistike in z olajšanjem dostopa do podatkov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti možnosti enostavnega priklica in pretvorbe statističnih podatkov za praktično rabo, tudi s pomočjo grafov in kart. Od evropske statistike bi moralo imeti koristi več državljanov, s čimer bi učinkovito prispevali k boljšemu širjenju statističnih podatkov v družbi.“;

(ii)

v petem odstavku se doda naslednja alinea:

„—

z opredelitvijo sedanjih in prihodnjih zahtev po podatkih za zagotovitev večnamenskih in posebej prilagojenih izdelkov in storitev za končne uporabnike.“;

(d)

v cilju 5.1 se po tretji alinei četrtega odstavka vstavi naslednja alinea:

„—

z analizo potreb po novih spretnostih v zvezi s podatkovno znanostjo in njihovim vključevanjem v programe usposabljanja,“;

(6)

v delu III. Partnerstvo se za četrto alineo drugega odstavka cilja 1.4 vstavijo naslednje alinee:

„—

z izboljšanjem ozaveščanja evropskih državljanov o pomenu uradne statistike in sporočanjem te statistike vsem zainteresiranim stranem s praznovanjem dneva evropske statistike vsako leto 20. oktobra,

z izkazovanjem relevantnih statističnih podatkov v podporo evropski sosedski politiki in povezanim pridružitvenim sporazumom,

s spodbujanjem evropskih vrednot in pobud, kot so Kodeks ravnanja, okvir za zagotavljanje kakovosti ESS ter pristopi za standardizacijo in usklajevanje za tretje države in regije,“.


Top