EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32017R0625

Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru)Besedilo velja za EGP.

OJ L 95, 7.4.2017, p. 1–142 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/625/oj

7.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 95/1


UREDBA (EU) 2017/625 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. marca 2017

o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2), člena 114 in člena 168(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) je treba pri določanju in izvajanju politik in dejavnosti Unije zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali ter varstva okolja. K doseganju tega cilja bi bilo treba med drugim prispevati z ukrepi na veterinarskem in fitosanitarnem področju, katerih končni cilj je varovanje zdravja ljudi.

(2)

V skladu s PDEU mora Unija tudi prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov z ukrepi, ki jih sprejme v okviru uresničevanja notranjega trga.

(3)

Zakonodaja Unije določa zbirko harmoniziranih pravil za zagotavljanje, da so živila in krma varni in kakovostni ter da se dejavnosti, ki bi lahko vplivale na varnost agroživilske verige ali varstvo interesov potrošnikov v zvezi z živili in informacijami o živilih, opravljajo v skladu s posebnimi zahtevami. Namen pravil Unije je tudi zagotoviti visoko raven zdravja ljudi, živali in rastlin kakor tudi dobrobiti živali v celotni agroživilski verigi in na vseh področjih dejavnosti, katerih ključni cilj je boj proti morebitnemu širjenju bolezni živali, ki se v nekaterih primerih lahko prenašajo na ljudi, ali škodljivih organizmov za rastline ali rastlinske proizvode, ter zagotoviti varovanje okolja pred tveganji, ki bi jih lahko povzročili gensko spremenjeni organizmi (GSO) ali fitofarmacevtska sredstva. Pravilna uporaba navedenih pravil, za katera se v nadaljevanju uporablja skupno poimenovanje „zakonodaja Unije o agroživilski verigi“, prispeva k delovanju notranjega trga.

(4)

Osnovna pravila Unije v zvezi z zakonodajo o živilih in krmi so določena v Uredbi (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Poleg teh osnovnih pravil se uporablja podrobnejša zakonodaja o živilih in krmi za različna področja, kot so prehrana živali, vključno z medicirano krmo, higiena živil in krme, zoonoze, živalski stranski proizvodi, ostanki zdravil za uporabo v veterinarski medicini, onesnaževala, nadzor in izkoreninjenje bolezni živali, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi, označevanje živil in krme, fitofarmacevtska sredstva, živilski in krmni dodatki, vitamini, mineralne soli, elementi v sledovih in drugi dodatki, materiali za stik z živili, zahteve glede kakovosti in sestave, pitna voda, ionizacija, nova živila ter GSO.

(5)

Cilj zakonodaje Unije o zdravju živali je zagotoviti visoke standarde za zdravje ljudi in živali v Uniji, omogočiti smiseln razvoj sektorjev kmetijstva in akvakulture ter povečati produktivnost. Navedena zakonodaja je potrebna zaradi prispevanja k uresničevanju notranjega trga z živalmi in živalskimi proizvodi ter preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, ki zadevajo Unijo. Zajema področja, ki vključujejo trgovino znotraj Unije, vstop v Unijo, izkoreninjenje bolezni, veterinarski nadzor in obveščanje o boleznih, prispeva pa tudi k varnosti živil in krme.

(6)

Prenosljive bolezni živali, tudi tiste, ki se prenašajo z mikroorganizmi, ki so razvili odpornost na protimikrobna zdravila, lahko pomembno vplivajo na javno zdravje, varnost živil in krme ter zdravje in dobrobit živali. Da bi zagotovili visoke standarde zdravja živali in javnega zdravja v Uniji, se pravila o ukrepih na področju zdravja živali ter o varnosti živil in krme določajo na ravni Unije. Skladnost s temi pravili, tudi s pravili, ki so namenjena za obravnavo problema protimikrobne odpornosti, bi bilo treba preverjati v okviru uradnega nadzora, določenega v tej uredbi. Poleg tega so v zakonodaji Unije določena pravila o dajanju na trg in uporabi zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki prispevajo k usklajenemu ukrepanju na ravni Unije, katerega namen je uveljaviti preudarno rabo protimikrobnih sredstev na ravni kmetij ter čim bolj zmanjšati razvoj protimikrobne odpornosti pri živalih in njen prenos z živili živalskega izvora. V ukrepih številka 2 in 3, za katera se Komisija zavzema v sporočilu z dne 15. novembra 2011 Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti“, je poudarjena bistvena vloga posebnih pravil Unije na področju zdravil za uporabo v veterinarski medicini. Skladnost s temi posebnimi pravili bi bilo treba preverjati v okviru nadzora, določenega v zadevni zakonodaji Unije, ki zato ne spada v področje uporabe te uredbe.

(7)

V členu 13 PDEU so živali priznane kot čuteča bitja. V skladu z zakonodajo Unije o dobrobiti živali morajo lastniki in imetniki živali ter pristojni organi spoštovati zahteve glede dobrobiti živali, da zagotovijo humano ravnanje z živalmi in preprečijo povzročanje nepotrebnih bolečin in trpljenja. Ta pravila temeljijo na znanstvenih dokazih ter lahko izboljšajo kakovost in varnost živil živalskega izvora.

(8)

Zakonodaja Unije o zdravju rastlin ureja vnos, naselitev in širjenje škodljivih organizmov rastlin, ki jih v Uniji ni ali niso razširjeni. Njen namen je varovati zdravje kmetijskih rastlin ter javnih in zasebnih zelenih površin in gozdov v Uniji, hkrati pa varovati biotsko raznovrstnost in okolje v Uniji ter zagotoviti kakovost rastlin in rastlinskih proizvodov ter varnost živil in krme, proizvedenih iz rastlin.

(9)

Z zakonodajo Unije o fitofarmacevtskih sredstvih se urejajo odobritev, dajanje na trg, uporaba in nadzor fitofarmacevtskih sredstev ter vseh aktivnih snovi, varoval, sinergistov, dodatkov in pomožnih sredstev, ki jih fitofarmacevtska sredstva lahko vsebujejo ali iz katerih so lahko sestavljena. Namen teh pravil je zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali ter varstva okolja z oceno tveganj, ki jih predstavljajo fitofarmacevtska sredstva, pri čemer se hkrati izboljša delovanje trga Unije z uskladitvijo pravil glede dajanja teh sredstev na trg in izboljša kmetijska proizvodnja.

(10)

V Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter Uredbi (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (6) so določeni predhodna odobritev, sledljivost in označevanje GSO ter gensko spremenjenih živil in krme. GSO, ki niso za neposredno porabo, denimo semena, ki se uporabljajo kot izvorni material za proizvodnjo živil in krme, je možno odobriti na podlagi Direktive 2001/18/ES ali Uredbe (ES) št. 1829/2003. Ne glede na pravno podlago za odobritev GSO bi se morala uporabljati ista pravila o uradnem nadzoru.

(11)

Zakonodaja Unije o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov zagotavlja osnovo za trajnostni razvoj ekološke pridelave, njen namen pa je prispevati k varstvu naravnih virov, biotski raznovrstnosti, dobrobiti živali in razvoju podeželja.

(12)

V zakonodaji Unije o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil so določeni proizvodi in živila, pridelani in proizvedeni v skladu z natančnimi specifikacijami, ob spodbujanju raznovrstne kmetijske proizvodnje, zaščiti imen proizvodov ter obveščanju potrošnikov o posebnih lastnostih kmetijskih proizvodov in živil.

(13)

Zakonodaja Unije o agroživilski verigi temelji na načelu, da so izvajalci dejavnosti v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije pod njihovim nadzorom odgovorni zagotoviti, da so izpolnjene zahteve iz zakonodaje Unije o agroživilski verigi, ki zadevajo njihove dejavnosti.

(14)

Pravila Unije o tržnih standardih za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture zagotavljajo trajnostne proizvode in izkoriščanje celotnega potenciala notranjega trga; spodbujajo tržne dejavnosti, ki temeljijo na pošteni konkurenci, s čimer prispevajo k večji donosnosti proizvodnje. Ta pravila zagotavljajo, da tako uvoženi proizvodi kot proizvodi s poreklom iz Unije izpolnjujejo enake zahteve. Pravila Unije o tržnih standardih za kmetijske proizvode prispevajo k boljšim gospodarskim pogojem za proizvodnjo in trženje ter kakovost takih proizvodov.

(15)

Za izvrševanje zakonodaje Unije o agroživilski verigi so odgovorne države članice, katerih pristojni organi z organiziranjem uradnega nadzora spremljajo in preverjajo, da se zadevne zahteve Unije učinkovito izpolnjujejo in izvršujejo.

(16)

Z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (7) je bil vzpostavljen enotni zakonodajni okvir za organizacijo uradnega nadzora. Ta okvir je bistveno izboljšal učinkovitost uradnega nadzora, izvrševanje zakonodaje Unije o agroživilski verigi in raven varstva pred tveganji za zdravje ljudi, živali in rastlin ter dobrobit živali v Uniji ter raven varstva okolja pred tveganji, ki bi jih lahko povzročili GSO in fitofarmacevtska sredstva. Zagotovil je tudi konsolidiran pravni okvir za podpiranje celostnega pristopa k izvajanju uradnega nadzora v agroživilski verigi.

(17)

V zakonodaji Unije o agroživilski verigi je več določb, katerih izvrševanja Uredba (ES) št. 882/2004 ne ureja ali ga ureja le delno. Posebna pravila o uradnem nadzoru so se ohranila zlasti v Uredbi (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Zdravje rastlin v glavnem tudi ne spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 882/2004, saj so nekatera pravila o uradnem nadzoru določena v Direktivi Sveta 2000/29/ES (9).

(18)

Tudi Direktiva Sveta 96/23/ES (10) zagotavlja zelo podrobno zbirko pravil, ki med drugim določajo najmanjšo pogostost uradnega nadzora in posebne izvršilne ukrepe, ki se sprejmejo v primerih neskladnosti.

(19)

Da bi racionalizirali in poenostavili celotni zakonodajni okvir ter hkrati uresničevali cilj glede boljše priprave zakonodaje, bi bilo treba pravila, ki se uporabljajo za uradni nadzor na posebnih področjih, vključiti v enotni zakonodajni okvir za uradni nadzor. Zato bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 882/2004 in druge akte Unije, ki trenutno urejajo uradni nadzor na posebnih področjih, ter jih nadomestiti s to uredbo.

(20)

Cilj te uredbe bi morala biti vzpostavitev usklajenega okvira Unije za organizacijo uradnega nadzora in uradnih dejavnosti, ki niso uradni nadzor, v celotni agroživilski verigi ob upoštevanju pravil o uradnem nadzoru iz Uredbe (ES) št. 882/2004 in zadevne sektorske zakonodaje ter izkušenj, pridobljenih pri uporabi teh pravil.

(21)

Pravila, ki določajo zahteve glede trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev iz Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), v členu 8 navedene direktive zajemajo določbe glede pregleda naprav za nanašanje, ki se bodo še naprej uporabljale, dokler se pravila o uradnem nadzoru iz te uredbe ne uporabljajo za navedene dejavnosti pregleda.

(22)

Za preverjanje skladnosti s pravili o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov (poljščin, vina, oljčnega olja, sadja in zelenjave, hmelja, mleka in mlečnih izdelkov, govedine in teletine, ovčjega in kozjega mesa ter medu) se že uporablja dobro uveljavljen posebni nadzorni sistem. Ta uredba se zato ne bi smela uporabljati za preverjanje skladnosti z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki ureja skupno ureditev trgov kmetijskih proizvodov, razen kadar nadzor, ki se izvede v zvezi s tržnimi standardi na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) kaže na možne primere goljufivih ali zavajajočih praks.

(23)

Nekatere sedanje opredelitve pojmov iz Uredbe (ES) št. 882/2004 bi bilo treba prilagoditi, da se upošteva širše področje uporabe te uredbe, da se uskladijo z opredelitvami pojmov iz drugih aktov Unije in da se razjasni ali po potrebi nadomesti terminologija, ki ima v drugih sektorjih drugačen pomen.

(24)

Kadar je v zakonodaji Unije o agroživilski verigi določeno, da morajo pristojni organi za namen izdaje uradnega spričevala ali potrdila preveriti, da izvajalci dejavnosti izpolnjujejo relevantna pravila Unije in da živali ali blago izpolnjujejo posebne zahteve, bi bilo treba takšno preverjanje skladnosti šteti za uradni nadzor.

(25)

V skladu z zakonodajo Unije o agroživilski verigi so pristojni organi držav članic pooblaščeni tudi za izvajanje posebnih nalog za zagotavljanje zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali oziroma varstva okolja v zvezi z GSO in fitofarmacevtskimi sredstvi. Te naloge so dejavnosti v javnem interesu, ki so jih pristojni organi držav članic dolžni izvajati za odpravljanje, obvladovanje ali zmanjševanje morebitnih nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali tudi za okolje. Te druge uradne dejavnosti, ki vključujejo izdajo dovoljenj ali odobritev, epidemiološki nadzor in spremljanje, izkoreninjenje in obvladovanje bolezni ali škodljivih organizmov ter izdajo uradnih spričeval ali potrdil, urejajo ista sektorska pravila, ki se izvršujejo z uradnim nadzorom, in torej ta uredba.

(26)

Države članice bi morale določiti pristojne organe na vseh področjih, za katera se uporablja ta uredba. Države članice so najprimernejše, da za posamezno področje ali njegov del opredelijo in določijo pristojni organ ali organe, zato bi morale na vsakem področju ali njegovem delu določiti tudi en sam organ, ki zagotavlja ustrezno usklajeno komunikacijo s pristojnimi organi drugih držav članic in Komisijo.

(27)

Za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja pravilna uporaba zakonodaje Unije o agroživilski verigi, in drugih uradnih dejavnosti, za katere so pooblaščeni organi držav članic v skladu z zakonodajo Unije o agroživilski verigi, bi morale države članice določiti pristojne organe, ki delujejo v javnem interesu, imajo ustrezna sredstva in opremo ter so nepristranski in strokovni. Pristojni organi bi morali zagotavljati kakovost, doslednost in učinkovitost uradnega nadzora.

(28)

Za pravilno uporabo in izvrševanje pravil, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, je potrebno ustrezno poznavanje takih pravil in pravil te uredbe. Zato je pomembno, da se osebje, ki izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, redno izobražuje o zakonodaji v uporabi na področju njihovih pristojnosti in o obveznostih, ki izhajajo iz te uredbe.

(29)

Pristojni organi bi morali izvajati notranje presoje ali naročiti, da se notranje presoje izvajajo v njihovem imenu, da se zagotovi skladnost s to uredbo. Te presoje bi se morale izvajati na pregleden način in bi morale biti predmet neodvisnih pregledov.

(30)

Izvajalci dejavnosti bi morali imeti pravico, da se ob upoštevanju nacionalnega prava, pritožijo zoper odločitve pristojnih organov. Pristojni organi bi morali izvajalce dejavnosti seznaniti s to pravico.

(31)

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da osebje, pristojno za uradni nadzor, ne razkrije informacij, ki jih pridobi med izvajanjem takega nadzora, kadar za te informacije velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Razen če ni nujnega interesa, zaradi katerega bi bilo razkritje upravičeno, bi morala obveznost varovanja poslovne skrivnosti veljati tudi za informacije, katerih razkritje bi lahko škodilo namenu inšpekcijskih pregledov, preiskav ali presoj, varstvu poslovnih interesov ali varstvu sodnih postopkov in pravnega svetovanja. Vendar pa obveznost varovanja poslovne skrivnosti pristojnim organom ne bi smela preprečiti objave dejstev o rezultatu uradnega nadzora v zvezi s posameznim izvajalcem dejavnosti, kadar se zadevnemu izvajalcu dejavnosti pred razkritjem omogoči, da v zvezi s tem predloži pripombe, ki se upoštevajo ali objavijo skupaj z informacijami, ki jih pristojni organi razkrijejo. Potreba po varovanju poslovne skrivnosti tudi ne posega v obveznost pristojnih organov obveščanja javnosti ob utemeljenem sumu, da bi živilo ali krma lahko predstavljala tveganje za zdravje na podlagi člena 10 Uredbe (ES) št. 178/2002. Ta uredba ne bi smela vplivati na pravico posameznikov glede varstva njihovih osebnih podatkov, kakor je določeno v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (14). Ta pravila prav tako ne bi smela posegati v primere, v katerih se razkritje zahteva v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo.

(32)

Pristojni organi bi morali uradni nadzor izvajati redno, na podlagi tveganja in ustrezno pogosto v vseh sektorjih in v zvezi z vsemi izvajalci dejavnosti, dejavnostmi, živalmi in blagom, ki jih ureja zakonodaja Unije o agroživilski verigi. Pogostost uradnega nadzora bi morali določiti pristojni organi ob upoštevanju potrebe po prilagoditvi nadzornih prizadevanj tveganju in pričakovani ravni skladnosti v različnih primerih, vključno z morebitnimi kršitvami zakonodaje Unije o agroživilski verigi zaradi goljufivih ali zavajajočih praks. V skladu s tem bi bilo treba pri prilagoditvi nadzornih prizadevanj upoštevati verjetnost neskladnosti z vsemi področji zakonodaje Unije o agroživilski verigi, ki sodijo na področje uporabe te uredbe. V nekaterih primerih pa zakonodaja Unije o agroživilski verigi določa, da je treba zaradi izdaje uradnega spričevala ali potrdila, ki je predpogoj za dajanje na trg ali premike živali ali blaga, uradni nadzor izvajati ne glede na raven tveganja ali verjetnost neskladnosti. V takih primerih je pogostost uradnega nadzora odvisna od potreb glede izdaje spričevala ali potrdila.

(33)

Da bi ohranili učinkovitost uradnega nadzora pri preverjanju skladnosti, se pred izvajanjem nadzora ne bi smela izdajati obvestila, razen če je tako predhodno obvestilo nujno potrebno za izvedbo nadzora (na primer pri uradnem nadzoru v klavnici med zakolom, pri katerem je potrebna neprekinjena ali redna navzočnost osebja ali predstavnikov pristojnih organov v prostorih izvajalca dejavnosti) ali zaradi vrste dejavnosti uradnega nadzora (kar velja zlasti v zvezi z dejavnostmi presoj).

(34)

Uradni nadzor bi moral biti temeljit in učinkovit ter zagotavljati, da se zakonodaja Unije pravilno uporablja. Ker lahko uradni nadzor pomeni obremenitev za izvajalce dejavnosti, bi morali pristojni organi pri organizaciji in izvajanju dejavnosti uradnega nadzora upoštevati interese izvajalcev dejavnosti in to obremenitev omejiti na to, kar je nujno za učinkovito in uspešno izvedbo uradnega nadzora.

(35)

Uradni nadzor bi moralo izvajati osebje, ki je neodvisno, torej ni v nikakršnem nasprotju interesov, in ki zlasti ni v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na njihovo sposobnost, da nepristransko opravljajo svoje poklicne obveznosti. Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ureditve, s katerimi bi zagotovili nepristranskost v primeru uradnega nadzora živali, blaga, prostorov ali dejavnosti, ki pripadajo javnemu organu ali telesu.

(36)

Pristojni organi držav članic bi morali uradni nadzor izvajati enako skrbno ne glede na to, ali se pravila, ki se izvršujejo, uporabljajo za dejavnosti, ki zadevajo samo ozemlje te države članice, ali dejavnosti, ki bodo vplivale na skladnost z zakonodajo Unije o živalih in blagu, ki se premestijo ali dajo na trg v drugi državi članici ali izvozijo iz Unije. V primeru izvoza iz Unije se lahko od pristojnih organov v skladu z zakonodajo Unije zahteva tudi, naj preverijo skladnost živali in blaga z zahtevami tretje države, v katero so namenjene take živali ali blago. Poleg tega bi se morala ustrezna izvedbena pooblastila iz te uredbe v zvezi z določitvijo vzorcev izvoznih spričeval uporabljati le, kadar je takšno potrjevanje določeno v pravu Unije, zlasti pa v dvostranskih sporazumih med Unijo in tretjo državo ali združenji tretjih držav.

(37)

Brez poseganja v zahteve o sledljivosti, določene v sektorski zakonodaji, in kolikor je to nujno potrebno za organizacijo uradnega nadzora, bi lahko pristojni organi države članice od izvajalcev dejavnosti v izjemnih razmerah zahtevali, da sporočijo prispetje živali in blaga iz druge države članice.

(38)

Da bi zagotovili pravilno izvrševanje zakonodaje Unije o agroživilski verigi, bi morali biti pristojni organi pooblaščeni za izvajanje uradnega nadzora v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije živali in blaga, na katere se nanaša navedena zakonodaja. Da se zagotovi temeljito in učinkovito izvajanje uradnega nadzora, bi morali biti pristojni organi pooblaščeni tudi za izvajanje uradnega nadzora v vseh fazah proizvodnje in distribucije blaga, snovi, materiala ali predmetov, ki jih zakonodaja Unije o agroživilski verigi ne ureja, kolikor je to potrebno, da se v celoti preiščejo morebitne kršitve navedene zakonodaje in ugotovi vzrok takih kršitev. Pristojni organi bi morali zaradi učinkovitega izvajanja uradnega nadzora oblikovati in voditi seznam ali evidenco izvajalcev dejavnosti, ki se jih nadzira.

(39)

Pristojni organi delujejo v interesu izvajalcev dejavnosti in javnosti, tako da zagotavljajo, da se visoki varstveni standardi, vzpostavljeni z zakonodajo Unije o agroživilski verigi dosledno ohranjajo in varujejo z ustreznimi izvršilnimi ukrepi ter da se skladnost s tako zakonodajo preverja z uradnim nadzorom v celotni agroživilski verigi. Pristojni organi ter pooblaščena telesa in fizične osebe, na katere se prenesejo določene naloge, bi morali biti zato za učinkovitost uradnega nadzora, ki ga izvajajo, odgovorni izvajalcem dejavnosti in javnosti. Zagotavljati bi morali dostop do informacij o organizaciji in izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ter redno objavljati informacije o uradnem nadzoru in pridobljene rezultate. Pristojni organi bi morali imeti v skladu z nekaterimi pogoji tudi pravico, da objavijo ali dajo na voljo informacije o oceni posameznih izvajalcev dejavnosti na podlagi rezultatov uradnega nadzora. Državam članicam bi bilo treba dovoliti in jih spodbujati, da kot sredstvo za povečanje preglednosti v agroživilski verigi uporabljajo sheme razvrstitve, pod pogojem, da te sheme zagotavljajo ustrezna jamstva glede pravičnosti, doslednosti, preglednosti in objektivnosti. Pristojni organi bi morali zagotoviti potrebno ureditev, da bi razvrstitev pravilno odražala dejansko raven skladnosti; pristojne organe bi bilo treba zlasti spodbujati, da zagotovijo, da razvrstitev temelji na rezultatih več uradnih nadzorov oziroma da se, kadar razvrstitev temelji na rezultatih enega samega uradnega nadzora in so bili rezultati negativni, v razumnem roku izvede nadaljnji uradni nadzor. Preglednost meril razvrstitve je zlasti potrebna, da se lahko primerjajo najboljše prakse in sčasoma razmisli o oblikovanju doslednega pristopa na ravni Unije.

(40)

Pomembno je, da pristojni organi ter pooblaščena telesa in fizične osebe, na katere se prenesejo določene naloge, zagotavljajo in preverjajo učinkovitost in doslednost uradnega nadzora, ki ga izvajajo. Zato bi morali ukrepati na podlagi pisnih dokumentiranih postopkov ter zagotavljati informacije in navodila osebju, ki izvaja uradni nadzor. Morali bi imeti vzpostavljene tudi ustrezne dokumentirane postopke in mehanizme za nenehno preverjanje učinkovitosti in doslednosti svojega delovanja ter sprejeti popravne ukrepe, kadar se ugotovijo pomanjkljivosti.

(41)

Za lažje ugotavljanje primerov neskladnosti in učinkovitejše sprejemanje popravnih ukrepov s strani zadevnega izvajalca dejavnosti bi bilo treba rezultate uradnega nadzora pisno zabeležiti in izvod zapisnika na zahtevo zagotoviti izvajalcu dejavnosti. Kadar je za uradni nadzor potrebna neprekinjena ali redna navzočnost osebja pristojnega organa, ki spremlja dejavnosti izvajalca dejavnosti, bi bila priprava zapisnika o vsakem inšpekcijskem pregledu ali obisku izvajalca dejavnosti nesorazmerna. V takih primerih bi bilo treba zapisnike pripravljati tako pogosto, da so pristojni organi in izvajalec dejavnosti redno obveščeni o ravni skladnosti in nemudoma obveščeni o morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih ali neskladnosti.

(42)

Izvajalci dejavnosti bi morali dosledno sodelovati s pristojnimi organi, pooblaščenimi telesi ali fizičnimi osebami, na katere se prenesejo določene naloge, da se zagotovi nemoteno izvajanje uradnega nadzora in pristojnim organom omogoči izvajanje drugih uradnih dejavnosti. Izvajalci dejavnosti, odgovorni za pošiljko, ki vstopa v Unijo, bi morali zagotoviti vse razpoložljive informacije v zvezi s to pošiljko. Vsi izvajalci dejavnosti bi morali pristojnim organom zagotoviti vsaj informacije, potrebne za njihovo identifikacijo, identifikacijo njihovih dejavnosti in identifikacijo drugih izvajalcev dejavnosti, ki jim dobavljajo in ki dobavljajo njim.

(43)

S to uredbo se vzpostavlja enotni zakonodajni okvir za organizacijo uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost z zakonodajo Unije o agroživilski verigi na vseh področjih, ki jih ta zakonodaja zajema. Na nekaterih od teh področij zakonodaja Unije določa podrobne zahteve, ki jih je treba izpolnjevati, za kar so potrebni posebno znanje in veščine ter posebna sredstva za izvajanje uradnega nadzora. Da se preprečijo različne prakse izvrševanja, ki bi lahko povzročile neenako varovanje zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi okolja, ovirale delovanje notranjega trga živali in blaga, za katere se uporablja ta uredba, ter izkrivljale konkurenco, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da pravila iz te uredbe dopolni s sprejetjem posebnih pravil o uradnem nadzoru, s katerimi se lahko izpolnijo potrebe po nadzoru na teh področjih. Zlasti bi morala taka pravila določati posebne zahteve za izvajanje uradnega nadzora in najmanjšo pogostost takega nadzora, posebne ali dodatne ukrepe poleg ukrepov iz te uredbe, ki bi jih morali pristojni organi sprejeti v zvezi s primeri neskladnosti, posebne odgovornosti in naloge pristojnih organov poleg nalog iz te uredbe ter posebna merila za sprožitev mehanizmov upravne pomoči, določenih v tej uredbi. V drugih primerih bi bila lahko taka dodatna pravila potrebna za zagotovitev podrobnejšega okvira za izvajanje uradnega nadzora v zvezi z živili in krmo, kadar se pojavijo nove informacije o tveganjih za zdravje ljudi ali živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje ter se izkaže, da brez skupnih specifikacij za izvajanje uradnega nadzora v državah članicah nadzor ne bi izpolnil pričakovane ravni varstva pred temi tveganji, kot določa zakonodaja Unije o agroživilski verigi.

(44)

Da se omogoči učinkovita organizacija uradnega nadzora, za katerega se uporablja ta uredba, bi morale države članice imeti diskrecijo določiti najustreznejše osebje za izvajanje takega nadzora, pod pogojem da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali v celotni agroživilski verigi in da se izpolnijo mednarodni standardi in obveznosti. Kadar pa so v določenih primerih za zagotovitev verodostojnih rezultatov uradnega nadzora potrebna specifična znanja in spretnosti, bi se morale države članice obrniti na uradne veterinarje, inšpektorje za zdravje rastlin ali druge posebej določene osebe. To ne bi smelo posegati v možnost držav članic, da tudi v primerih, ko to v skladu s to uredbo ni potrebno, uporabijo uradne veterinarje – vključno z uradnim nadzorom perutnine in lagomorfov –, inšpektorje za zdravje rastlin ali druge posebej določene osebe.

(45)

Da bi razvili nove metode in tehnike nadzora v zvezi z uradnim nadzorom proizvodnje mesa, bi morali imeti pristojni organi možnost, da sprejmejo nacionalne ukrepe za izvajanje pilotnih projektov, katerih trajanje in obseg sta omejena. Pri takšnih ukrepih bi bilo treba zagotoviti, da pristojni organi preverijo, da izvajalci dejavnosti izpolnjujejo vse temeljne določbe, ki se uporabljajo za proizvodnjo mesa, vključno z zahtevo, da je meso varno in primerno za prehrano ljudi. Da bi zagotovili, da imajo Komisija in države članice možnost oceniti učinek takšnih nacionalnih ukrepov in izraziti svoje mnenje pred njihovim sprejetjem, tako da bi lahko najustrezneje ukrepali, bi bilo treba o teh ukrepih v skladu s členoma 5 in 6 Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter za namene navedenih členov uradno obvestiti Komisijo.

(46)

Pristojnim organom bi bilo treba omogočiti, da nekatere svoje naloge prenesejo na druga telesa. Določiti bi bilo treba ustrezne pogoje, da se zagotovi ohranjanje nepristranskosti, kakovosti in doslednosti uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti. Zlasti bi pooblaščeno telo moralo biti akreditirano v skladu s standardom Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) za izvajanje inšpekcijskih pregledov.

(47)

Za zagotavljanje zanesljivosti in doslednosti uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v Uniji bi morale metode, ki se uporabljajo za vzorčenje, laboratorijske analize, preskuse in diagnosticiranje, izpolnjevati znanstvene standarde ter posebne analitske, preskusne in diagnostične potrebe zadevnega laboratorija, hkrati pa zagotavljati točne in zanesljive analitske, preskusne in diagnostične rezultate. Treba bi bilo določiti jasna pravila za izbiro metode, ki jo je treba uporabiti, kadar je na voljo več metod iz različnih virov, kot so ISO, Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin (EPPO), Mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC), Mednarodna organizacija za zdravje živali (OIE), Evropska unija in nacionalni referenčni laboratoriji ali nacionalno pravo.

(48)

Izvajalci dejavnosti, katerih živali ali blago se vzorčijo, analizirajo, preskušajo ali diagnosticirajo v okviru uradnega nadzora, bi morali imeti pravico, da na lastne stroške zaprosijo za drugo strokovno mnenje. Takšna pravica bi morala izvajalcu dejavnosti omogočati, da zahteva dokumentacijski pregled v zvezi s prvotnim vzorčenjem, analizo, preskusom ali diagnosticiranjem, ki ga opravi drug strokovnjak, ter drugo analizo, preskus ali diagnosticiranje delov prvotno odvzetega vzorca, razen če takšna druga analiza, preskus ali diagnosticiranje ni tehnično izvedljivo ali relevantno. To bi veljalo predvsem, kadar je nevarnost pri živali ali blagu zelo omejena ali kadar je razporejena zelo razpršeno ali neenakomerno, na primer kar zadeva ocenjevanje prisotnosti karantenskih organizmov oziroma izvajanje mikrobioloških analiz, če je ustrezno.

(49)

Za izvajanje uradnega nadzora nad trgovino, ki poteka po spletu ali prek drugih sredstev za trgovanje na daljavo, bi bilo treba pristojnim organom omogočiti, da pridobijo vzorce z anonimnimi naročili (uporablja se tudi izraz skrivno nakupovanje), ki jih je potem mogoče analizirati, preskusiti ali preveriti njihovo skladnost. Pristojni organi bi morali storiti vse, kar je potrebno, za ohranitev pravice izvajalcev dejavnosti do drugega strokovnega mnenja.

(50)

Laboratoriji, ki jih pristojni organi določijo za izvajanje analiz, preskusov in diagnosticiranja vzorcev, odvzetih v okviru uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, bi morali imeti strokovno znanje, opremo, infrastrukturo in osebje za izvajanje takih nalog po najvišjih standardih. Za zagotovitev točnih in zanesljivih rezultatov bi morali biti ti laboratoriji akreditirani za uporabo teh metod v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 „Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev“. Akreditacijo bi moral opraviti nacionalni akreditacijski organ, ki deluje v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(51)

Akreditacija je najustreznejše orodje za zagotavljanje uspešnega delovanja uradnih laboratorijev, vendar je hkrati tudi zapleten in drag postopek, ki bi nesorazmerno obremenil laboratorije v primerih, v katerih je laboratorijska analitska, preskusna ali diagnostična metoda zelo preprosta in zanjo niso potrebni posebni postopki ali oprema, kot je na primer odkrivanje trihinele v okviru inšpekcijskega pregleda, ter pod nekaterimi pogoji v primerih, v katerih laboratorij izvaja analize, preskuse ali diagnosticiranje samo v okviru drugih uradnih dejavnosti, ne pa v okviru uradnega nadzora.

(52)

Da se zagotovita prožnost in sorazmernost pristopa, zlasti za laboratorije na področju zdravja živali ali rastlin, bi bilo treba določiti sprejetje odstopanj, s katerimi bi se nekaterim laboratorijem dovolilo, da niso akreditirani za vse metode, ki jih uporabljajo. Do tega pride zlasti, kadar niso na voljo validirane metode za odkrivanje škodljivih organizmov rastlin. Poleg tega se lahko zgodi, da v primerih, v katerih bi bilo treba uporabiti nove ali nedavno spremenjene metode, ter v primerih nastajajočih tveganj ali v izjemnih razmerah laboratorija ni mogoče takoj akreditirati za vse metode, ki bi jih moral uporabljati kot uradni laboratorij. Zato bi bilo treba uradnim laboratorijem pod nekaterimi pogoji dovoliti, da opravljajo analize, preskuse in diagnosticiranje za pristojne organe, preden pridobijo ustrezno akreditacijo.

(53)

Izvajanje uradnega nadzora nad živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, je bistveno, saj ta nadzor zagotavlja skladnost z zakonodajo, ki se uporablja v Uniji, ter zlasti s pravili za varovanje zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi okolja. Takšen uradni nadzor bi bilo treba izvajati pred sprostitvijo živali ali blaga v prosti promet v Uniji. Pogostost uradnega nadzora bi morala zagotavljati ustrezen odziv na morebitna tveganja za zdravje ljudi, živali in rastlin, dobrobit živali in okolje zaradi živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, ob upoštevanju pretekle skladnosti izvajalca dejavnosti z zahtevami iz zakonodaje Unije o agroživilski verigi, že izvedenega nadzora nad temi živalmi in blagom v zadevni tretji državi in njenih jamstev, da živali in blago, ki se izvozijo v Unijo, izpolnjujejo zahteve iz zakonodaje Unije.

(54)

Treba je določiti kategorije živali in blaga, ki bi jih bilo treba pred njihovim vstopom v Unijo na mejni kontrolni točki vedno predložiti v uradni nadzor. Prav tako je treba določiti možnost, da se sprejmejo posebni ukrepi, s katerimi se enaka zahteva začasno uvede tudi za druge kategorije blaga, in možnost, da se za določene druge kategorije blaga, zlasti za nekatera živila, ki vsebujejo tako proizvode rastlinskega izvora kot predelane proizvode živalskega izvora (sestavljeni proizvodi), zahteva, da se pred njihovim vstopom v Unijo na mejni kontrolni točki vedno predložijo v uradni nadzor.

(55)

Glede na tveganja, ki jih nekatere živali ali blago lahko pomenijo za zdravje ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali okolje, bi moral zanje veljati poseben uradni nadzor, ki ga je treba izvesti ob njihovem vstopu v Unijo. V skladu z veljavnimi pravili Unije je treba izvajati uradni nadzor na mejah Unije, s katerim se preveri, da so izpolnjeni standardi glede zdravja ljudi in živali ter dobrobiti živali, ki se uporabljajo za živali, proizvode živalskega izvora, zarodni material in živalske stranske proizvode, ter da so rastline in rastlinski proizvodi skladni s fitosanitarnimi zahtevami. Tudi nad nekaterimi drugimi vrstami blaga se ob vstopu v Unijo izvaja poostren nadzor, kadar je to potrebno zaradi nastajajočih ali znanih tveganj. V tej uredbi bi bilo treba določiti posebnosti takega nadzora, ki je trenutno urejeno v direktivah Sveta 97/78/ES (17), 91/496/EGS (18) in 2000/29/ES ter Uredbi Komisije (ES) št. 669/2009 (19).

(56)

Da bi se izboljšala učinkovitost sistema Unije za uradni nadzor, zagotovilo najustreznejše dodeljevanje sredstev za uradni nadzor, namenjenih mejnemu nadzoru, in olajšalo izvrševanje zakonodaje Unije o agroživilski verigi, bi bilo treba vzpostaviti skupni celostni sistem uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, ki bi nadomestil sedanje razdrobljene nadzorne okvire in v okviru katerega bi se obravnavale vse pošiljke, ki bi jih bilo treba glede na tveganje, ki ga lahko prinašajo, nadzorovati ob vstopu v Unijo.

(57)

Uradni nadzor nad pošiljkami bi bilo treba izvajati ob njihovem prispetju na mejne kontrolne točke. Ta uradni nadzor bi moral vključevati dokumentacijske preglede vseh pošiljk, po potrebi tudi preglede z elektronskimi sredstvi, ter identifikacijske preglede in fizične preglede, ki se izvedejo ustrezno pogosto glede na tveganje, ki ga predstavlja posamezna pošiljka živali ali blaga.

(58)

Pogostost fizičnih pregledov bi bilo treba določiti in prilagajati glede na tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin in dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje. Ta pristop bi moral pristojnim organom omogočiti, da sredstva za nadzor dodelijo področjem, na katerih je tveganje največje. Morala bi obstajati tudi možnost, da se pogostost identifikacijskih pregledov zmanjša ali omeji na preverjanje uradne zaščitne oznake pošiljke, kadar je to upravičeno zaradi zmanjšanega tveganja pošiljk, ki vstopajo v Unijo. Pri identifikacijskih pregledih in fizičnih pregledih bi bilo treba uporabljati pristop, ki temelji na tveganju in pri katerem se izkoristijo razpoložljivi nabori podatkov in informacije ter računalniško podprti sistemi za zbiranje in upravljanje podatkov.

(59)

V nekaterih primerih se lahko uradni nadzor, ki ga običajno izvajajo pristojni organi na mejnih kontrolnih točkah, izvede na drugih kontrolnih točkah ali ga izvedejo drugi organi, pod pogojem, da se zagotovi visoka raven zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrobiti živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi okolja.

(60)

Za organizacijo učinkovitega sistema uradnega nadzora bi moral pošiljke iz tretjih držav, za katere je potreben nadzor ob vstopu v Unijo, spremljati skupni vstopni zdravstveni dokument, ki bi se uporabljal za predhodno napoved prispetja pošiljk na mejno kontrolno točko ter evidentiranje rezultatov opravljenega uradnega nadzora in odločitev, ki jih sprejmejo pristojni organi glede zadevne pošiljke. Po vseh izvedenih dejavnostih uradnega nadzora bi morali izvajalci dejavnosti isti dokument uporabiti za carinski postopek, ki ga izvedejo carinski organi.

(61)

V nekaterih državah članicah je zaradi specifičnih geografskih omejitev, kot so dolge obale ali meje, težko stalno izpolnjevati minimalne zahteve za mejne kontrolne točke. Neobdelani hlodi se običajno uvozijo v velikih količinah in neenakomernih časovnih presledkih prek specializiranih pristanišč ali kontrolnih točk, zato je težko zagotoviti polno opremljene mejne kontrolne točke, kjer je osebje vedno prisotno. Dovoliti bi bilo treba odstopanja od minimalnih zahtev za mejne kontrolne točke, da se zagotovi učinkovit uradni nadzor določenih neobdelanih hlodov.

(62)

Uradni nadzor živali in blaga, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, bi bilo treba izvajati na mejnih kontrolnih točkah, ki jih države članice določijo v skladu s sklopom minimalnih zahtev. Določitev takih točk bi bilo treba preklicati ali začasno preklicati, kadar ne izpolnjujejo več minimalnih zahtev ali bi njihove dejavnosti lahko pomenile tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje. Pri odločanju o preklicu ali začasnem preklicu takšne določitve bi bilo treba upoštevati stopnjo resnosti tveganja in načelo sorazmernosti.

(63)

Da bi zagotovili enotno uporabo pravil o uradnem nadzoru pošiljk iz tretjih držav, bi bilo treba določiti skupna pravila za ustrezno ukrepanje pristojnih organov in izvajalcev dejavnosti ob sumu na neskladnost ter v zvezi z neskladnimi pošiljkami in pošiljkami, ki bi lahko pomenile tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje.

(64)

Da bi preprečili nedoslednosti in podvajanje pri izvajanju uradnega nadzora, omogočili pravočasno identifikacijo pošiljk, nad katerimi se izvaja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah in drugih kontrolnih točkah, ter zagotovili učinkovito izvajanje nadzora, bi bilo treba zagotoviti sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi, carinskimi organi in drugimi ustreznimi organi, ki obravnavajo pošiljke iz tretjih držav.

(65)

Države članice bi morale zagotoviti, da so pristojnim organom, ki izvajajo uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, vedno na voljo zadostna finančna sredstva za ustrezno osebje in opremo. Čeprav so izvajalci dejavnosti predvsem sami odgovorni za zagotavljanje, da dejavnosti izvajajo skladno z zakonodajo Unije o agroživilski verigi, bi bilo treba sistem notranjega nadzora, ki ga vzpostavijo za ta namen, dopolniti z namenskim sistemom za uradni nadzor, s katerim vsaka država članica zagotavlja učinkovit tržni nadzor v celotni agroživilski verigi. Tak sistem je že sam po sebi zapleten in je zanj potrebnih veliko sredstev, zato bi bilo treba zagotavljati reden priliv sredstev za uradni nadzor v obsegu, ki v danem trenutku ustreza izvršilnim potrebam. Da bi zmanjšali odvisnost sistema za uradni nadzor od javnih financ, bi morali pristojni organi pobirati pristojbine ali dajatve, s katerimi bi pokrili stroške, ki jih imajo zaradi izvajanja uradnega nadzora nad nekaterimi izvajalci dejavnosti ali v zvezi z nekaterimi dejavnostmi, za katere je skladno z zakonodajo Unije o agroživilski verigi potrebna registracija ali odobritev v skladu s pravili Unije o higieni živil in krme ali pravili o zdravju rastlin. Od izvajalcev dejavnosti bi bilo treba pobirati pristojbine ali dajatve tudi za povračilo stroškov uradnega nadzora, ki se izvaja za izdajo uradnega spričevala ali potrdila, in stroškov uradnega nadzora, ki ga pristojni organi izvajajo na mejnih kontrolnih točkah.

(66)

Pristojbine ali dajatve bi morale pokriti stroške, ki jih imajo pristojni organi zaradi izvajanja uradnega nadzora, vključno z režijskimi stroški, ne bi pa jih smele presegati. Režijski stroški bi lahko vključevali stroške podpore in organizacije, potrebne za načrtovanje in izvajanje uradnega nadzora. Take stroške bi bilo treba izračunati na podlagi posameznega uradnega nadzora ali vseh uradnih nadzorov, izvedenih v nekem obdobju. Kadar se pristojbine ali dajatve zaračunajo na podlagi dejanskih stroškov posameznih uradnih nadzorov, bi morali imeti izvajalci dejavnosti, ki redno izpolnjujejo zahteve glede skladnosti, nižje skupne stroške kot neskladni izvajalci dejavnosti, saj naj bi se nad njimi uradni nadzor izvajal manj pogosto. Za spodbujanje skladnosti vseh izvajalcev dejavnosti z zakonodajo Unije ne glede na metodo (na podlagi dejanskih stroškov ali pavšala), ki jo je vsaka država članica izbrala za izračun pristojbin ali dajatev, bi bilo treba pristojbine ali dajatve, kadar se določijo na podlagi celotnih stroškov pristojnih organov v nekem obdobju in naložijo vsem izvajalcem dejavnosti ne glede na to, ali se v referenčnem obdobju nad njimi izvede uradni nadzor ali ne, izračunati tako, da bi nagradili izvajalce dejavnosti, ki redno izpolnjujejo zahteve glede skladnosti z zakonodajo Unije o agroživilski verigi.

(67)

Neposredno ali posredno vračilo pristojbin ali dajatev, ki jih poberejo pristojni organi, bi moralo biti prepovedano, saj bi bili izvajalci dejavnosti, ki ne bi prejeli vračila, v slabšem položaju, kar bi lahko izkrivljalo konkurenco.

(68)

Financiranje uradnega nadzora s pobiranjem pristojbin ali dajatev od izvajalcev dejavnosti bi moralo biti popolnoma pregledno, da bi lahko državljani in podjetja razumeli metodo in podatke, ki se uporabljajo za določanje pristojbin ali dajatev.

(69)

Zakonodaja Unije o agroživilski verigi določa, v katerih primerih bi bilo treba za dajanje na trg ali premik nekaterih živali ali blaga priložiti uradno spričevalo s podpisom uradnika za izdajo spričevala. Primerno je oblikovati skupno zbirko pravil, ki določajo obveznosti pristojnih organov in uradnikov za izdajo spričeval v zvezi z izdajanjem uradnih spričeval ter značilnosti, ki bi jih morala imeti uradna spričevala, da se zagotovi njihova zanesljivost.

(70)

V drugih primerih pravila s področja uporabe te uredbe določajo, da je treba za dajanje na trg ali premik nekaterih živali ali blaga priložiti uradno etiketo, uradno oznako ali drugo uradno potrdilo, ki ga izdajo izvajalci dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnih organov ali sami pristojni organi. Uradna potrdila na primer vključujejo rastlinske potne liste, ekološke logotipe in razpoznavne oznake, kadar se zahtevajo v skladu z zakonodajo Unije, ter oznake zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb ali zajamčenih tradicionalnih posebnosti. Primerno je določiti minimalno zbirko pravil za zagotavljanje, da je tudi izdajanje uradnih potrdil skladno z ustreznimi jamstvi o zanesljivosti.

(71)

Uradni nadzor in druge uradne dejavnosti bi morali temeljiti na analitskih, preskusnih in diagnostičnih metodah, ki izpolnjujejo najsodobnejše znanstvene standarde ter zagotavljajo točne, zanesljive in primerljive rezultate v celotni Uniji. Zato bi bilo treba nenehno izboljševati metode, ki jih uporabljajo uradni laboratoriji, ter kakovost in enotnost analitskih, preskusnih in diagnostičnih podatkov, ki jih ustvarijo. Za ta namen bi bilo treba Komisiji omogočiti, da določi referenčne laboratorije Evropske unije in se opre na njihovo strokovno pomoč na vseh področjih agroživilske verige, na katerih so potrebni natančni in zanesljivi analitski, preskusni in diagnostični rezultati. Referenčni laboratoriji Evropske unije bi morali predvsem zagotavljati, da nacionalni referenčni laboratoriji in uradni laboratoriji dobijo najnovejše informacije o razpoložljivih metodah, ter organizirati medlaboratorijske primerjalne preskuse ali dejavno sodelovati pri njih in zagotavljati programe usposabljanja za nacionalne referenčne laboratorije ali uradne laboratorije.

(72)

Prvi odstavek člena 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oziroma prvi odstavek člena 21 Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (20) se referenčnemu laboratoriju Evropske unije za gensko spremenjena živila in krmo oziroma referenčnemu laboratoriju Evropske unije za krmne dodatke dodeljujejo posebne naloge v okviru postopka za izdajo dovoljenj za gensko spremenjena živila ali krmo ali za krmne dodatke, ki zadevajo zlasti preskušanje, ocenjevanje in validacijo metode določanja ali analize, ki jo predlaga prosilec. Zato bi morala ta laboratorija za namene te uredbe delovati kot referenčna laboratorija Evropske unije.

(73)

Za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti z namenom odkrivanja morebitnih kršitev pravil, vključno s kršitvami zaradi goljufivih ali zavajajočih praks, ter na področju dobrobiti živali bi morali imeti pristojni organi dostop do posodobljenih, zanesljivih in doslednih tehničnih podatkov, ugotovitev raziskav, novih tehnik in strokovnega znanja, potrebnih za pravilno uporabo zakonodaje Unije na teh dveh področjih. Zato bi bilo treba Komisiji omogočiti, da določi referenčne centre Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige in dobrobit živali ter se opre na njihovo strokovno pomoč.

(74)

Za doseganje ciljev te uredbe, prispevanje k nemotenemu delovanju notranjega trga in zagotavljanje zaupanja potrošnikov v notranji trg bi bilo treba učinkovito in dosledno obravnavati primere neskladnosti z zakonodajo Unije o agroživilski verigi, zaradi katerih so potrebni izvršilni ukrepi v več kot eni državi članici. Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo, vzpostavljen na podlagi člena 50 Uredbe (ES) št. 178/2002, pristojnim organom že omogoča hitro izmenjavo in razširjanje informacij o resnih neposrednih ali posrednih tveganjih za zdravje ljudi v zvezi z živili ali krmo oziroma resnih tveganjih za zdravje ljudi, živali ali okolje v zvezi s krmo, da se omogoči hitro ukrepanje za preprečitev teh resnih tveganj. Vendar to orodje, ki sicer omogoča pravočasno ukrepanje v vseh zadevnih državah članicah za preprečitev nekaterih resnih tveganj v agroživilski verigi, ne omogoča učinkovite čezmejne pomoči in sodelovanja med pristojnimi organi za zagotavljanje, da se primeri neskladnosti z zakonodajo Unije o agroživilski verigi, ki imajo čezmejne razsežnosti, učinkovito obravnavajo ne samo v državi članici, v kateri se najprej ugotovijo, ampak tudi v državi članici, iz katere izvirajo. Upravna pomoč in sodelovanje bi morala pristojnim organom omogočiti zlasti izmenjavo informacij, odkrivanje, preiskovanje ter učinkovito in sorazmerno ukrepanje za obravnavo čezmejnih kršitev zakonodaje Unije o agroživilski verigi, tudi v primerih, ko morebitne goljufive in zavajajoče prakse imajo ali bi lahko imele čezmejne razsežnosti.

(75)

V zvezi s prošnjami za upravno pomoč in vsemi obvestili bi bilo treba zagotoviti ustrezno nadaljnje ukrepanje. Da bi olajšali upravno pomoč in sodelovanje, bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj določijo enega ali več organov za zvezo, ki bi pomagali usmerjati in usklajevati komunikacijo med pristojnimi organi v različnih državah članicah. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in za racionalizacijo in poenostavitev sodelovanja med državami članicami bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih aktov o določitvi specifikacij za tehnična orodja, ki jih je treba uporabljati, postopkov za komunikacijo med organi za zvezo ter standardne oblike prošenj za pomoč, obvestil in odgovorov.

(76)

Od vsake države članice bi bilo treba zahtevati, naj pripravi in redno posodablja večletni nacionalni načrt nadzora, ki vključuje vsa področja, za katera se uporablja zakonodaja Unije o agroživilski verigi, ter vsebuje informacije o strukturi in organizaciji sistema uradnega nadzora. Taki večletni nacionalni načrti nadzora so orodje, s katerim bi morala vsaka država članica zagotoviti, da se uradni nadzor na njenem celotnem ozemlju in v celotni agroživilski verigi izvaja na podlagi tveganja, učinkovito in skladno s to uredbo. S primernimi posvetovanji z zadevnimi deležniki bi bilo treba še pred pripravo načrtov zagotoviti njihovo ustreznost.

(77)

Da bi zagotovili skladnost in popolnost večletnih nacionalnih načrtov nadzora, bi morala vsaka država članica določiti en sam organ, pristojen za usklajevanje priprave njenega večletnega nacionalnega načrta nadzora, in po potrebi zbiranje informacij o njegovem izvajanju ter njegov pregled in posodobitev.

(78)

Od držav članic bi bilo treba zahtevati, naj Komisiji predložijo letno poročilo z informacijami o nadzornih dejavnostih in izvajanju večletnih nacionalnih načrtov nadzora. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in da bi olajšali zbiranje in prenos primerljivih podatkov, naknadno združevanje takih podatkov v statistične podatke za celotno Unijo in pripravo poročil Komisije o delovanju uradnega nadzora v Uniji, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih aktov glede določitve standardnih vzorčnih obrazcev za letna poročila.

(79)

Strokovnjakom Komisije bi bilo treba omogočiti, da v državah članicah izvajajo nadzor, vključno s presojami, s katerim preverjajo uporabo ustrezne zakonodaje Unije ter delovanje nacionalnih nadzornih sistemov in pristojnih organov. Komisija bi morala v okviru tega nadzora tudi preiskovati in zbirati informacije o izvršilnih praksah ali težavah, nujnih primerih in novem razvoju dogodkov v državah članicah. Strokovnjakom Komisije bi bilo treba na zahtevo zadevne države članice tudi omogočiti, da sodelujejo pri nadzoru, ki ga na njenem ozemlju izvajajo pristojni organi tretjih držav; tak nadzor bi bilo treba organizirati v tesnem sodelovanju med zadevnimi državami članicami in Komisijo.

(80)

Živali in blago iz tretjih držav bi morali izpolnjevati iste zahteve, kot veljajo za živali in blago iz Unije, ali zahteve, ki so priznane kot vsaj enakovredne, kar zadeva cilje zakonodaje Unije o agroživilski verigi. To načelo je določeno v členu 11 Uredbe (ES) št. 178/2002, v skladu s katerim morajo živila in krma, ki se uvažajo v Unijo, izpolnjevati ustrezne zahteve iz živilske zakonodaje Unije ali zahteve, ki veljajo za vsaj enakovredne tem zahtevam. Posebne zahteve za uporabo tega načela so določene v pravilih Unije o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ki prepovedujejo vnos nekaterih škodljivih organizmov, ki v Uniji niso navzoči (ali so navzoči le v omejenem obsegu), v Unijo, v pravilih Unije o zahtevah glede zdravja živali, ki dovoljujejo vstop živali in nekaterih proizvodov živalskega izvora v Unijo samo iz tretjih držav, vključenih na seznam, vzpostavljen za ta namen, in v pravilih Unije za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, ki določajo tudi oblikovanje seznama tretjih držav, iz katerih proizvodi lahko vstopajo v Unijo.

(81)

Za zagotavljanje, da živali in blago, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, izpolnjujejo vse zahteve iz zakonodaje Unije o agroživilski verigi ali zahteve, ki veljajo za enakovredne, poleg zahtev iz pravil Unije o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, pravil Unije o zahtevah glede zdravja živali in pravil Unije o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz zakonodaje Unije o agroživilski verigi v zvezi s fitosanitarnimi in veterinarskimi pomisleki, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da določi pogoje za vstop živali in blaga v Unijo v obsegu, ki je potreben za zagotavljanje, da te živali in blago izpolnjujejo vse zadevne zahteve iz zakonodaje Unije o agroživilski verigi ali enakovredne zahteve. Taki pogoji bi morali veljati za živali ali blago ali kategorije živali ali blaga iz vseh tretjih držav ali nekaterih tretjih držav ali njihovih regij.

(82)

Kadar so v posebnih primerih na voljo dokazi, da nekatere živali ali blago s poreklom iz tretje države, skupine tretjih držav ali njihovih regij pomenijo tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje, ali kadar so na voljo dokazi o morebitni zelo razširjeni resni neskladnosti z zakonodajo Unije o agroživilski verigi, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da sprejme ukrepe za obvladovanje takih tveganj.

(83)

Izvajanje učinkovitega in uspešnega uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ter navsezadnje varnost in zdravje ljudi, živali in rastlin ter varstvo okolja so odvisni tudi od tega, ali imajo nadzorni organi na voljo dobro usposobljeno osebje z ustreznim znanjem o vseh zadevah, pomembnih za pravilno uporabo zakonodaje Unije. Komisija bi morala zagotavljati ustrezno in namensko usposabljanje, s katerim bi spodbujala enoten pristop k uradnemu nadzoru in drugim uradnim dejavnostim, ki jih izvajajo pristojni organi. Za spodbujanje poznavanja zakonodaje Unije o agroživilski verigi in zahtev v tretjih državah bi bilo treba takšno usposabljanje nameniti tudi osebju pristojnih organov v tretjih državah. V slednjem primeru bi bilo treba dejavnosti usposabljanja zasnovati ob upoštevanju posebnih potreb držav v razvoju, da bi podprli njihov nadzor in izvršilne ukrepe, da bi tako države lahko izpolnile zahteve za uvoz živali in blaga v Unijo.

(84)

Da bi spodbujali izmenjavo izkušenj in najboljših praks med pristojnimi organi, bi bilo treba Komisiji tudi omogočiti, da v sodelovanju z državami članicami organizira programe za izmenjavo osebja, ki izvaja uradni nadzor ali druge uradne dejavnosti, med državami članicami.

(85)

Za učinkovito izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti je pomembno, da si lahko pristojni organi v državah članicah in Komisija, po potrebi pa tudi izvajalci dejavnosti hitro in učinkovito izmenjujejo podatke in informacije v zvezi z uradnim nadzorom ali njegovimi rezultati. V skladu z zakonodajo Unije je vzpostavljenih več informacijskih sistemov, ki jih upravlja Komisija ter ki omogočajo obdelavo in upravljanje takih podatkov in informacij z računalniškimi in spletnimi orodji na ravni Unije. Sistem, namenjen evidentiranju in sledenju rezultatov uradnega nadzora, je celovit računalniški veterinarski sistem (v nadaljnjem besedilu: sistem TRACES – Trade Control and Expert System), v skladu z Direktivo Sveta 90/425/EGS (21) vzpostavljen z odločbama Komisije 2003/24/ES (22) in 2004/292/ES (23) ter se trenutno uporablja za upravljanje podatkov in informacij o živalih in proizvodih živalskega izvora ter uradni nadzor nad njimi. S to uredbo bi morali omogočili ohranitev in nadgradnjo tega sistema, da bi ga bilo mogoče uporabljati za vse blago, za katero zakonodaja Unije o agroživilski verigi določa posebne zahteve ali podrobne ureditve uradnega nadzora. Obstajajo tudi namenski računalniško podprti sistemi za hitro izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo o tveganjih, ki bi se lahko pojavila v agroživilski verigi ali v zvezi z zdravjem živali in rastlin. S členom 50 Uredbe (ES) št. 178/2002 je bil vzpostavljen sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF), namenjen obveščanju o neposrednih ali posrednih tveganjih za zdravje ljudi, ki izhajajo iz živil ali krme, s členom 20 Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (24) sistem za obveščanje in poročanje o ukrepih v zvezi z boleznimi s seznama, s členom 103 Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (25) pa sistem za obveščanje in poročanje o navzočnosti škodljivih organizmov ter obveščanje o primerih neskladnosti. Vsi taki sistemi bi morali delovati skladno in dosledno, da se izkoristijo sinergije med različnimi sistemi, prepreči podvajanje, poenostavi njihovo delovanje in poveča njihova učinkovitost.

(86)

Da bi podprli učinkovitejše upravljanje uradnega nadzora, bi morala Komisija vzpostaviti računalniško podprt informacijski sistem, ki bi povezal in po potrebi nadgradil vse ustrezne sedanje informacijske sisteme, hkrati pa omogočil uporabo naprednih komunikacijskih orodij in orodij za potrjevanje ter čim bolj učinkovito uporabo podatkov in informacij o uradnem nadzoru. Da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju zahtev po informacijah, bi bilo treba pri oblikovanju takega računalniško podprtega sistema upoštevati, da bi bilo treba, kadar je to primerno, zagotoviti združljivost in interoperabilnost takega računalniško podprtega sistema z drugimi informacijskimi sistemi, ki jih upravljajo javni organi in prek katerih se samodejno izmenjujejo ali dajejo na voljo ustrezni podatki. Poleg tega bi bilo treba v skladu z Evropsko digitalno agendo predvideti možnost uporabe elektronskega podpisa v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES (26). Med razvojem kakršne koli nove funkcije takšnega računalniško podprtega sistema in oblikovanjem ustreznih izvedbenih ukrepov, ki bi lahko vplivali na obdelavo osebnih podatkov in zasebnost, bi se bilo treba posvetovati z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(87)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe v zvezi s pravilnim delovanjem računalniško podprtega informacijskega sistema, tehničnimi specifikacijami takšnega sistema ter nalogami in pristojnostmi različnih zadevnih akterjev in uporabnikov, ob upoštevanju zlasti potrebe po čim večjem zmanjšanju upravnih bremen z uporabo mednarodno standardiziranih jezika, strukture sporočil in protokolov za izmenjavo, kakor je ustrezno, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

(88)

Pristojni organi bi morali preiskati primere suma na neskladnost z zakonodajo Unije o agroživilski verigi, v primeru ugotovljene neskladnosti pa določiti njen izvor in obseg ter odgovornost izvajalcev dejavnosti. Pristojni organi bi morali tudi ustrezno ukrepati za zagotovitev, da zadevni izvajalci dejavnosti izboljšajo stanje in se prepreči nadaljnja neskladnost. Pristojni organi bi morali pri organizaciji in izvajanju preiskav in izvršilnih ukrepov ustrezno upoštevati morebitna tveganja in verjetnost goljufivih ali zavajajočih praks v agroživilski verigi.

(89)

Preverjanje skladnosti z zakonodajo Unije o agroživilski verigi z uradnim nadzorom je bistveno, da se zagotovi učinkovito doseganje ciljev te zakonodaje v celotni Uniji. Motnje v nadzornih sistemih države članice lahko v nekaterih primerih znatno ovirajo doseganje navedenih ciljev in povzročijo nastanek tveganj za zdravje ljudi, živali in rastlin ter dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje, ne glede na vpletenost ali odgovornost izvajalcev dejavnosti ali drugih akterjev, ali povzročijo zelo razširjeno resno neskladnost z zakonodajo Unije o agroživilski verigi. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da se v primeru resnih motenj v nadzornem sistemu države članice odzove s sprejetjem ukrepov za obvladovanje ali odpravljanje teh tveganj v agroživilski verigi, dokler zadevna država članica ne sprejme potrebnih ukrepov za odpravo motnje v nadzornem sistemu. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

(90)

Za kršitve pravil iz zakonodaje Unije o agroživilski verigi in te uredbe bi bilo treba v celotni Uniji uporabljati učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni na nacionalni ravni; pri določanju strogosti teh kazni bi bilo treba med drugim upoštevati morebitno škodo za zdravje ljudi, ki bi lahko nastala zaradi kršitev, tudi kadar izvajalci dejavnosti med uradnim nadzorom ne sodelujejo in kadar se predložijo ali uporabijo lažna ali zavajajoča uradna spričevala ali potrdila. Da bi bile finančne kazni, ki se uporabljajo za kršitve pravil zaradi goljufivih ali zavajajočih praks, dovolj odvračilne, bi jih bilo treba določiti tako, da bi presegale neupravičeno prednost, ki bi jo kršitelj pridobil s temi praksami.

(91)

Vsaka oseba bi morala imeti možnost pristojnim organom sporočiti nove informacije, ki jim pomagajo odkriti kršitve te uredbe in pravil iz člena 1(2), ter naložiti kazni zanje. Vendar bi lahko prijavitelje nepravilnosti odvrnilo pomanjkanje jasnih postopkov ali strah pred povračilnimi ukrepi. Poročanje o kršitvah te uredbe je koristno orodje za zagotovitev, da lahko pristojni organ odkrije kršitve in naloži kazni zanje. Zato bi bilo treba s to uredbo zagotoviti, da obstajajo ustrezne ureditve, na podlagi katerih lahko vsaka oseba pristojne organe obvesti o morebitnih kršitvah te uredbe in se ta oseba zaščiti pred povračilnimi ukrepi.

(92)

Ta uredba zajema področja, ki jih že zajemajo nekateri veljavni akti. Da bi preprečili podvajanja in vzpostavili skladen zakonodajni okvir, bi bilo treba razveljaviti naslednje akte in jih nadomestiti s to uredbo: Uredba (ES) št. 882/2004 in Uredba (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (27), direktive Sveta 89/608/EGS (28), 89/662/EGS (29), 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES (30) in 97/78/ES ter Sklep Sveta 92/438/EGS (31).

(93)

Za zagotovitev skladnosti bi bilo treba spremeniti naslednje akte: Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 (32), Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 (33), Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 (34), Uredba (ES) št. 1069/2009, Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 (35), Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (36), Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (37) ter direktive Sveta 98/58/ES (38), 1999/74/ES (39), 2007/43/ES (40), 2008/119/ES (41) in 2008/120/ES (42).

(94)

Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (43) zagotavlja na področjih, ki jih ureja, okvir za financiranje, ki ga Unija na podlagi večletnega finančnega okvira 2014–2020 namenja dejavnostim in ukrepom v agroživilski verigi. Cilj nekaterih od teh aktov in ukrepov je izboljšati izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v Uniji. Uredbo (EU) št. 652/2014 bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevala razveljavitev Uredbe (ES) št. 882/2004 s to uredbo.

(95)

Glede na specifične razmere v zvezi s sektorjem rastlin, v katerem se do zdaj ni izvajala enaka raven nadzora, kot se izvaja za drugo blago iz te uredbe, je bistveno zagotoviti, da bo uvedba novega sistema karseda nemotena in brezhibna. Zato je treba uvesti posebne določbe glede časovnega okvira za sprejetje ustreznih delegiranih aktov. Jasno je tudi, da je upravičeno, da se v zvezi z obveznostjo dokumentacijskih pregledov, ki se izvaja na mejnih kontrolnih točkah, za sektor rastlin uvede izjema za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, ki predstavljajo nizko tveganje, ter da se v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti dovoli dokumentacijski pregled v oddaljenosti od mejne kontrolne točke, kadar tak pregled na daljavo zagotavlja enako raven zanesljivosti.

(96)

Da bi spremenili sklice na evropske standarde ter prilogi II in III k tej uredbi zaradi upoštevanja zakonodajnega, tehničnega in znanstvenega razvoja, in to uredbo dopolnili s posebnimi pravili o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih na področjih, ki jih ureja, tudi s pravili o usposobljenosti in usposabljanju osebja, dodatnih odgovornostih in nalogah pristojnih organov, primerih, v katerih se ne zahteva akreditacija laboratorijev, nekaterih izvzetjih iz obveznosti uradnega nadzora na mejah, merilih za določanje pogostosti identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov, določitvi pogojev, ki jih morajo izpolnjevati nekatere živali ali blago, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, dodatnih zahtevah in nalogah referenčnih laboratorijev in centrov Evropske unije ter dodatnih zahtevah za nacionalne referenčne laboratorije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (44). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(97)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, kar zadeva določitev referenčnih laboratorijev Evropske unije ter referenčnih centrov Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige in dobrobit živali, sprejetje programa nadzora, ki ga Komisija izvaja v državah članicah, ter izvajanje pogostejšega uradnega nadzora v primeru kršitev zakonodaje Unije o agroživilski verigi, za katere sta potrebna usklajena pomoč in nadaljnje ukrepanje Komisije, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

(98)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, med drugim tudi pravil in podrobnosti v zvezi s presojami, obliko spričeval in drugih dokumentov, vzpostavitvijo računalniško podprtih sistemov za upravljanje informacij, sodelovanjem med izvajalci dejavnosti in pristojnimi organi ter med pristojnimi organi, carinskimi organi in drugimi organi, metodami vzorčenja, laboratorijske analize, preskušanja in diagnosticiranja ter njihovim potrjevanjem in razlago, sledljivostjo, pripravo seznama živali ali blaga, nad katerimi je treba izvesti nadzor, ter pripravo seznama držav ali regij, ki lahko izvažajo nekatere živali in blago v Unijo, predhodno napovedjo pošiljk, izmenjavo informacij, mejnimi kontrolnimi točkami, izolacijo in karanteno, odobritvijo predizvoznega nadzora, ki ga izvajajo tretje države, ukrepi za obvladovanje tveganja ali odpravo zelo razširjene resne neskladnosti v zvezi z nekaterimi živalmi ali blagom s poreklom iz tretje države ali njene regije, priznanjem tretjih držav ali regij, ki zagotavljajo enakovredna jamstva, kot se uporabljajo v Uniji, in preklicem priznanja ter usposabljanjem in programi izmenjave osebja med državami članicami ter načrti izrednih ukrepov za živila in krmo za uporabo splošnega načrta za obvladovanje kriznih razmer iz člena 55(1) Uredbe (ES) št. 178/2002, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (45).

(99)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotoviti usklajen pristop v zvezi z izvajanjem uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, s katerimi se zagotavlja uporaba zakonodaje Unije o agroživilski verigi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi učinka, zahtevnosti ter čezmejne in mednarodne narave lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   V tej uredbi so določena pravila o:

(a)

izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti s strani pristojnih organov držav članic;

(b)

financiranju uradnega nadzora;

(c)

upravni pomoči in sodelovanju med državami članicami za pravilno uporabo pravil iz odstavka 2;

(d)

nadzoru, ki ga Komisija izvaja v državah članicah in tretjih državah;

(e)

sprejetju pogojev, ki se morajo izpolnjevati v zvezi z živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo iz tretje države;

(f)

vzpostavitvi računalniško podprtega informacijskega sistema za upravljanje informacij in podatkov v zvezi z uradnim nadzorom.

2.   Ta uredba se uporablja za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili, ne glede na to, ali so določena na ravni Unije ali jih določijo države članice za uporabo zakonodaje Unije, na področju:

(a)

živil ter varnosti, zanesljivosti in neoporečnosti živil v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije živil, vključno s pravili za zagotavljanje poštenih praks v trgovini in varovanje interesov potrošnikov in informacij, ter o proizvodnji in uporabi materialov in snovi, namenjenih za stik z živili;

(b)

namernega sproščanja genetsko spremenjenih organizmov (GSO) v okolje zaradi proizvodnje živil in krme;

(c)

krme in varnosti krme v vseh fazah proizvodnje, predelave, distribucije in uporabe krme, vključno s pravili za zagotavljanje poštenih praks v trgovini ter varovanje zdravja, interesov in obveščenosti potrošnikov;

(d)

zahtev glede zdravja živali;

(e)

preprečevanja in čim večjega zmanjševanja tveganja za zdravje ljudi in živali, ki jih povzročajo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi;

(f)

zahtev glede dobrobiti živali;

(g)

ukrepov varstva pred škodljivimi organizmi rastlin;

(h)

zahtev za dajanje na trg in uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter za trajnostno rabo pesticidov, razen glede naprav za nanašanje pesticidov;

(i)

ekološke pridelave in označevanja ekoloških proizvodov;

(j)

uporabe in označevanja zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zajamčenih tradicionalnih posebnosti.

3.   Ta uredba se uporablja tudi za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost z zahtevami pravil iz odstavka 2, kadar se te zahteve uporabljajo za živali in blago, ki vstopajo v Unijo ali so namenjeni izvozu iz Unije.

4.   Ta uredba se ne uporablja za uradni nadzor za preverjanje skladnosti z:

(a)

Uredbo (EU) št. 1308/2013; vendar pa se uporablja za preglede na podlagi člena 89 Uredbe (EU) št. 1306/2013, s katerimi se zaznajo morebitne goljufive ali zavajajoče prakse v zvezi s tržnimi standardi iz členov 73 do 91 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)

Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta (46);

(c)

Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta (47).

5.   Členi 4, 5, 6, 8, člen 12(2) in (3), členi 15, 18 do 27, 31 do 34, 37 do 42 in 78, členi 86 do 108, točka (b) člena 112, člen 130 ter členi 131 do 141 se uporabljajo tudi za druge uradne dejavnosti, ki jih izvajajo pristojni organi v skladu s to uredbo ali pravili iz odstavka 2 tega člena.

Člen 2

Uradni nadzor in druge uradne dejavnosti

1.   V tej uredbi pomeni „uradni nadzor“ dejavnosti, ki jih izvajajo pristojni organi oziroma pooblaščena telesa ali fizične osebe, na katere se prenesejo določene naloge uradnega nadzora v skladu s to uredbo, da se preveri:

(a)

skladnost izvajalcev dejavnosti s to uredbo in pravili iz člena 1(2), in

(b)

da živali ali blago izpolnjujejo zahteve iz pravil iz člena 1(2), tudi za izdajo uradnega spričevala ali uradnega potrdila.

2.   V tej uredbi pomeni „druge uradne dejavnosti“ dejavnosti, ki niso uradni nadzor ter jih v skladu s to uredbo in pravili iz člena 1(2) izvajajo pristojni organi oziroma pooblaščena telesa ali fizične osebe, na katere se prenesejo določene druge uradne dejavnosti, vključno z dejavnostmi, katerih namen je preverjanje navzočnosti bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin, preprečevanje ali zadrževanje širjenja takšnih bolezni ali škodljivih organizmov, njihovo izkoreninjenje, podeljevanje dovoljenj ali odobritev ter izdaja uradnih spričeval ali potrdil.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„živilska zakonodaja“ pomeni živilsko zakonodajo, kakor je opredeljena v točki (1) člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002;

(2)

„zakonodaja o krmi“ pomeni zakone in druge predpise, ki urejajo krmo na splošno, zlasti pa varnost krme na ravni Unije oziroma na nacionalni ravni v vseh fazah proizvodnje, predelave, distribucije ali uporabe krme;

(3)

„pristojni organi“ pomeni:

(a)

osrednje organe države članice, odgovorne za organizacijo uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v skladu s to uredbo in pravili iz člena 1(2);

(b)

vsak drug organ, na katerega se prenese ta odgovornost;

(c)

po potrebi ustrezne organe tretje države;

(4)

„nadzorni organ za ekološko pridelavo“ pomeni javnoupravno organizacijo države članice za ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov, na katero so pristojni organi delno ali v celoti prenesli svoje pristojnosti v zvezi z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (48), in po potrebi vključuje tudi ustrezni organ tretje države ali ustrezni organ, ki deluje v tretji državi;

(5)

„pooblaščeno telo“ pomeni ločeno pravno osebo, na katero so pristojni organi prenesli določene naloge uradnega nadzora ali določene naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi;

(6)

„postopki za preverjanje nadzora“ pomeni ureditve, ki jih vzpostavijo pristojni organi, in ukrepi, ki jih izvajajo, da bi zagotovili doslednost in učinkovitost uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti;

(7)

„nadzorni sistem“ pomeni sistem, ki vključuje pristojne organe ter sredstva, strukture, ureditve in postopke, vzpostavljene v državi članici za zagotavljanje, da se uradni nadzor izvaja v skladu s to uredbo in pravili iz členov 18 do 27;

(8)

„načrt nadzora“ pomeni opis, ki ga pripravijo pristojni organi in v katerem so informacije o strukturi, organizaciji in delovanju sistema uradnega nadzora ter podrobni načrt uradnega nadzora, ki se bo v nekem obdobju izvajal na posameznih področjih za katera veljajo pravila iz člena 1(2);

(9)

„živali“ pomeni živali, kakor so opredeljene v točki (1) člena 4 Uredbe (EU) 2016/429;

(10)

„bolezni živali“ pomeni bolezni, kakor so opredeljene v točki (16) člena 4 Uredbe (EU) 2016/429;

(11)

„blago“ pomeni vse, za kar se uporablja eno ali več pravil iz člena 1(2), razen živali;

(12)

„živila“ pomeni živila, kakor so opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002;

(13)

„krma“ pomeni krmo, kakor je opredeljena v točki (4) člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002;

(14)

„živalski stranski proizvodi“ pomeni živalske stranske proizvode, kakor so opredeljeni v točki (1) člena 3 Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(15)

„pridobljeni proizvodi“ pomeni pridobljene proizvode, kakor so opredeljeni v točki (2) člena 3 Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(16)

„rastline“ pomeni rastline, kakor so opredeljene v točki (1) člena 2 Uredbe (EU) 2016/2031;

(17)

„škodljivi organizmi rastlin“ pomeni škodljive organizme, kakor so opredeljeni v členu 1(1) Uredbe (EU) 2016/2031;

(18)

„fitofarmacevtska sredstva“ pomeni fitofarmacevtska sredstva, kakor so opredeljena v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(19)

„proizvodi živalskega izvora“ pomeni proizvode živalskega izvora, kakor so opredeljeni v točki 8.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (49);

(20)

„zarodni material“ pomeni zarodni material, kakor je opredeljen v točki (28) člena 4 Uredbe (EU) 2016/429;

(21)

„rastlinski proizvodi“ pomeni rastlinske proizvode, kakor so opredeljeni v točki (2) člena 2 Uredbe (EU) 2016/2031;

(22)

„drugi predmeti“ pomeni druge predmete, kakor so opredeljeni v točki (5) člena 2 Uredbe (EU) 2016/2031;

(23)

„nevarnost“ pomeni vsakega povzročitelja ali stanje, ki lahko škodljivo vpliva na zdravje ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali okolje;

(24)

„tveganje“ pomeni funkcijo verjetnosti škodljivega vpliva na zdravje ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali okolje in resnosti tega vpliva, ki izhaja iz nevarnosti;

(25)

„uradno potrjevanje“ pomeni postopek, s katerim dajo pristojni organi zagotovilo glede skladnosti z eno ali več zahtevami iz pravil iz člena 1(2);

(26)

„uradnik za izdajo spričevala“ pomeni:

(a)

vsakega uradnika pristojnih organov, pooblaščenega za podpisovanje uradnih spričeval v imenu pristojnega organa, ali

(b)

vsako drugo fizično osebo, ki jo pristojni organi pooblastijo za podpisovanje uradnih spričeval v skladu s pravili iz člena 1(2);

(27)

„uradno spričevalo“ pomeni papirni ali elektronski dokument, ki ga podpiše uradnik za izdajo spričeval in pomeni zagotovilo glede skladnosti z eno ali več zahtevami iz pravil iz člena 1(2);

(28)

„uradno potrdilo“ pomeni vsako etiketo, oznako ali drugo obliko potrdila, ki jo izdajo izvajalci dejavnosti, ki so za ta namen pod uradnim nadzorom pristojnih organov ali sami pristojni organi in pomeni zagotovilo glede skladnosti z eno ali več zahtevami te uredbe ali pravil iz člena 1(2);

(29)

„izvajalec dejavnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, za katero velja ena ali več obveznosti iz pravil iz člena 1(2);

(30)

„presoja“ pomeni sistematični in neodvisni pregled, ali so dejavnosti in z njimi povezani rezultati skladni z načrtovano ureditvijo ter ali se ta ureditev učinkovito uporablja in je primerna za doseganje ciljev;

(31)

„razvrstitev“ pomeni razvrstitev izvajalcev dejavnosti na podlagi ocene njihove skladnosti z merili razvrščanja;

(32)

„uradni veterinar“ pomeni veterinarja, zaposlenega pri pristojnem organu ali drugje, ki ga imenuje pristojni organ in je ustrezno usposobljen za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v skladu s to uredbo in z ustreznimi pravili iz člena 1(2);

(33)

„inšpektor za zdravje rastlin“ pomeni fizično osebo, zaposleno pri pristojnemu organu ali drugje, ki jo imenuje pristojni organ in je ustrezno usposobljena za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v skladu s to uredbo in z ustreznimi pravili iz točke (g) člena 1(2);

(34)

„snovi s specifičnim tveganjem“ pomeni snov s specifičnim tveganjem, kakor so opredeljena v točki (g) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 999/2001;

(35)

„dolga vožnja“ pomeni dolgo vožnjo, kakor je opredeljena v točki (m) člena 2 Uredbe (ES) št. 1/2005;

(36)

„naprave za nanašanje pesticidov“ pomeni naprave za nanašanje pesticidov, kakor so opredeljene v točki (4) člena 3 Direktive 2009/128/ES;

(37)

„pošiljka“ pomeni število živali ali količino blaga, ki jo zajema isto uradno spričevalo, uradno potrdilo ali kateri koli drug dokument, ki se prevaža z istim prevoznim sredstvom in izvira iz istega ozemlja ali tretje države ter je – razen blaga, za katerega se uporabljajo pravila iz točke (g) člena 1(2) – iste vrste, istega razreda ali istega opisa;

(38)

„mejna kontrolna točka“ pomeni kraj in pripadajoče objekte, ki jih država članica določi za izvajanje uradnega nadzora iz člena 47(1);

(39)

„izhodna točka“ pomeni mejno kontrolno točko ali kateri koli drugi kraj, ki ga določi država članica, na katerem živali, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 1/2005, zapustijo carinsko območje Unije;

(40)

„vstopanje v Unijo“ ali „vstop v Unijo“ pomeni vnos živali in blaga na eno od ozemelj, ki so navedena v Prilogi I k tej uredbi, s področij izven navedenih ozemelj, razen kar zadeva pravila iz točke (g) člena 1(2), v zvezi s katerimi pomeni vnos blaga na „ozemlje Unije“, kakor je opredeljeno v drugem pododstavku člena 1(3) Uredbe (EU) 2016/2031;

(41)

„dokumentacijski pregled“ pomeni pregled uradnih spričeval, uradnih potrdil in drugih dokumentov, vključno s poslovnimi dokumenti, ki morajo spremljati pošiljko v skladu s pravili iz člena 1(2), člena 56(1) ali izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s členi 77(3), 126(3), 128(1) in 129(1);

(42)

„identifikacijski pregled“ pomeni vizualni inšpekcijski pregled, s katerim se preveri, da se vsebina in označitev pošiljke, vključno z oznakami na živalih, zalivkah in prevoznih sredstvih, ujemajo z informacijami v uradnih spričevalih, uradnih potrdilih in drugih spremnih dokumentih;

(43)

„fizični pregled“ pomeni pregled živali ali blaga in, kakor je ustrezno, embalaže, prevoznih sredstev, označb in temperature, vzorčenje za analizo, preskušanje ali diagnosticiranje ter vsak drug pregled, ki je potreben za preverjanje skladnosti s pravili iz člena 1(2);

(44)

„tranzit“ pomeni premik iz ene tretje države v drugo tretjo državo s prevozom pod carinskim nadzorom prek enega od ozemelj iz Priloge I ali premik z enega od ozemelj iz Priloge I na drugo ozemlje iz Priloge I po prevozu prek ozemlja tretje države, razen kar zadeva pravila iz točke (g) člena 1(2), v zvezi s katerimi pomeni bodisi:

(a)

premik iz ene tretje države v drugo tretjo državo, kakor je opredeljena v prvem pododstavku člena 1(3) Uredbe (EU) 2016/2031, ki poteka pod carinskim nadzorom čez ozemlje Unije, kakor je opredeljeno v drugem pododstavku člena 1(3) navedene uredbe, bodisi

(b)

premik z „ozemlja Unije“ na drugi del „ozemlja Unije“, kakor je opredeljeno v drugem pododstavku člena 1(3) Uredbe (EU) 2016/2031, ki poteka čez ozemlje tretje države, kakor je opredeljeno v prvem pododstavku člena 1(3) navedene uredbe;

(45)

„carinski nadzor“ pomeni ukrepe carinskega nadzora, kakor so opredeljeni v točki (27) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (50);

(46)

„carinska kontrola“ pomeni carinski nadzor, kakor je opredeljen v točki (3) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(47)

„uradno pridržanje“ pomeni postopek, s katerim pristojni organi zagotovijo, da se živali in blago, za katere velja uradni nadzor, ne premikajo ali se vanje ne posega, dokler ni sprejeta odločitev o njihovem namembnem kraju; vključuje skladiščenje pri izvajalcih dejavnosti v skladu z navodili in pod nadzorom pristojnih organov;

(48)

„dnevnik vožnje“ pomeni dokument, določen v točkah 1 do 5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1/2005;

(49)

„uradni pomočnik“ pomeni predstavnika pristojnih organov, usposobljenega v skladu z zahtevami, določenimi na podlagi člena 18 in zadolženega za izvajanje določenih nalog uradnega nadzora ali določenih nalog, povezanih z drugimi uradnimi dejavnostmi;

(50)

„meso in užitni deli“ pomeni za namene točke (a) člena 49(2) te uredbe proizvode s tarifnimi številkami 0201 do 0208 poglavja 2 oddelka I dela II Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (51);

(51)

„oznaka zdravstvene ustreznosti“ pomeni oznako, ki se namesti po uradnem nadzoru iz točk (a) in (c) člena 18(2) ter dokazuje, da je meso primerno za prehrano ljudi.

NASLOV II

URADNI NADZOR IN DRUGE URADNE DEJAVNOSTI V DRŽAVAH ČLANICAH

POGLAVJE I

Pristojni organi

Člen 4

Določitev pristojnih organov

1.   Za vsako področje, ki ga urejajo pravila iz člena 1(2), države članice določijo pristojni organ ali organe, na katere prenesejo odgovornost za organizacijo ali izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti.

2.   Kadar država članica na enem področju prenese pristojnost za organizacijo ali izvajanje uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti na več kot en pristojni organ na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ali kadar pristojnim organom, določenim v skladu z odstavkom 1, navedena določitev omogoča, da prenesejo nekatere odgovornosti za uradni nadzor ali druge uradne dejavnosti na druge javne organe, država članica:

(a)

zagotovi uspešno in učinkovito usklajevanje med vsemi vpletenimi organi ter doslednost in učinkovitost uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti na svojem ozemlju in

(b)

v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami določi en sam organ, pristojen za usklajevanje sodelovanja in stikov s Komisijo in drugimi državami članicami v zvezi z uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi, ki se izvajajo na posameznih področjih, za katere veljajo pravila iz člena 1(2).

3.   Pristojni organi, odgovorni za preverjanje skladnosti s pravili iz točke (i) člena 1(2), lahko nekatere odgovornosti v zvezi z uradnim nadzorom ali drugimi uradnimi dejavnostmi prenesejo na enega ali več nadzornih organov za ekološko pridelavo. V takih primerih vsem dodelijo šifre.

4.   Države članice zagotovijo, da se Komisiji sporočijo kontaktni podatki in vsakršne spremembe glede:

(a)

pristojnih organov, določenih v skladu z odstavkom 1;

(b)

organov, določenih v skladu s točko (b) odstavka 2;

(c)

nadzornih organov za ekološko pridelavo iz odstavka 3;

(d)

pooblaščenih teles iz člena 28(1).

Informacije iz prvega pododstavka dajo države članice na voljo tudi javnosti, vključno prek spleta.

Člen 5

Splošne obveznosti glede pristojnih organov in nadzornih organov za ekološko pridelavo

1.   Pristojni organi in nadzorni organi za ekološko pridelavo imajo:

(a)

vzpostavljene postopke in/ali ureditve za zagotavljanje učinkovitosti in ustreznosti uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti;

(b)

vzpostavljene postopke in/ali ureditve za zagotavljanje nepristranskosti, kakovosti in doslednosti uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti na vseh ravneh;

(c)

vzpostavljene postopke in/ali ureditve za zagotavljanje, da osebje, ki izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, ni v nikakršnem nasprotju interesov;

(d)

ustrezne laboratorijske zmogljivosti za analizo, preskušanje in diagnosticiranje ali dostop do teh zmogljivosti;

(e)

dovolj ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja za uspešno in učinkovito izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ali dostop do takega osebja;

(f)

ustrezne in pravilno vzdrževane objekte in opremo za zagotovitev, da lahko osebje uspešno in učinkovito izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti;

(g)

pravna pooblastila za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ter sprejemanje ukrepov, določenih v tej uredbi in pravilih iz člena 1(2);

(h)

vzpostavljene pravne postopke, s katerimi se osebju zagotovi dostop do prostorov in dokumentacije izvajalcev dejavnosti, da lahko ustrezno opravi svoje naloge;

(i)

vzpostavljene načrte izrednih ukrepov, ki so jih pripravljeni izvajati v nujnih primerih, po potrebi v skladu s pravili iz člena 1(2).

2.   Vsa imenovanja uradnih veterinarjev so pisna, v njih pa se določijo uradni nadzor in druge uradne dejavnosti ter s tem povezane naloge, za katere se opravi imenovanje. Za vse uradne veterinarje veljajo zahteve, naložene osebju pristojnih organov iz te uredbe, vključno z zahtevo, da ne smejo biti v nikakršnem nasprotju interesov.

3.   Vsa imenovanja uradnih fitosanitarnih inšpektorjev so v pisni obliki, v njih pa se določijo uradni nadzor in druge uradne dejavnosti ter s tem povezane naloge, za katere se opravi imenovanje. Za vse uradne fitosanitarne inšpektorje veljajo zahteve, naložene osebju pristojnih organov na podlagi te uredbe, vključno z zahtevo, da ne smejo biti v nikakršnem nasprotju interesov.

4.   Osebje, ki izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti:

(a)

je deležno ustreznega usposabljanja na svojem področju pristojnosti, da lahko strokovno izpolnjuje svoje naloge ter dosledno izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti;

(b)

spremlja novosti na svojem področju pristojnosti in se po potrebi redno dodatno usposablja in

(c)

je deležno usposabljanja glede tem iz poglavja I Priloge II in obveznosti pristojnih organov na podlagi te uredbe, kakor je ustrezno.

Pristojni organi, nadzorni organi za ekološko pridelavo in pooblaščena telesa pripravijo in izvajajo programe usposabljanja, da osebju, ki izvaja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, zagotovijo usposabljanje iz točk (a), (b) in (c).

5.   Kadar imajo službe pristojnega organa več kot eno pristojno enoto za izvajanje uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti, se med različnimi enotami zagotovita uspešno in učinkovito usklajevanje in sodelovanje.

Člen 6

Presoje pristojnih organov

1.   Pristojni organi za zagotovitev skladnosti s to uredbo izvajajo notranje presoje ali naročijo presoje svojega delovanja in glede na rezultate teh presoj sprejmejo ustrezne ukrepe.

2.   Presoje iz odstavka 1 so predmet neodvisnega pregleda in se izvajajo na pregleden način.

Člen 7

Pravica do pritožbe

Fizične in pravne osebe imajo v skladu z nacionalnim pravom pravico do pritožbe zoper odločitve, ki jih pristojni organi sprejmejo v zvezi z njimi skladno s členom 55, členom 66(3) in (6), členom 67, točko (b) člena 137(3) ter členom 138(1) in (2).

Pravica do pritožbe ne vpliva na obveznost pristojnih organov, da hitro ukrepajo, da v skladu s to uredbo in pravili iz člena 1(2) odpravijo ali obvladajo tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, ali dobrobit živali ali v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje.

Člen 8

Obveznosti pristojnih organov glede zaupnosti

1.   Pristojni organi, ob upoštevanju odstavka 3, zagotovijo, da se informacije, pridobljene pri izvajanju nalog v okviru uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, ne razkrijejo tretjim osebam, kadar za te informacije zaradi njihove narave na podlagi nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Unije velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

V ta namen države članice zagotovijo, da za osebje in druge posameznike, vključene v uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, veljajo ustrezne obveznosti glede zaupnosti.

2.   Odstavek 1 velja tudi za nadzorne organe za ekološko pridelavo, pooblaščena telesa in fizične osebe, na katere se prenesejo določene naloge uradnega nadzora, ter uradne laboratorije.

3.   Razen če obstaja prevladujoči javni interes za razkritje in brez poseganja v primere, v katerih se razkritje zahteva v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, informacije, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz odstavka 1, vključujejo informacije, katerih razkritje bi ogrozilo:

(a)

namen inšpekcijskih pregledov, preiskav ali presoj;

(b)

varstvo poslovnih interesov izvajalca dejavnosti ali katere koli druge fizične ali pravne osebe ali

(c)

varstvo sodnih postopkov in pravnega svetovanja.

4.   Pristojni organi pri ugotavljanju, ali obstaja prevladujoči javni interes, zaradi katerega je razkritje informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz odstavka 1, upravičeno, med drugim upoštevajo morebitna tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za okolje ter vrsto, resnost in obseg takih tveganj.

5.   Obveznosti glede zaupnosti iz tega člena pristojnim organom ne preprečujejo, da objavijo ali dajo javnosti drugače na voljo informacije o rezultatu uradnega nadzora v zvezi s posameznimi izvajalci dejavnosti, če sta – brez poseganja v primere, v katerih se razkritje zahteva v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo – izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

zadevnemu izvajalcu dejavnosti se ob upoštevanju nujnosti razmer omogoči, da pred objavo ali razkritjem poda pripombe k informacijam, ki jih imajo pristojni organi namen objaviti ali drugače dati na voljo javnosti, in

(b)

v informacijah, ki se objavijo ali dajo drugače na voljo javnosti, se upoštevajo pripombe zadevnega izvajalca dejavnosti ali pa se te informacije objavijo ali razkrijejo skupaj s takimi pripombami.

POGLAVJE II

Uradni nadzor

Oddelek I

Splošne zahteve

Člen 9

Splošna pravila o uradnem nadzoru

1.   Pristojni organi izvajajo uradni nadzor nad vsemi izvajalci dejavnosti redno, na podlagi tveganja in ustrezno pogosto ob upoštevanju:

(a)

znanega tveganja, povezanega z:

(i)

živalmi in blagom;

(ii)

dejavnostmi, ki jih nadzorujejo izvajalci dejavnosti;

(iii)

krajem dejavnosti ali operacij izvajalcev dejavnosti;

(iv)

uporabo proizvodov, postopkov, materialov ali snovi, ki lahko vplivajo na varnost, zanesljivost in neoporečnost živil, varnost krme, zdravje ali dobrobit živali oziroma zdravje rastlin ali ki lahko v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev škodljivo vplivajo tudi na okolje;

(b)

kakršnih koli informacij, ki kažejo na verjetnost, da bi potrošniki lahko bili zavedeni, zlasti glede vrste, istovetnosti, značilnosti, sestave, količine, trajnosti, države izvora, kraja porekla oziroma postopka proizvodnje ali pridelave živil;

(c)

preteklih rezultatov uradnega nadzora, opravljenega nad izvajalci dejavnosti, in njihove skladnosti s pravili iz člena 1(2);

(d)

zanesljivosti in rezultatov nadzora za ugotavljanje skladnosti s pravili iz člena 1(2), ki so ga izvedli izvajalci dejavnosti sami ali ki ga je izvedla tretja oseba na njihovo zahtevo, po potrebi vključno z zasebnimi shemami za zagotavljanje kakovosti, in

(e)

kakršnih koli informacij, ki bi lahko nakazovale neskladnost s pravili iz člena 1(2).

2.   Pristojni organi izvajajo uradni nadzor redno in ustrezno pogosto glede na tveganje, da odkrijejo morebitne namerne kršitve pravil iz člena 1(2) zaradi goljufivih ali zavajajočih praks in ob upoštevanju informacij o takih kršitvah, ki se izmenjajo v okviru mehanizmov upravne podpore iz členov 102 do 108, in vseh drugih informacij o možnosti takih kršitev.

3.   Uradni nadzor, ki se opravi pred dajanjem na trg ali premikom nekaterih živali in blaga za izdajo uradnih spričeval ali uradnih potrdil in se zahteva v skladu s pravili iz člena 1(2) kot pogoj za dajanje na trg ali premik živali ali blaga, se izvaja v skladu s:

(a)

pravili iz člena 1(2);

(b)

veljavnimi delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih je Komisija sprejela v skladu s členi 18 do 27.

4.   Uradni nadzor se izvaja brez predhodnega obvestila, razen kadar je takšno obvestilo potrebno in ustrezno utemeljeno za izvedbo uradnega nadzora. Kar zadeva uradni nadzor na zahtevo izvajalca dejavnosti, lahko pristojni organ odloči, ali se uradni nadzor izvede s predhodnim obvestilom ali brez. Uradni nadzor s predhodnim obvestilom ne izključuje uradnega nadzora brez predhodnega obvestila.

5.   Uradni nadzor se izvaja tako, da se izvajalcu dejavnosti povzroči čim manjše upravno breme in da čim manj ovira njegovo poslovanje, ne da bi to negativno vplivalo na učinkovitost nadzora.

6.   Pristojni organi ob upoštevanju dejstva, da je treba nadzor prilagoditi specifičnim okoliščinam, uradni nadzor izvajajo enako ne glede na to, ali so zadevne živali in blago:

(a)

na voljo na trgu Unije in izvirajo iz države članice, v kateri se izvaja uradni nadzor, ali iz druge države članice;

(b)

namenjene izvozu iz Unije ali

(c)

v procesu vstopa v Unijo.

7.   V obsegu, ki je nujno potreben za organizacijo uradnega nadzora, lahko namembne države članice od izvajalcev dejavnosti, ki se jim živali ali blago dostavijo iz druge države članice, zahtevajo, naj sporočijo prispetje takih živali ali blaga.

Člen 10

Izvajalci dejavnosti, postopki in dejavnosti, za katere velja uradni nadzor

1.   V obsegu, potrebnem za ugotavljanje skladnosti s pravili iz člena 1(2), pristojni organi izvajajo uradni nadzor nad:

(a)

živalmi in blagom v vseh fazah proizvodnje, predelave, distribucije in uporabe;

(b)

snovmi, materiali ali drugimi predmeti, ki lahko vplivajo na značilnosti ali zdravje živali in blaga, ter skladnosti z veljavnimi zahtevami v vseh fazah proizvodnje, predelave, distribucije in uporabe;

(c)

izvajalci dejavnosti, kar zadeva dejavnosti – vključno z rejo živali –, opremo, prevoznimi sredstvi, prostori in drugimi lokacijami pod njihovim nadzorom ter njihovo okolico, ter s tem povezano dokumentacijo.

2.   Brez poseganja v pravila o obstoječih seznamih ali evidencah, vzpostavljenih na podlagi pravil iz člena 1(2), pristojni organi pripravijo in posodabljajo seznam izvajalcev dejavnosti. Kadar takšen seznam ali evidenca že obstaja za druge namene, se lahko uporabi tudi za namene te uredbe.

3.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za spremembe te uredbe v zvezi z določitvijo kategorij izvajalcev dejavnosti, ki so izvzeti iz uvrstitve na seznam izvajalcev dejavnosti iz odstavka 2 tega člena, kadar bi njihova uvrstitev na takšen seznam povzročila nesorazmerno upravno breme v primerjavi s tveganjem, povezanim z njihovimi dejavnostmi.

Člen 11

Preglednost uradnega nadzora

1.   Pristojni organi izvajajo uradni nadzor zelo pregledno in dajo javnosti vsaj enkrat letno, tudi prek objave na spletu, na voljo ustrezne informacije v zvezi z organizacijo in izvajanjem uradnega nadzora.

Zagotovijo tudi redno in pravočasno objavljanje informacij o:

(a)

vrsti, številu in rezultatih uradnega nadzora;

(b)

vrsti in številu primerov ugotovljenih neskladnosti;

(c)

vrsti in številu primerov, v katerih so pristojni organi ukrepali v skladu s členom 138, in

(d)

vrsti in številu primerov, v katerih so bile naložene kazni iz člena 139.

Informacije iz točk (a) do (d) drugega pododstavka tega odstavka se po potrebi lahko zagotovijo z objavo letnega poročila iz člena 113(1).

2.   Pristojni organi vzpostavijo postopke, s katerimi zagotovijo, da se netočne informacije, ki so bile dane na voljo javnosti, ustrezno popravijo.

3.   Pristojni organi lahko objavijo ali drugače dajo javnosti na voljo informacije o razvrstitvi posameznih izvajalcev dejavnosti na podlagi rezultatov enega ali več uradnih nadzorov, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

merila razvrščanja so objektivna, pregledna in javno dostopna ter

(b)

vzpostavljene so ustrezne ureditve za zagotavljanje pravičnosti, doslednosti in preglednosti postopka razvrstitve.

Člen 12

Dokumentirani nadzorni postopki

1.   Pristojni organi izvajajo uradni nadzor v skladu z dokumentiranimi postopki.

Ti postopki zajemajo vsebinska področja za nadzorne postopke iz poglavja II Priloge II in vsebujejo navodila za osebje, ki izvaja uradni nadzor.

2.   Pristojni organi imajo vzpostavljene postopke za preverjanje nadzora.

3.   Pristojni organi:

(a)

sprejmejo popravne ukrepe v vseh primerih, v katerih se s postopki iz odstavka 2 ugotovijo pomanjkljivosti, in

(b)

posodobijo dokumentirane postopke iz odstavka 1, kakor je ustrezno.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo tudi za pooblaščena telesa in nadzorne organe za ekološko pridelavo.

Člen 13

Zapisniki o uradnem nadzoru

1.   Pristojni organi pripravijo pisni zapisnik o vsakem uradnem nadzoru, ki ga izvedejo. Ti zapisniki so lahko na papirju ali v elektronski obliki.

Ti zapisniki vključujejo:

(a)

opis namena uradnega nadzora;

(b)

uporabljene metode nadzora;

(c)

rezultate uradnega nadzora in

(d)

po potrebi ukrepe, ki jih pristojni organi zahtevajo od zadevnega izvajalca dejavnosti na podlagi rezultatov uradnega nadzora.

2.   Če se zaradi namenov sodnih preiskav ali varstva sodnih postopkov ne zahteva drugače, se izvajalcem dejavnosti, v zvezi s katerimi se izvede uradni nadzor, na njihovo zahtevo zagotovi izvod zapisnika iz odstavka 1, razen če je bilo izdano uradno spričevalo ali uradno potrdilo. Pristojni organi izvajalca dejavnosti nemudoma pisno obvestijo o vseh primerih neskladnosti, ugotovljenih pri uradnem nadzoru.

3.   Kadar se za uradni nadzor zahteva stalna ali redna navzočnost osebja ali predstavnikov pristojnih organov v prostorih izvajalca dejavnosti, se zapisniki iz odstavka 1 pripravljajo tako pogosto, da so pristojni organi in izvajalec dejavnosti lahko:

(a)

redno obveščeni o stopnji skladnosti in

(b)

nemudoma obveščeni o vseh primerih neskladnosti, ugotovljenih pri uradnem nadzoru.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo tudi za pooblaščena telesa, nadzorne organe za ekološko pridelavo in fizične osebe, na katere se prenesejo določene naloge uradnega nadzora.

Člen 14

Metode in tehnike uradnega nadzora

Metode in tehnike uradnega nadzora vključujejo, kakor je ustrezno:

(a)

pregled nadzora, ki so ga vzpostavili izvajalci dejavnosti, in doseženih rezultatov;

(b)

inšpekcijski pregled:

(i)

opreme, prevoznih sredstev, prostorov in drugih lokacij pod nadzorom izvajalcev dejavnosti ter njihove okolice;

(ii)

živali in blaga, vključno s polizdelki, surovin, sestavin, pomožnih sredstev v predelavi in drugih proizvodov, ki se uporabljajo za pripravo in proizvodnjo blaga ali krmljenje ali zdravljenje živali;

(iii)

proizvodov in postopkov za čiščenje in vzdrževanje;

(iv)

sledljivosti, označevanja, predstavitve, oglaševanja in zadevne embalaže, vključno z materiali, namenjenimi za stik z živili;

(c)

pregled higienskih razmer v prostorih izvajalcev dejavnosti;

(d)

oceno postopkov dobre proizvodne prakse, dobre higienske prakse, dobre kmetijske prakse ter postopkov, ki temeljijo na načelih analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP);

(e)

dokumentacijski pregled, evidence o sledljivosti in druge evidence, ki so lahko pomembni za oceno skladnosti s pravili iz člena 1(2), po potrebi vključno z dokumenti, priloženimi živilom, krmi in vsaki snovi ali materialu, ki vstopa v obrat ali ga zapušča;

(f)

pogovore z izvajalci dejavnosti in njihovim osebjem;

(g)

preverjanje meritev, ki jih opravi izvajalec dejavnosti, in drugih rezultatov preskušanj;

(h)

vzorčenje, analize, diagnosticiranje in preskušanje;

(i)

presoje izvajalcev dejavnosti;

(j)

vsako drugo dejavnost, ki je potrebna za odkrivanje primerov neskladnosti.

Člen 15

Obveznosti izvajalcev dejavnosti

1.   Če je to potrebno za izvajanje uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti, izvajalci dejavnosti na zahtevo pristojnih organov omogočijo osebju pristojnih organov dostop do:

(a)

opreme, prevoznih sredstev, prostorov in drugih lokacij pod njihovim nadzorom ter njihove okolice;

(b)

svojih računalniško podprtih informacijskih sistemov;

(c)

živali in blaga pod njihovim nadzorom;

(d)

svojih dokumentov in vseh drugih ustreznih informacij.

2.   Izvajalci dejavnosti med uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi pomagajo osebju pristojnih organov in nadzornih organov za ekološko pridelavo ter z njim sodelujejo pri opravljanju njihovih nalog.

3.   Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, ki vstopa v Unijo, ima poleg obveznosti, določenih v odstavkih 1 in 2 tudi obveznost, da brez odlašanja da na voljo na papirju ali v elektronski obliki vse informacije o živalih in blagu.

4.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila glede sodelovanja in izmenjave informacij med izvajalci dejavnosti in pristojnimi organi, kar zadeva prispetje in raztovarjanje živali in blaga iz člena 47(1), kadar je to potrebno za zagotovitev njihove popolne identifikacije in učinkovito izvedbo uradnega nadzora v zvezi s takšnimi živalmi in blagom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

5.   Za namene člena 10(2) in ob upoštevanju člena 10(3) izvajalci dejavnosti pristojnim organom zagotovijo vsaj naslednje posodobljene podatke:

(a)

svoje ime in pravno obliko in

(b)

specifične dejavnosti, ki jih izvajajo, vključno z dejavnostmi, ki jih izvajajo s sredstvi komunikacije na daljavo, in lokacije pod njihovim nadzorom.

6.   Obveznosti izvajalcev dejavnosti iz tega člena se uporabljajo tudi, kadar uradni nadzor in druge uradne dejavnosti izvajajo uradni veterinarji, inšpektorji za zdravje rastlin, pooblaščena telesa, nadzorni organi in fizične osebe, na katere se prenesejo določene naloge uradnega nadzora ali določene naloge v zvezi z drugimi uradnimi dejavnostmi.

Oddelek II

Dodatne zahteve za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti na določenih področjih

Člen 16

Dodatne zahteve

1.   Na področjih, ki jih urejajo pravila iz tega oddelka, se ta pravila uporabljajo poleg drugih pravil iz te uredbe.

2.   Komisija pri sprejemanju delegiranih in izvedbenih aktov iz tega oddelka upošteva:

(a)

izkušnje, ki so jih pristojni organi ter nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme pridobili pri uporabi postopkov iz člena 5 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 (52) in člena 6 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 (53);

(b)

znanstveni in tehnološki napredek;

(c)

pričakovanja potrošnikov glede sestave živil in spremembe prehranskih vzorcev;

(d)

tveganja za zdravje ljudi, živali in rastlin, povezana z živalmi in blagom, in

(e)

informacije o morebitnih namernih kršitvah zaradi goljufivih ali zavajajočih praks.

3.   Če to ne preprečuje doseganja ciljev na podlagi pravil iz člena 1(2), Komisija pri sprejemanju delegiranih in izvedbenih aktov iz tega oddelka upošteva:

(a)

potrebo po poenostavitvi uporabe delegiranih in izvedbenih aktov, ob upoštevanju vrste in velikosti malih podjetij;

(b)

potrebo po tem, da se omogoči nadaljnja uporaba tradicionalnih metod v vseh fazah proizvodnje, predelave ali distribucije živil in proizvodnja tradicionalnih živil, in

(c)

potrebe izvajalcev dejavnosti v regijah, za katere veljajo posebne geografske omejitve.

Člen 17

Posebne opredelitve pojmov

Za namene člena 18:

(a)

„pod odgovornostjo uradnega veterinarja“ pomeni, da uradni veterinar za izvajanje ukrepa pooblasti uradnega pomočnika;

(b)

„pod nadzorom uradnega veterinarja“ pomeni, da uradni pomočnik izvaja ukrep pod odgovornostjo uradnega veterinarja, medtem ko je uradni veterinar v času, potrebnem za izvedbo tega ukrepa, prisoten v obratu, kjer se ukrep izvaja;

(c)

„pregled ante mortem“ pomeni preverjanje zahtev glede zdravja ljudi in živali ter dobrobiti živali pred zakolom, kar po potrebi vključuje klinični pregled vsake posamezne živali in preverjanje podatkov o prehranjevalni verigi iz oddelka III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(d)

„pregled post mortem“ pomeni preverjanje v klavnici ali obratu za obdelavo divjadi glede skladnosti z zahtevami, ki se uporabljajo za:

(i)

trupe, kakor so opredeljeni v točki 1.9 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, in užitne dele, kakor so opredeljeni v točki 1.11 navedene priloge, da se določi, ali je meso primerno za prehrano ljudi;

(ii)

varno odstranjevanje snovi s specifičnim tveganjem ter

(iii)

zdravje in dobrobit živali.

Člen 18

Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi s proizvodnjo proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi

1.   Uradni nadzor, ki se izvaja za preverjanje skladnosti s pravili iz člena 1(2) te uredbe v zvezi s proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, vključuje preverjanje skladnosti z zahtevami iz uredb (ES) št. 852/2004, (ES) št. 853/2004, (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1099/2009, kakor je ustrezno.

2.   Uradni nadzor iz odstavka 1, ki se izvaja v zvezi s proizvodnjo mesa, vključuje:

(a)

pregled ante mortem, ki ga v klavnici izvede uradni veterinar, ki mu lahko v zvezi s predizborom živali pomagajo za to usposobljeni uradni pomočniki;

(b)

z odstopanjem od točke (a), kar zadeva perutnino in lagomorfe, pregled ante mortem, ki ga izvede uradni veterinar ali ki se izvede pod njegovim nadzorom oziroma – če se zagotovijo zadostna jamstva – pod njegovo odgovornostjo;

(c)

pregled post mortem, ki ga izvede uradni veterinar ali ki se izvede pod njegovim nadzorom oziroma – kadar se zagotovijo zadostna jamstva – pod njegovo odgovornostjo;

(d)

ostali uradni nadzor, ki ga v klavnicah, razsekovalnicah in obratih za obdelavo divjadi izvede uradni veterinar ali ki se izvede pod njegovim nadzorom oziroma – kadar se zagotovijo zadostna jamstva – pod njegovo odgovornostjo, da se preveri skladnost z zahtevami, ki veljajo za:

(i)

higieno pri proizvodnji mesa;

(ii)

prisotnost ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini in onesnaževal v proizvodih živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi;

(iii)

presoje dobrih higienskih praks ter postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP;

(iv)

laboratorijske preskuse za odkrivanje prisotnosti povzročiteljev zoonoze in bolezni živali ter za preverjanje skladnosti z mikrobiološkimi merili iz točke (b) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 (54);

(v)

ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in snovmi s specifičnim tveganjem ter njihovo odstranjevanje;

(vi)

zdravje in dobrobit živali.

3.   Pristojni organ lahko na podlagi analize tveganja osebju klavnice dovoli, da sodeluje pri izvajanju nalog v zvezi z uradnim nadzorom iz odstavka 2 v obratih za zakol perutnine ali lagomorfov ali da v klavnicah za zakol drugih vrst živali izvaja določene naloge vzorčenja in preskušanja v zvezi s takšnim nadzorom, če osebje izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

deluje neodvisno od proizvodnega osebja klavnice;

(b)

je ustrezno usposobljeno za izvajanje zadevnih nalog in

(c)

zadevne naloge izvaja ob prisotnosti in v skladu z navodili uradnega veterinarja ali uradnega pomočnika.

4.   Kadar se pri uradnem nadzoru iz točk (a) in (c) odstavka 2 ne odkrijejo nikakršne pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bilo meso neprimerno za prehrano ljudi, uradni veterinar na meso domačih kopitarjev, gojenih sesalskih vrst divjadi, razen lagomorfov, ter velike divjadi namesti oznako zdravstvene ustreznosti ali pa se oznaka namesti pod njegovim nadzorom ali njegovo odgovornostjo oziroma jo v skladu s pogoji iz odstavka 3 namesti osebje klavnice.

5.   Za odločitve, sprejete po uradnem nadzoru iz odstavkov 2 in 4, je še naprej odgovoren uradni veterinar, tudi če za izvajanje ukrepa pooblasti uradnega pomočnika.

6.   Za namene uradnega nadzora iz odstavka 1, ki se izvaja v zvezi z živimi školjkami, pristojni organi razvrstijo pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev.

7.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s posebnimi pravili za izvajanje uradnega nadzora iz odstavkov 2 do 6 tega člena, kar zadeva:

(a)

merila in pogoje za določitev primerov, v katerih se lahko z odstopanjem od točke (a) odstavka 2 pregled ante mortem v določenih klavnicah izvede pod nadzorom ali odgovornostjo uradnega veterinarja, če odstopanja ne vplivajo na uresničevanje ciljev te uredbe;

(b)

merila in pogoje za določitev primerov v zvezi s perutnino in lagomorfi, v katerih so zagotovljena zadostna jamstva, da se uradni nadzor izvede pod odgovornostjo uradnega veterinarja, kar zadeva pregled ante mortem iz točke (b) odstavka 2;

(c)

merila in pogoje za določitev primerov, v katerih se lahko z odstopanjem od točke (a) odstavka 2 v primeru nujnega zakola pregled ante mortem izvede izven klavnice;

(d)

merila in pogoje za določitev primerov, v katerih se lahko z odstopanjem od točk (a) in (b) odstavka 2 pregled ante mortem izvede na izvornem gospodarstvu;

(e)

merila in pogoje za določitev primerov, v katerih so zagotovljena zadostna jamstva, da se uradni nadzor izvede pod odgovornostjo uradnega veterinarja, kar zadeva pregled post mortem ter dejavnosti presoje iz točk (c) in (d) odstavka 2;

(f)

merila in pogoje za določitev primerov, v katerih mora z odstopanjem od točke (c) odstavka 2 v primeru nujnega zakola pregled post mortem izvesti uradni veterinar;

(g)

merila in pogoje za določitev primerov v zvezi s pektinidami, morskimi polži in morskimi kumarami, v katerih se z odstopanjem od odstavka 6 pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev ne smejo razvrstiti;

(h)

posebna odstopanja v zvezi z vrstami Rangifer tarandus, Lagopus in Lagopus mutus, da bi omogočili nadaljevanje starih lokalnih in tradicionalnih običajev in praks, pod pogojem, da odstopanja ne vplivajo na uresničitev ciljev te uredbe;

(i)

merila in pogoje za določitev primerov, v katerih lahko z odstopanjem od točke (d) odstavka 2 uradni nadzor v razsekovalnicah izvaja osebje, ki ga v ta namen določijo pristojni organi in je ustrezno usposobljeno;

(j)

posebne minimalne zahteve za osebje pristojnih organov ter uradne veterinarje in uradne pomočnike, da se zagotovi ustrezno izvajanje njihovih nalog iz tega člena, vključno s posebnimi minimalnimi zahtevami za usposabljanje;

(k)

ustrezne minimalne zahteve za usposabljanje osebja v klavnicah, ki pomaga pri izvajanju nalog v zvezi z uradnim nadzorom in drugih uradnih dejavnosti v skladu z odstavkom 3.

8.   Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora iz tega člena, kar zadeva:

(a)

posebne zahteve za izvajanje uradnega nadzora in enotno najmanjšo pogostost takšnega uradnega nadzora, ob upoštevanju posebnih nevarnosti in tveganj, povezanih s posameznim proizvodom živalskega izvora in različnimi uporabljenimi postopki obdelave, kadar je zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja, ki bi jih lahko predstavljali proizvodi živalskega izvora, potrebna minimalna raven uradnega nadzora;

(b)

pogoje za razvrstitev in spremljanje razvrščenih pridelovalnih območij in območij za ponovno nasaditev živih školjk;

(c)

primere, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določenimi neskladnostmi sprejeti enega ali več ukrepov iz členov 137(2) in 138(2);

(d)

praktične ureditve pregledov ante mortem in post mortem iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2, vključno s potrebnimi enotnimi zahtevami, da se zagotovi izpolnjevanje zadostnih jamstev pri izvajanju uradnega nadzora pod odgovornostjo uradnega veterinarja;

(e)

tehnične zahteve oznake zdravstvene ustreznosti in praktične ureditve njene namestitve;

(f)

posebne zahteve za izvajanje uradnega nadzora in enotno najmanjšo pogostost tega uradnega nadzora v zvezi s surovim mlekom, mlečnimi izdelki in ribiškimi proizvodi, kadar je zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja, ki bi jih lahko predstavljali takšni proizvodi, potrebna minimalna raven uradnega nadzora.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

9.   Države članice lahko ob upoštevanju ciljev te uredbe in zlasti zahtev glede varnosti živil sprejmejo nacionalne ukrepe za izvajanje pilotnih projektov z omejenim trajanjem in obsegom, da ocenijo alternativne praktične ureditve izvajanja uradnega nadzora v zvezi s proizvodnjo mesa. Uradno obvestilo o teh nacionalnih ukrepih se opravi v skladu s postopkom iz členov 5 in 6 Direktive (EU) 2015/1535. Rezultati ocene, ki se izvede s pilotnimi projekti, se sporočijo Komisiji, kakor hitro so na voljo.

10.   Za namene člena 30 se dovoli prenos določenih nalog uradnega nadzora iz tega člena na eno ali več fizičnih oseb.

Člen 19

Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi z ostanki določenih snovi v živilih in krmi

1.   Uradni nadzor za preverjanje skladnosti s pravili iz točk (a) in (c) člena 1(2) vključuje uradni nadzor, ki se v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije izvaja nad določenimi snovmi, vključno s snovmi za uporabo v materialih, namenjenih za stik z živili, onesnaževali ter neodobrenimi, prepovedanimi in neželenimi snovmi, katerih uporaba ali prisotnost na kmetijskih rastlinah ali živalih ali uporaba za proizvodnjo ali predelavo živil ali krme bi lahko povzročila, da bi bili ostanki teh snovi prisotni v živilih ali krmi.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi pravila za izvajanje uradnega nadzora iz odstavka 1 tega člena in ukrepe, ki jih pristojni organi sprejmejo po takšnem uradnem nadzoru. V teh delegiranih aktih se določijo pravila o:

(a)

posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora, po potrebi vključno z obsegom vzorcev ter fazo proizvodnje, predelave in distribucije, v kateri morajo biti vzorci odvzeti skladno z metodami za vzorčenje in laboratorijske analize, ki se določijo v skladu s točkama (a) in (b) člena 34(6), ob upoštevanju posebnih nevarnosti in tveganj, povezanih s snovmi iz odstavka 1 tega člena;

(b)

primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z neskladnostjo ali sumom nanjo sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 137(2) in 138(2);

(c)

primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z neskladnostjo ali sumom nanjo, povezano z živalmi in blagom iz tretjih držav, sprejeti enega ali več ukrepov iz členov 65 do 72.

3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora iz odstavka 1 in ukrepe, ki jih pristojni organi sprejmejo po takšnem uradnem nadzoru, kar zadeva:

(a)

enotno najmanjšo pogostost takšnega uradnega nadzora, ob upoštevanju nevarnosti in tveganj, povezanih s snovmi iz odstavka 1;

(b)

posebne dodatne ureditve in posebno dodatno vsebino poleg tistih iz člena 110 za pripravo ustreznih delov večletnega nacionalnega načrta nadzora iz člena 109(1);

(c)

posebne praktične ureditve za aktivacijo mehanizma upravne podpore iz členov 102 do 108.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

4.   Za namene člena 30 se dovoli prenos določenih nalog uradnega nadzora iz tega člena na eno ali več fizičnih oseb.

Člen 20

Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi z živalmi, proizvodi živalskega izvora, zarodnim materialom, živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi

1.   Uradni nadzor za preverjanje skladnosti s pravili iz točk (a), (c), (d) in (e) člena 1(2) vključuje uradni nadzor, ki se v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije izvaja nad živalmi, proizvodi živalskega izvora, zarodnim materialom, živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi pravila za izvajanje uradnega nadzora nad živalmi, proizvodi živalskega izvora, zarodnim materialom, živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi, s katerim se preverja skladnost s pravili Unije iz točk (d) in (e) člena 1(2), ter za ukrepanje pristojnih organov po uradnem nadzoru. V teh delegiranih aktih se določijo pravila o:

(a)

posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora živali, proizvodov živalskega izvora in zarodnega materiala zaradi odzivanja na znane nevarnosti in tveganja za zdravje ljudi in živali z uradnim nadzorom, s katerim se preverja skladnost z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, določenimi v skladu s pravili iz točke (d) člena 1(2);

(b)

posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov zaradi odzivanja na posebne nevarnosti in tveganja za zdravje ljudi in živali z uradnim nadzorom, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točke (e) člena 1(2);

(c)

primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z neskladnostjo ali sumom nanjo sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 137(2) in 138(2).

3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora iz odstavka 1, kar zadeva:

(a)

enotno najmanjšo pogostost takega uradnega nadzora živali, proizvodov živalskega izvora in zarodnega materiala, kadar je zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja za zdravje ljudi in živali potrebna minimalna raven uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, določenimi v skladu s pravili iz točke (d) člena 1(2), in

(b)

enotno najmanjšo pogostost takega uradnega nadzora živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, kadar je zaradi odzivanja na posebne nevarnosti in tveganja za zdravje ljudi in živali potrebna minimalna raven uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točke (e) člena 1(2).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

4.   Za namene člena 30 se dovoli prenos določenih nalog uradnega nadzora iz tega člena na eno ali več fizičnih oseb.

Člen 21

Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi z zahtevami glede dobrobiti živali

1.   Uradni nadzor za preverjanje skladnosti s pravili iz točke (f) člena 1(2) se izvaja v vseh ustreznih fazah proizvodnje, predelave in distribucije v agroživilski verigi.

2.   Uradni nadzor za preverjanje skladnosti s pravili o zahtevah glede dobrobiti živali med prevozom, zlasti z Uredbo (ES) št. 1/2005, vključuje:

(a)

pri dolgih vožnjah med državami članicami in tretjimi državami izvajanje uradnega nadzora pred natovarjanjem za preverjanje primernosti živali za prevoz;

(b)

pri dolgih vožnjah domačih enoprstih kopitarjev, razen registriranih enoprstih kopitarjev, in domačega goveda, ovac, koz in prašičev med državami članicami in tretjimi državami pred temi vožnjami:

(i)

uradni nadzor dnevnikov vožnje za preverjanje, da je dnevnik vožnje stvaren in da je iz njega razvidna skladnost z Uredbo (ES) št. 1/2005, ter

(ii)

uradni nadzor za preverjanje, da ima prevoznik, naveden v dnevniku vožnje, veljavno dovoljenje za prevoznike, potrdilo o odobritvi za prevozna sredstva za dolge vožnje ter potrdila o usposobljenosti za voznike in spremne osebe;

(c)

na mejnih kontrolnih točkah iz člena 59(1) in izhodnih točkah:

(i)

uradni nadzor primernosti živali, ki se prevažajo, in prevoznih sredstev, da se preveri skladnost s poglavjem II Priloge I k Uredbi (ES) št. 1/2005 in po potrebi s poglavjem VI navedene priloge;

(ii)

uradni nadzor za preverjanje, da prevozniki ravnajo v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi in imajo veljavna dovoljenja za prevoznike ter potrdila o usposobljenosti za voznike in spremne osebe, ter

(iii)

uradni nadzor za preverjanje, ali so se domači enoprsti kopitarji in domače govedo, ovce, koze in prašiči prevažali na dolgi vožnji oziroma se še bodo.

3.   Pristojni organi med izvajanjem uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo ali čim bolj zmanjšajo kakršne koli zamude med natovarjanjem živali in njihovim odhodom ali med prevozom.

Pristojni organi živali med prevozom ne pridržijo, razen če je to nujno potrebno zaradi dobrobiti živali oziroma zdravja živali ali ljudi. Če je treba živali med prevozom pridržati za več kot dve uri, pristojni organi zagotovijo, da se živali ustrezno oskrbijo ter po potrebi nahranijo, napojijo, raztovorijo in namestijo.

4.   Kadar se pri uradnem nadzoru iz točke (b) odstavka 2 ugotovi neskladnost in organizator ne sprejme ustreznih sprememb ureditve prevoza, s katerimi neskladnost pred dolgo vožnjo odpravi, pristojni organi to dolgo vožnjo prepovejo.

5.   Kadar pristojni organi pri uradnem nadzoru iz točke (c) odstavka 2 ugotovijo, da živali niso primerne za zaključek vožnje, odredijo, da je treba živali raztovoriti, napojiti, nahraniti in spočiti, dokler ne bodo primerne za nadaljevanje vožnje.

6.   O neskladnosti s pravili iz odstavka 1 tega člena, se za namene členov 105 in 106 uradno obvestijo tudi:

(a)

države članice, ki so prevozniku odobrile dovoljenje;

(b)

v primeru ugotovitve neskladnosti s kakršnim koli takšnim pravilom, ki se uporablja za prevozna sredstva, država članica, ki je izdala potrdilo o odobritvi za prevozno sredstvo;

(c)

v primeru ugotovitve neskladnosti s kakršnim koli takšnim pravilom, ki se uporablja za voznike, država članica, ki je izdala potrdilo o usposobljenosti voznika.

7.   Za namene člena 30 se dovoli prenos določenih nalog uradnega nadzora iz tega člena na eno ali več fizičnih oseb.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi pravila za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili Unije iz točke (f) člena 1(2). V teh delegiranih aktih se upošteva tveganje za dobrobit živali, povezano s kmetijskimi dejavnostmi, prevozom, zakolom in usmrtitvijo živali, ter določijo pravila o:

(a)

posebnih zahtevah za izvajanje takega uradnega nadzora zaradi odzivanja na tveganje, povezano z različnimi živalskimi vrstami in prevoznimi sredstvi, ter potrebo po preprečevanju neskladnih praks in omejevanju trpljenja živali;

(b)

primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določenimi neskladnostmi sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 137(2) in 138(2);

(c)

preverjanju zahtev glede dobrobiti živali na mejnih kontrolnih točkah in izhodnih točkah ter minimalnih zahtevah, ki se uporabljajo za take izhodne točke;

(d)

posebnih merilih in pogojih za aktivacijo mehanizmov upravne podpore iz členov 102 do 108;

(e)

primerih in pogojih, v katerih lahko uradni nadzor za preverjanje skladnosti z zahtevami glede dobrobiti živali vključuje uporabo posebnih kazalnikov dobrobiti živali, ki temeljijo na merljivih merilih učinkovitosti, ter oblikovanju takih kazalnikov na podlagi znanstvenih in tehničnih dokazov.

9.   Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preveri skladnost s pravili Unije iz točke (f) člena 1(2) o zahtevah glede dobrobiti živali, ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru, kar zadeva:

(a)

enotno najmanjšo pogostost takega uradnega nadzora, kadar je zaradi odzivanja na tveganje, povezano z različnimi živalskimi vrstami in prevoznimi sredstvi, potrebna minimalna raven uradnega nadzora, ter potrebo po preprečevanju neskladnih praks in omejevanju trpljenja živali, in

(b)

praktične ureditve glede vodenja pisnih zapisnikov o izvedenem uradnem nadzoru in njihovega obdobja hrambe.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 22

Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi z zdravjem rastlin

1.   Uradni nadzor za preverjanje skladnosti s pravili iz točke (g) člena 1(2) vključuje uradni nadzor nad škodljivimi organizmi, rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti ter izvajalci poslovnih dejavnosti in drugimi osebami, za katere veljajo ta pravila.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi pravila za izvajanje uradnega nadzora rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, s katerim se preverja skladnost s pravili Unije iz točke (g) člena 1(2), ki se uporabljajo za takšno blago, ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru. V teh delegiranih aktih se določijo pravila o:

(a)

posebnih zahtevah za izvajanje takega uradnega nadzora nad vnosom določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere se uporabljajo pravila iz točke (g) člena 1(2), v Unijo in nad njihovim premikanjem v Uniji zaradi odzivanja na znane nevarnosti in tveganja za zdravje rastlin v zvezi z nekaterimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti z določenim poreklom ali izvorom in

(b)

primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določenimi neskladnostmi sprejeti enega ali več ukrepov iz členov 137(2) in 138(2).

3.   Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora nad rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, s katerim se preveri skladnost s pravili Unije iz točke (g) člena 1(2), ki se uporabljajo za to blago, ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru, kar zadeva:

(a)

enotno najmanjšo pogostost takega uradnega nadzora, kadar je zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja za zdravje rastlin v zvezi z nekaterimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti z določenim poreklom ali izvorom potrebna minimalna raven uradnega nadzora;

(b)

enotno pogostost uradnega nadzora, ki ga pristojni organi izvajajo nad izvajalci dejavnosti, pooblaščenimi za izdajanje rastlinskih potnih listov v skladu s členom 84(1) Uredbe (EU) 2016/2031, pri čemer se upošteva, ali navedeni izvajalci dejavnosti izvajajo načrt za obvladovanje fitosanitarnih tveganj iz člena 91 navedene uredbe v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, ki jih proizvajajo;

(c)

enotno pogostost uradnega nadzora, ki ga pristojni organi izvajajo nad izvajalci dejavnosti, pooblaščenimi za namestitev oznake iz člena 96(1) Uredbe (EU) 2016/2031 ali za izdajo uradnega potrdila iz točke (a) člena 99(2) navedene uredbe.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

4.   Za namene člena 30 se dovoli prenos določenih nalog uradnega nadzora iz tega člena na eno ali več fizičnih oseb.

Člen 23

Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi z GSO za proizvodnjo živil in krme ter gensko spremenjenimi živili in krmo

1.   Uradni nadzor za preverjanje skladnosti s pravili iz točk (a), (b) in (c) člena 1(2) vključuje uradni nadzor GSO za namene proizvodnje živil in krme ter gensko spremenjenih živil in krme v vseh ustreznih fazah proizvodnje, predelave in distribucije v agroživilski verigi.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil za izvajanje uradnega nadzora iz odstavka 1 tega člena in za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru. V teh delegiranih aktih se upošteva potreba po zagotavljanju minimalne ravni uradnega nadzora za preprečevanje praks, ki kršijo pravila iz točke (b) člena 1(2), in določijo:

(a)

posebne zahteve za izvajanje uradnega nadzora zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja glede:

(i)

prisotnosti GSO za proizvodnjo živil in krme ter gensko spremenjenih živil in krme, ki niso odobreni v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003, v agroživilski verigi;

(ii)

gojenja GSO za proizvodnjo živil in krme ter pravilne uporabe načrta spremljanja iz točke (e) člena 13(2) Direktive 2001/18/ES ter točke (b) člena 5(5) in točke (b) člena 17(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003;

(b)

primeri, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določenimi neskladnostmi sprejeti enega ali več ukrepov iz členov 137(2) in 138(2).

3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora iz odstavka 1, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju minimalne ravni uradnega nadzora za preprečevanje praks, ki kršijo pravila glede enotne najmanjše pogostosti takega uradnega nadzora, kadar je zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja potrebna minimalna raven uradnega nadzora glede:

(a)

prisotnosti GSO za proizvodnjo živil in krme ter gensko spremenjenih živil in krme, ki niso odobreni v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003, v agroživilski verigi;

(b)

gojenja GSO za proizvodnjo živil in krme ter pravilne uporabe načrta spremljanja iz točke (e) člena 13(2) Direktive 2001/18/ES ter točke (b) člena 5(5) in točke (b) člena 17(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

4.   Za namene člena 30 se dovoli prenos določenih nalog uradnega nadzora iz tega člena na eno ali več fizičnih oseb.

Člen 24

Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi

1.   Uradni nadzor za preverjanje skladnosti s pravili iz točke (h) člena 1(2) te uredbe vključuje uradni nadzor aktivnih snovi in varoval, sinergistov, dodatkov ter pomožnih sredstev iz člena 2(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

2.   Da bi določili pogostost uradnega nadzora na podlagi tveganja iz odstavka 1, pristojni organi upoštevajo tudi:

(a)

rezultate zadevnih dejavnosti spremljanja, vključno s tistimi, ki se izvajajo v zvezi z ostanki pesticidov za namene člena 32(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 in člena 8 Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (55);

(b)

informacije o neodobrenih fitofarmacevtskih sredstvih, vključno z nezakonito trgovino s fitofarmacevtskimi sredstvi, in rezultate zadevnih kontrol, ki jih izvajajo organi iz člena 8 Uredbe (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (56), in

(c)

informacije o zastrupitvah, povezanih s fitofarmacevtskimi sredstvi, vključno z informacijami, ki so na voljo v skladu s členom 56 Uredbe (ES) št. 1107/2009, in informacijami o zagotavljanju nujne zdravstvene pomoči, ki jih dajo na voljo organi iz člena 45(1) Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (57).

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil za izvajanje uradnega nadzora iz odstavka 1 tega člena. V teh delegiranih aktih se določijo pravila o:

(a)

posebnih zahtevah za izvajanje takega uradnega nadzora zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja, ki bi jih lahko predstavljala fitofarmacevtska sredstva, glede proizvodnje, dajanja na trg, vstopa v Unijo, označevanja, pakiranja, prevoza, skladiščenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, da se zagotovi njihova varna in trajnostna uporaba ter prepreči nezakonita trgovina z njimi, in

(b)

primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določeno neskladnostjo sprejeti enega ali več ukrepov iz členov 137(2) in 138(2).

4.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora proizvodov iz odstavka 1, kar zadeva:

(a)

enotno najmanjšo pogostost takega uradnega nadzora, kadar je zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja, ki bi jih lahko predstavljala fitofarmacevtska sredstva, potrebna minimalna raven uradnega nadzora glede proizvodnje, dajanja na trg, vstopa v Unijo, označevanja, pakiranja, prevoza, skladiščenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, da se zagotovi njihova varna in trajnostna uporaba ter prepreči nezakonita trgovina z njimi;

(b)

zbiranje informacij, spremljanje in poročanje v zvezi s sumom zastrupitve s fitofarmacevtskimi sredstvi;

(c)

zbiranje informacij, spremljanje in poročanje v zvezi z neodobrenimi fitofarmacevtskimi sredstvi, vključno z nezakonito trgovino z njimi.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

5.   Za namene člena 30 se dovoli prenos določenih nalog uradnega nadzora iz tega člena na eno ali več fizičnih oseb.

Člen 25

Posebna pravila za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti v zvezi z ekološko pridelavo in označevanjem ekoloških proizvodov

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preveri skladnost s pravili iz točke (i) člena 1(2), kar zadeva:

(a)

posebne zahteve in dodatno vsebino poleg tistih iz člena 110 za pripravo ustreznih delov večletnega nacionalnega načrta za nadzor iz člena 109(1) ter posebno dodatno vsebino poročila iz člena 113;

(b)

posebne pristojnosti in naloge referenčnih centrov Evropske unije poleg tistih iz člena 98;

(c)

praktične ureditve za aktivacijo mehanizmov upravne podpore iz členov 102 do 108, vključno z izmenjavo informacij o primerih neskladnosti ali verjetne neskladnosti med pristojnimi in pooblaščenimi telesi;

(d)

metode, ki jih je treba uporabljati za vzorčenje ter laboratorijske analize in preskuse, razen kakršnih koli pravil, ki vključujejo določitev pragov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 26

Posebna pravila o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih, ki jih pristojni organi izvajajo v zvezi z zaščitenimi označbami porekla, zaščitenimi geografskimi označbami in zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi

1.   Z odstopanjem od člena 31(3) lahko pristojni organi v zvezi s pravili iz točke (j) člena 1(2), kadar so prenesli pooblastilo za odločanje o odobritvi uporabe registriranega imena proizvoda, prenesejo tudi pooblastilo za uporabo naslednjih ukrepov:

(a)

odrejanje sistematičnega ali pogostejšega uradnega nadzora nad nekaterimi dejavnostmi zadevnega izvajalca dejavnosti;

(b)

odrejanje, da mora izvajalec dejavnosti pogosteje izvajati notranji nadzor;

(c)

odrejanje spremembe oznake zaradi skladnosti s specifikacijami proizvoda in pravili iz točke (j) člena 1(2).

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi pravila za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili Unije iz točke (j) člena 1(2). V teh delegiranih aktih se določijo pravila o:

(a)

zahtevah, metodah in tehnikah iz členov 12 in 14 za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s specifikacijami proizvodov in zahtevami za označevanje;

(b)

določenih metodah in tehnikah iz člena 14 za izvajanje uradnega nadzora, namenjenega zagotavljanju sledljivosti blaga in živali, za katere se uporabljajo pravila iz točke (j) člena 1(2), v vseh fazah proizvodnje, priprave in distribucije ter zagotavljanju skladnosti z navedenimi pravili;

(c)

primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določenimi neskladnostmi sprejeti enega ali več ukrepov iz člena 138(1) in (2).

3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preveri skladnost s pravili iz točke (j) člena 1(2), kar zadeva:

(a)

posebne praktične ureditve za aktivacijo mehanizmov upravne podpore iz členov 102 do 108, vključno z izmenjavo informacij o primerih neskladnosti ali verjetne neskladnosti med pristojnimi in pooblaščenimi telesi, in

(b)

določene obveznosti pooblaščenih teles glede poročanja.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

4.   Za namene člena 30 se dovoli prenos določenih nalog uradnega nadzora iz tega člena na eno ali več fizičnih oseb.

Člen 27

Posebna pravila o uradnem nadzoru in za ukrepanje pristojnih organov v primerih novo ugotovljenih tveganj v zvezi z živili in krmo

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil za izvajanje uradnega nadzora nad nekaterimi kategorijami živil ali krme, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točk (a) do (e) člena 1(2), ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru. S temi delegiranimi akti se obravnavajo novo ugotovljena tveganja, ki bi jih živila ali krma lahko pomenila za zdravje ljudi ali živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje, ali vsa taka tveganja, ki izhajajo iz novih tipov proizvodnje ali uporabe živil ali krme, pri čemer teh tveganj ni mogoče učinkovito obravnavati brez takšnih skupnih pravil. V teh delegiranih aktih se določijo pravila o:

(a)

enotnih posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora zaradi odzivanja na posebne nevarnosti in tveganja, povezane s posamezno kategorijo živil in krme ter različnimi uporabljenimi postopki obdelave, in

(b)

primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi z določenimi neskladnostmi sprejeti enega ali več ukrepov iz členov 137(2) in 138(2).

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora nad nekaterimi kategorijami živil ali krme, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točk (a) do (e) člena 1(2), da se obravnavajo novo ugotovljena tveganja, ki bi jih živila ali krma lahko pomenila za zdravje ljudi ali živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje, ali vsa taka tveganja, ki izhajajo iz novih tipov proizvodnje ali uporabe živil ali krme, pri čemer teh tveganj ni mogoče učinkovito obravnavati brez takšnih skupnih pravil, kar zadeva enotno najmanjšo pogostost takega uradnega nadzora, kadar je zaradi odzivanja na posebne nevarnosti in tveganja, povezane s posamezno kategorijo živil in krme ter različnimi uporabljenimi postopki obdelave, potrebna minimalna raven uradnega nadzora. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

3.   V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z resnim tveganjem za zdravje ljudi ali živali ali za okolje Komisija v skladu s postopkom iz člena 145(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

POGLAVJE III

Prenos določenih nalog pristojnih organov

Člen 28

Prenos določenih nalog uradnega nadzora s pristojnih organov

1.   Pristojni organi lahko določene naloge uradnega nadzora prenesejo na eno ali več pooblaščenih teles ali fizičnih oseb v skladu s pogoji iz člena 29 oziroma 30. Pristojni organ zagotovi, da ima pooblaščeno telo ali fizična oseba, na katero se takšne naloge prenesejo, potrebna pooblastila za učinkovito izvajanje teh nalog.

2.   Kadar se pristojni organ ali država članica odloči, da določene naloge uradnega nadzora za preverjanje skladnosti s pravili iz točke (i) člena 1(2) prenese na eno ali več pooblaščenih teles, vsakemu od njih dodeli šifro in določi ustrezne organe, ki so pristojni za odobritev pooblaščenih teles in nadzor nad njimi.

Člen 29

Pogoji za prenos določenih nalog uradnega nadzora na pooblaščena telesa

Določene naloge uradnega nadzora se na pooblaščena telesa iz člena 28(1) prenesejo pisno in v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

prenos vsebuje natančen opis nalog uradnega nadzora, ki jih pooblaščeno telo lahko opravlja, in pogojev, v skladu s katerimi lahko opravlja te naloge;

(b)

pooblaščeno telo:

(i)

ima strokovno znanje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za opravljanje nanj prenesenih nalog uradnega nadzora;

(ii)

ima zadostno število ustrezno usposobljenih in izkušenih članov osebja;

(iii)

je nepristransko in ni v nikakršnem nasprotju interesov, zlasti pa ni v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na nepristranskost njegovega strokovnega ravnanja, kar zadeva izvajanje nanj prenesenih nalog uradnega nadzora;

(iv)

dela in je akreditiran v skladu z ustreznimi standardi za zadevne prenesene naloge, vključno s standardom EN ISO/IEC 17020 „Zahteve za delovanje različnih organov, ki izvajajo kontrolo“;

(v)

ima zadostna pooblastila za izvajanje nanj prenesenih nalog uradnega nadzora; in

(c)

vzpostavljene so ureditve za zagotavljanje uspešnega in učinkovitega usklajevanja med pristojnimi organi, ki prenesejo naloge, in pooblaščenim telesom.

Člen 30

Pogoji za prenos določenih nalog uradnega nadzora na fizične osebe

Pristojni organi lahko naloge uradnega nadzora prenesejo na eno ali več fizičnih oseb, kadar to dovoljujejo pravila iz členov 18 do 27. Takšen prenos je v pisni obliki in izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

prenos vsebuje natančen opis nalog uradnega nadzora, ki jih fizične osebe lahko opravljajo in pogojev, v skladu s katerimi lahko fizične osebe opravljajo te naloge;

(b)

fizične osebe:

(i)

imajo strokovno znanje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za opravljanje nanje prenesenih nalog uradnega nadzora;

(ii)

so ustrezno usposobljene in imajo ustrezne izkušnje;

(iii)

delujejo nepristransko in niso v nikakršnem nasprotju interesov, kar zadeva izvajanje nanje prenesenih nalog uradnega nadzora; in

(c)

vzpostavljene so ureditve za zagotavljanje uspešnega in učinkovitega usklajevanja med pristojnimi organi, ki prenesejo naloge, in fizičnimi osebami.

Člen 31

Pogoji za prenos določenih nalog, povezanih z drugimi uradnimi dejavnostmi

1.   Pristojni organi lahko prenesejo določene naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi, na eno ali več pooblaščenih teles, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

tak prenos ni prepovedan v skladu s pravili iz člena 1(2) in

(b)

izpolnjeni so pogoji iz člena 29(1), razen tistih, določenih v točki (b)(iv).

2.   Pristojni organi lahko določene naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi, prenesejo na eno ali več fizičnih oseb, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

tak prenos je dovoljen v skladu s pravili iz člena 1(2) in

(b)

izpolnjeni so pogoji iz člena 30, ki se uporabljajo smiselno.

3.   Pristojni organi na pooblaščeno telo ali fizično osebo ne prenesejo pristojnosti za odločanje o ukrepih iz točke (b) člena 138(1) ter člena 138(2) in (3).

Člen 32

Obveznosti pooblaščenih teles in fizičnih oseb

Pooblaščena telesa ali fizične osebe, na katere se prenesejo določene naloge uradnega nadzora v skladu s členom 28(1) ali določene naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi, v skladu s členom 31:

(a)

pristojnim organom, ki so prenesli naloge, redno in na zahtevo teh organov sporočajo rezultate uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, ki jih izvajajo;

(b)

takoj obvestijo pristojne organe, ki so prenesli naloge, kadar rezultati uradnega nadzora kažejo na neskladnost ali verjetno neskladnost, razen če je določeno drugače v skladu s posebnim dogovorom med pristojnim organom in zadevnim pooblaščenim telesom ali fizično osebo; in

(c)

pristojnim organom omogočijo dostop do svojih prostorov in objektov ter z njimi sodelujejo in jim pomagajo.

Člen 33

Obveznosti pristojnih organov, ki prenesejo naloge

Pristojni organi, ki so prenesli določene naloge uradnega nadzora v skladu s členom 28(1) ali določene naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi, v skladu s členom 31 na pooblaščena telesa ali fizične osebe:

(a)

organizirajo presoje ali inšpekcijske preglede takšnih teles ali oseb, kakor je potrebno in brez podvajanja, ob upoštevanju vseh akreditacij iz točke (b)(iv) člena 29;

(b)

brez odlašanja v celoti ali delno prekličejo pooblastilo, kadar:

(i)

obstajajo dokazi, da takšno pooblaščeno telo ali fizična oseba nanj prenesenih nalog ne opravlja pravilno;

(ii)

pooblaščeno telo ali fizična oseba ne sprejme ustreznih in pravočasnih ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali

(iii)

se izkaže, da je neodvisnost ali nepristranskost pooblaščenega telesa ali fizične osebe ogrožena.

Ta točka ne posega v pristojnost pristojnih organov, da pooblastilo prekličejo iz razlogov, ki niso navedeni v tej uredbi.

POGLAVJE IV

Vzorčenje, analize, preskusi in diagnosticiranje

Člen 34

Metode, ki se uporabljajo za vzorčenje, analize, preskuse in diagnosticiranje

1.   Metode, ki se uporabljajo za vzorčenje ter za laboratorijske analize, preskuse in diagnosticiranje med uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi, so skladne s pravili Unije, ki določajo te metode ali merila učinkovitosti zanje.

2.   Če ni pravil Unije iz odstavka 1, uradni laboratoriji v okviru uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti za posebne analitske, preskusne ali diagnostične potrebe glede na njihovo ustreznost uporabijo eno od naslednjih metod:

(a)

razpoložljive metode, ki so skladne z ustreznimi mednarodno priznanimi pravili ali protokoli, vključno s tistimi, ki jih je sprejel Evropski odbor za standardizacijo (CEN), ali

ustrezne metode, ki so jih razvili ali jih priporočajo referenčni laboratoriji Evropske unije in so validirane v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli;

(b)

če ni ustreznih pravil ali protokolov iz točke (a), metode, ki so skladne z ustreznimi pravili, določenimi na nacionalni ravni, oziroma – če ni niti takšnih pravil – ustrezne metode, ki so jih razvili ali jih priporočajo nacionalni referenčni laboratoriji in so validirane v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli, ali

ustrezne metode, ki so razvite in validirane s študijami za validacijo metod, ki se izvedejo znotraj enega laboratorija ali med več laboratoriji, v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli.

3.   Kadar so laboratorijske analize, preskusi ali diagnosticiranje nujno potrebni, ni pa na voljo nobene metode iz odstavkov 1 in 2 tega člena, lahko zadevni nacionalni referenčni laboratorij, ali če tak nacionalni referenčni laboratorij ne obstaja, kateri koli drug laboratorij, določen v skladu s členom 37(1), do validacije ustrezne metode v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli uporablja metode, ki niso metode iz odstavkov 1 in 2.

4.   Kadar je to mogoče, so metode, ki se uporabljajo za laboratorijsko analizo, opredeljene z ustreznimi merili iz Priloge III.

5.   Odvzem vzorcev, ravnanje z njimi in njihovo označevanje se opravijo tako, da je zagotovljena njihova pravna, znanstvena in tehnična veljavnost.

6.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)

metodah, ki jih je treba uporabljati za vzorčenje ter za laboratorijsko analizo, preskuse in diagnosticiranje;

(b)

merilih učinkovitosti, analitskih, preskusnih ali diagnostičnih parametrih, merilni negotovosti in postopkih za validacijo navedenih metod;

(c)

razlagi analitskih, preskusnih in diagnostičnih rezultatov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 35

Drugo strokovno mnenje

1.   Pristojni organi zagotovijo, da imajo izvajalci dejavnosti, katerih živali ali blago se vzorčijo, analizirajo, preskušajo ali diagnosticirajo v okviru uradnega nadzora, na lastne stroške izvajalca dejavnosti pravico do drugega strokovnega mnenja.

Pravica do drugega strokovnega mnenja izvajalcu dejavnosti zagotavlja, da lahko zahteva dokumentacijski pregled vzorčenja, analize, preskusa ali diagnosticiranja, ki ga opravi drug priznan in ustrezno kvalificiran izvedenec.

2.   Kadar je to ustrezno, primerno in tehnično izvedljivo ter zlasti ob upoštevanju razširjenosti in razporeditve nevarnosti pri živalih ali blagu, pokvarljivosti vzorcev ali blaga in količine razpoložljivega substrata, pristojni organi:

(a)

pri odvzemu vzorca in če tako zahteva izvajalec dejavnosti, zagotovijo, da se odvzame zadostna količina, da se omogoči drugo strokovno mnenje ter pregled iz odstavka 3, če bi bilo to potrebno, ali

(b)

kadar ni mogoče odvzeti zadostne količine, kot je navedeno v točki (a), o tem obvestijo izvajalca dejavnosti.

Ta odstavek se ne uporablja pri ugotavljanju navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov na rastlinah, rastlinskih proizvodih ali drugih predmetih za namene preverjanja skladnosti s pravili iz točke (g) člena 1(2).

3.   Države članice lahko določijo, da lahko izvajalci dejavnosti v primeru spora med pristojnimi organi in izvajalci dejavnosti na podlagi drugega strokovnega mnenja iz odstavka 1 na lastne stroške zahtevajo pregled dokumentacije prvotne analize, preskusa ali diagnosticiranja ter po potrebi dodatno analizo, preskus ali diagnosticiranje, ki jih izvede drug uradni laboratorij.

4.   Prošnja izvajalca dejavnosti za drugo strokovno mnenje na podlagi odstavka 1 tega člena ne vpliva na obveznost pristojnih organov, da hitro ukrepajo, da bi se v skladu s pravili iz člena 1(2) in to uredbo odpravila ali obvladala tveganja za zdravje ljudi, živali in rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje.

Člen 36

Vzorčenje živali in blaga, ki se prodajajo prek sredstev za komuniciranje na daljavo

1.   Za uradni nadzor nad živalmi in blagom, ki se prodajajo prek sredstev za komuniciranje na daljavo, se lahko uporabijo vzorci, ki jih pristojni organi naročijo pri izvajalcih dejavnosti, ne da bi pri tem razkrili svojo identiteto.

2.   Ko pristojni organi dobijo vzorce, naredijo vse potrebno za zagotovitev, da izvajalci dejavnosti, pri katerih so naročili te vzorce v skladu z odstavkom 1:

(a)

vedo, da so bili taki vzorci odvzeti v okviru uradnega nadzora in se po potrebi analizirajo ali preskušajo za namene takega uradnega nadzora, ter

(b)

lahko uveljavljajo pravico do drugega strokovnega mnenja iz člena 35(1), kadar se vzorci iz odstavka 1 analizirajo ali preskusijo.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata za pooblaščena telesa in fizične osebe, na katere so bile prenesene določene naloge v zvezi z uradnim nadzorom.

Člen 37

Določitev uradnih laboratorijev

1.   Pristojni organi določijo uradne laboratorije za izvajanje laboratorijskih analiz, preskusov in diagnosticiranja vzorcev, odvzetih med uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi, v državi članici, na katere ozemlju navedeni pristojni organi delujejo, ali v drugi državi članici ali v tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

2.   Pristojni organi lahko za uradni laboratorij določijo laboratorij na ozemlju druge države članice ali tretje države, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

vzpostavljene so ustrezne ureditve, v okviru katerih pristojni organi lahko izvajajo presoje in inšpekcijske preglede iz člena 39(1) ali prenesejo izvajanje takih presoj in inšpekcijskih pregledov na pristojne organe države članice ali tretje države, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v kateri se nahaja laboratorij, in

(b)

ta laboratorij so za uradni laboratorij določili že pristojni organi države članice, na ozemlju katere se nahaja.

3.   Določitev uradnega laboratorija je pisna in vključuje podroben opis:

(a)

nalog, ki jih laboratorij izvaja kot uradni laboratorij;

(b)

pogojev, v skladu s katerimi izvaja navedene naloge iz točke (a); in

(c)

ureditev, ki so potrebne za zagotavljanje učinkovitega usklajevanja in sodelovanja med laboratorijem in pristojnimi organi.

4.   Pristojni organi lahko kot uradni laboratorij določijo samo laboratorij, ki:

(a)

ima strokovno znanje in izkušnje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za opravljanje analiz, preskusov ali diagnosticiranja vzorcev;

(b)

ima zadostno število ustrezno usposobljenih, izurjenih in izkušenih članov osebja;

(c)

zagotavlja, da se naloge, ki se nanj prenesejo v skladu z odstavkom 1, izvajajo nepristransko in so brez nasprotja interesov, kar zadeva naloge, ki jih izvaja kot uradni laboratorij;

(d)

lahko pravočasno zagotovi rezultate analize, preskusa ali diagnosticiranja vzorcev, odvzetih med uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi; in

(e)

deluje v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 in s katerim ga nacionalni akreditacijski organ, ki deluje v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, tudi akreditira.

5.   Obseg akreditacije uradnega laboratorija iz točke (e) odstavka 4:

(a)

vključuje tiste laboratorijske analitske, preskusne ali diagnostične metode, ki jih mora laboratorij uporabljati za analize, preskuse ali diagnosticiranje, kadar deluje kot uradni laboratorij;

(b)

lahko zajema eno ali več laboratorijskih analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod ali skupin metod;

(c)

se lahko določi prožno, da se lahko v obseg akreditacije poleg metod, ki jih je uradni laboratorij uporabljal, ko je dobil akreditacijo, vključijo prilagojene različice teh metod ali nove metode na podlagi validacije, ki jo opravi laboratorij sam, brez posebne ocene, ki jo nacionalni akreditacijski organ opravi pred uporabo navedenih prilagojenih ali novih metod.

6.   Kadar noben uradni laboratorij, določen v Uniji ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v skladu z odstavkom 1, nima potrebnega strokovnega znanja in izkušenj, opreme, infrastrukture in osebja za opravljanje novih ali posebno neobičajnih laboratorijskih analiz, preskusov ali diagnosticiranja, lahko pristojni organi zaprosijo laboratorij ali diagnostični center, ki ne izpolnjuje ene ali več zahtev iz odstavkov 3 in 4, naj opravi te analize, preskuse in diagnosticiranje.

Člen 38

Obveznosti uradnih laboratorijev

1.   Kadar rezultati analize, preskusa ali diagnosticiranja vzorcev, odvzetih med uradnim nadzorom ali drugimi uradnimi dejavnostmi, pokažejo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje ali pokažejo verjetno neskladnost, uradni laboratoriji o tem nemudoma obvestijo pristojne organe, ki so jih določili za to analizo, preskus ali diagnosticiranje, ter, če je ustrezno, pooblaščena telesa ali fizične osebe, na katere so bile naloge prenesene. Vendar pa se lahko s posebnimi dogovori med pristojnimi organi, pooblaščenimi telesi ali fizičnimi osebami, na katere so bile naloge prenesene, in uradnimi laboratoriji določi, da se ne zahteva, da se te informacije zagotovijo nemudoma.

2.   Uradni laboratoriji na zahtevo referenčnega laboratorija Evropske unije ali nacionalnega referenčnega laboratorija sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih ali preizkusih strokovne usposobljenosti, organiziranih za analize, preskuse ali diagnosticiranje, ki jih opravljajo kot uradni laboratoriji.

3.   Uradni laboratoriji na zahtevo pristojnih organov dajo javnosti na voljo imena metod, ki se uporabljajo za analize, preskuse ali diagnosticiranje v okviru uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti.

4.   Uradni laboratoriji na zahtevo pristojnih organov skupaj z rezultati navedejo metodo, uporabljeno za posamezno analizo, preskus ali diagnosticiranje v okviru uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti.

Člen 39

Presoje uradnih laboratorijev

1.   Pristojni organi organizirajo presoje uradnih laboratorijev, ki so jih določili v skladu s členom 37(1), redno in kadar menijo, da je presoja potrebna, razen če menijo, da so take presoje zaradi ocene v zvezi z akreditacijo iz točke (e) člena 37(4) nepotrebne.

2.   Pristojni organi takoj prekličejo določitev uradnega laboratorija v celoti ali samo v zvezi z nekaterimi nalogami, kadar uradni laboratorij ne sprejme ustreznih in pravočasnih ukrepov, da bi izboljšal stanje, ko rezultati presoje iz odstavka 1 pokažejo kar koli od naslednjega:

(a)

uradni laboratorij ne izpolnjuje več pogojev iz člena 37(4) in (5);

(b)

ne izpolnjuje obveznosti iz člena 38;

(c)

ni dovolj uspešen pri medlaboratorijskih primerjalnih preskusih iz člena 38(2).

Člen 40

Odstopanja od pogoja obvezne akreditacije za nekatere uradne laboratorije

1.   Z odstopanjem od točke (e) člena 37(4) lahko pristojni organi ne glede na to, ali izpolnjujejo pogoj iz navedene točke, kot uradne laboratorije določijo:

(a)

laboratorije:

(i)

katerih edina dejavnost je odkrivanje trihinele v mesu;

(ii)

ki za odkrivanje trihinele uporabljajo samo metode iz člena 6 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1375 (58);

(iii)

ki odkrivanje trihinele opravljajo pod nadzorom pristojnih organov ali uradnega laboratorija, določenega v skladu s členom 37(1) ter akreditiranega v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 za uporabo metod iz točke (ii) te točke, in

(iv)

ki redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih ali preizkusih strokovne usposobljenosti, ki jih organizirajo nacionalni referenčni laboratoriji v zvezi z metodami, ki jih uporabljajo za odkrivanje trihinele, ter pri navedenih preskusih dosegajo zadovoljive rezultate;

(b)

laboratorije, ki izvajajo samo analize, preskuse ali diagnosticiranje v okviru drugih uradnih dejavnosti, pod pogojem, da:

(i)

uporabljajo samo laboratorijske analitske, preskusne in diagnostične metode iz člena 34(1) ter točk (a) ali (b) člena 34(2);

(ii)

opravljajo analize, preskuse ali diagnosticiranje pod nadzorom pristojnih organov ali nacionalnih referenčnih laboratorijev v zvezi z metodami, ki jih uporabljajo;

(iii)

redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih ali preizkusih strokovne usposobljenosti, ki jih organizirajo nacionalni referenčni laboratoriji v zvezi z metodami, ki jih uporabljajo, ter pri navedenih preskusih dosegajo zadovoljive rezultate, in

(iv)

imajo vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, da zagotovijo točne in zanesljive rezultate uporabljenih laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod.

2.   Kadar se v zvezi z metodami, ki jih uporabljajo laboratoriji iz točke (b) odstavka (1) tega člena, zahteva potrditev rezultata laboratorijske analize, preskusa ali diagnosticiranja, potrditveno laboratorijsko analizo, preskus ali diagnosticiranje opravi uradni laboratorij, ki izpolnjuje zahteve iz točke (e) člena 37(4).

3.   Uradni laboratoriji, določeni v skladu z odstavkom 1, se nahajajo v državah članicah, na ozemlju katerih imajo sedež pristojni organi, ki jih določijo.

Člen 41

Pooblastilo za sprejetje odstopanj od pogoja obvezne akreditacije vseh laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod, ki jih uporabljajo uradni laboratoriji

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s tem, v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko pristojni organi v skladu s členom 37(1) kot uradne laboratorije določijo laboratorije, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točke (e) člena 37(4) v zvezi z vsemi metodami, ki jih uporabljajo za uradni nadzor ali druge uradne dejavnosti, če taki laboratoriji izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

delujejo in so akreditirani v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 za uporabo ene ali več metod, podobnih drugim metodam, ki jih uporabljajo, in reprezentativnih zanje, ter

(b)

redno in znatno uporabljajo metode, za katere so pridobili akreditacijo iz točke (a) tega člena, razen kar zadeva področje iz točke (g) člena 1(2), če ni validirane metode za odkrivanje določenega škodljivega organizma na rastlinah iz člena 34(1) in (2).

Člen 42

Začasna odstopanja od pogoja obvezne akreditacije uradnih laboratorijev

1.   Z odstopanjem od točke (a) člena 37(5) lahko pristojni organi obstoječi uradni laboratorij začasno določijo kot uradni laboratorij v skladu s členom 37(1) za uporabo laboratorijske analitske, preskusne ali diagnostične metode, za katero ni pridobil akreditacije iz točke (e) člena 37(4):

(a)

kadar se uporaba te metode na novo zahteva s pravili Unije;

(b)

kadar je zaradi spremembe metode, ki se uporablja, potrebna nova akreditacija ali razširitev obsega akreditacije, ki jo je uradni laboratorij že pridobil, ali

(c)

kadar je uporaba metode potrebna zaradi izjemnih razmer ali nastajajočega tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje.

2.   Za začasno določitev iz odstavka 1 veljajo naslednji pogoji:

(a)

uradni laboratorij je že akreditiran v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 za uporabo metode, ki je podobna metodi, ki ni vključena v obseg akreditacije;

(b)

uradni laboratorij ima vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, da zagotavlja točne in zanesljive rezultate pri uporabi metode, ki ni vključena v obseg veljavne akreditacije;

(c)

analize, preskusi ali diagnosticiranje po navedeni metodi se opravljajo pod nadzorom pristojnih organov ali nacionalnega referenčnega laboratorija.

3.   Začasna določitev iz odstavka 1 ni daljša od enega leta. Lahko se enkrat obnovi za eno leto.

4.   Uradni laboratoriji, določeni v skladu z odstavkom 1, se nahajajo v državah članicah, na ozemlju katerih se nahajajo pristojni organi, ki jih določijo.

POGLAVJE V

Uradni nadzor živali in blaga, ki vstopajo v Unijo

Člen 43

Uradni nadzor živali in blaga, ki vstopajo v Unijo

Uradni nadzor živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, se organizira glede na tveganje. V zvezi z živalmi in blagom iz členov 47 in 48 se takšen uradni nadzor izvaja v skladu s členi 47 do 64.

Oddelek I

Živali in blago, razen tistih, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah iz oddelka II

Člen 44

Uradni nadzor živali in blaga, razen tistih, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah iz oddelka II

1.   Pristojni organi za ugotavljanje skladnosti s pravili iz člena 1(2) izvajajo redno, glede na tveganje in ustrezno pogosto, uradni nadzor nad živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo, za katere se člena 47 in 48 ne uporabljata.

2.   Ustrezna pogostost uradnega nadzora nad živalmi in blagom iz odstavka 1 se določi ob upoštevanju:

(a)

tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje, ki so povezana z različnimi vrstami živali in blaga;

(b)

kakršnih koli informacij, ki kažejo na verjetnost, da bi potrošniki lahko bili zavedeni, zlasti glede vrste, istovetnosti, značilnosti, sestave, količine, trajnosti, države izvora, kraja porekla oziroma postopka proizvodnje ali izdelave blaga;

(c)

pretekle skladnosti z zahtevami pravil iz člena 1(2), ki se uporabljajo za zadevne živali ali blago:

(i)

tretje države in obrata porekla ali mesta pridelave, kakor je ustrezno;

(ii)

izvoznika;

(iii)

izvajalca dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko;

(d)

že izvedenega nadzora nad zadevnimi živalmi in blagom in

(e)

jamstev, ki jih dajo pristojni organi tretje države porekla glede skladnosti živali in blaga z zahtevami pravil iz člena 1(2) ali zahtevami, ki so priznane kot vsaj enakovredne tem zahtevam.

3.   Uradni nadzor iz odstavka 1 se izvaja na primernih mestih na carinskem območju Unije, vključno z:

(a)

vstopno točko v Unijo;

(b)

mejno kontrolno točko;

(c)

točko sprostitve v prosti promet v Uniji;

(d)

skladišči in prostori izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljko;

(e)

namembnim krajem.

4.   Ne glede na odstavka 1 in 3 pristojni organi na mejnih kontrolnih točkah in drugih vstopnih točkah v Unijo izvajajo uradni nadzor nad naslednjim, kadar utemeljeno menijo, da bi njihov vstop v Unijo lahko pomenil tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje:

(a)

prevoznimi sredstvi, tudi kadar so prazna, in

(b)

embalažo, vključno s paletami.

5.   Pristojni organi lahko izvajajo tudi uradni nadzor nad blagom, danim v enega od carinskih postopkov iz točke (16)(a), (b) in (c) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013 in ki se nahajajo v začasni hrambi, kakor je opredeljena v točki (17) člena 5 navedene uredbe.

Člen 45

Vrste uradnega nadzora živali in blaga, razen tistih, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah iz oddelka II

1.   Kadar se uradni nadzor izvaja v skladu s členom 44(1):

(a)

vedno vključuje dokumentacijski pregled ter

(b)

vključuje identifikacijski pregled in fizični pregled glede na tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje.

2.   Pristojni organi izvajajo fizične preglede iz točke (b) odstavka 1 v ustreznih razmerah, ki omogočajo pravilno izvedbo preiskav.

3.   Kadar se pri dokumentacijskih pregledih, identifikacijskih pregledih ali fizičnih pregledih iz odstavka 1 tega člena pokaže, da živali in blago niso skladni s pravili iz člena 1(2), se uporabljajo člen 66(1), (3) in (5), členi 67, 68 in 69, člen 71(1) in (2), člen 72(1) in (2) ter člena 137 in 138.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s tem, v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko pristojni organi od izvajalcev dejavnosti zahtevajo, naj priglasijo prispetje določenega blaga, ki vstopa v Unijo.

Člen 46

Odvzeti vzorci živali in blaga, razen tistih, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah iz oddelka II

1.   Kadar se odvzamejo vzorci živali in blaga, pristojni organi brez poseganja v člene 34 do 42:

(a)

o tem obvestijo zadevne izvajalce dejavnosti in po potrebi carinske organe ter

(b)

odločijo, ali je treba pridržati živali ali blago, dokler niso na voljo rezultati opravljene analize, preskusa ali diagnosticiranja, oziroma ali jih je mogoče izpustiti, pod pogojem, da je zagotovljena sledljivost živali ali blaga.

2.   Komisija z izvedbenimi akti:

(a)

vzpostavi potrebne postopke za zagotavljanje sledljivosti živali ali blaga iz točke (b) odstavka 1 in

(b)

opredeli dokumente, ki morajo spremljati živali ali blago iz odstavka 1, ko pristojni organi odvzamejo vzorce.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Oddelek II

Uradni nadzor živali in blaga na mejnih kontrolnih točkah

Člen 47

Živali in blago, za katere velja uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah

1.   Pristojni organi za ugotavljanje skladnosti s pravili iz člena 1(2) na mejni kontrolni točki prvega prispetja v Unijo izvajajo uradni nadzor nad vsako pošiljko, ki vsebuje naslednje kategorije živali in blaga, ki vstopajo v Unijo:

(a)

živali;

(b)

proizvodi živalskega izvora, zarodni material in živalski stranski proizvodi;

(c)

rastline, rastlinski proizvodi ter drugi predmeti s seznamov, določenih v skladu s členom 72(1) in členom 74(1) Uredbe (EU) 2016/2031;

(d)

blago iz nekaterih tretjih držav, za katero je Komisija z izvedbenimi akti iz točke (b) odstavka 2 tega člena odločila, da bi bilo treba nad njim ob vstopu v Unijo začasno povečati uradni nadzor zaradi znanega ali nastajajočega tveganja ali dokazov o mogoči zelo razširjeni resni neskladnosti s pravili iz člena 1(2);

(e)

živali in blago, za katere velja ukrep v nujnih primerih iz aktov, sprejetih v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 178/2002, členom 249 Uredbe (EU) 2016/429 ali členi 28(1), 30(1), 40(3), 41(3), 49(1), 53(3) in 54(3) Uredbe (EU) 2016/2031, in v skladu s katerim je treba ob vstopu v Unijo izvajati uradni nadzor nad pošiljkami takih živali ali blaga, opredeljenih z oznakami kombinirane nomenklature;

(f)

živali in blago, za vstop katerih v Unijo so določeni pogoji ali ukrepi z akti, sprejetimi v skladu s členom 126 oziroma 128 ali pravili iz člena 1(2), v skladu s katerimi je treba skladnost z navedenimi pogoji ali ukrepi ugotoviti ob vstopu živali ali blaga v Unijo.

2.   Komisija z izvedbenimi akti:

(a)

določi sezname, na katerih so z ustreznimi oznakami kombinirane nomenklature podrobno opredeljene vse živali in blago iz točk (a) in (b) odstavka 1, in

(b)

določi seznam, na katerem je z oznakami kombinirane nomenklature navedeno blago, ki spada v kategorijo iz točke (d) odstavka 1, in ga po potrebi posodablja v zvezi s tveganji iz navedene točke.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za spremembo te uredbe v zvezi s kategorijami pošiljk iz odstavka 1 tega člena zaradi vključitve sestavljenih proizvodov, sena in slame ter drugih proizvodov, strogo omejenih na proizvode, ki pomenijo novo ugotovljeno ali bistveno povečano tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje.

4.   Razen če akti o vzpostavitvi ukrepov ali pogojev iz točk (d), (e) in (f) odstavka 1 ne določajo drugače, se ta člen uporablja tudi za pošiljke, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, kadar niso komercialne.

5.   Izvajalci dejavnosti, odgovorni za pošiljko, zagotovijo, da se živali in blago iz kategorij iz odstavka 1 privedejo na mesto uradnega nadzora na mejni kontrolni točki prvega vstopa v Unijo.

Člen 48

Živali in blago, izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pravili, ki določajo, v katerih primerih in pod katerimi pogoji se naslednje kategorije živali in blaga izvzamejo iz člena 47 in kdaj je takšno izvzetje upravičeno:

(a)

blago, ki se pošilja kot tržni vzorec ali razstavni predmeti in ni namenjeno dajanju na trg;

(b)

živali in blago za znanstvene namene;

(c)

blago na prevoznih sredstvih v mednarodnem prometu, ki se ne raztovori in je namenjeno oskrbi posadke in potnikov;

(d)

blago, ki je del osebne prtljage potnikov in je namenjeno za njihovo osebno porabo ali uporabo;

(e)

blago v majhnih pošiljkah, ki se pošlje fizičnim osebam in ni namenjeno dajanju na trg;

(f)

hišne živali, kakor so opredeljene v točki 11 člena 4 Uredbe (EU) 2016/429;

(g)

posebno obdelano blago, ki ne presega količin, ki jih je treba določiti v teh delegiranih aktih;

(h)

kategorije živali ali blaga, ki predstavljajo nizko tveganje ali ne predstavljajo nobenega specifičnega tveganja, nad katerimi zato ni treba izvajati nadzora na mejnih kontrolnih točkah.

Člen 49

Uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah

1.   Za preverjanje skladnosti z veljavnimi zahtevami pravil iz člena 1(2) pristojni organi izvedejo uradni nadzor nad pošiljkami, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 47(1), ob prispetju pošiljke na mejno kontrolno točko. Ta uradni nadzor vključuje dokumentacijski pregled, identifikacijski pregled ter fizični pregled.

2.   Fizične preglede izvaja, kadar ti pregledi zadevajo:

(a)

živali, razen vodnih živali, ali meso in užitne klavnične proizvode, uradni veterinar, ki mu lahko pomaga osebje, usposobljeno v skladu z zahtevami, določenimi v skladu z odstavkom 5, na veterinarskem področju in ga za ta namen določijo pristojni organi;

(b)

vodne živali, proizvode živalskega izvora, razen tistih iz točke (a) tega odstavka, zarodni material ali živalske stranske proizvode, uradni veterinar ali osebje, usposobljeno v skladu z zahtevami, določenimi v skladu z odstavkom 5, ki ga za ta namen določijo pristojni organi;

(c)

rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, inšpektor za zdravje rastlin.

3.   Pristojni organi na mejnih kontrolnih točkah sistematično izvajajo uradni nadzor nad pošiljkami živali, ki se prevažajo, in prevoznimi sredstvi, da preverijo skladnost z zahtevami glede dobrobiti živali, določenimi v pravilih iz člena 1(2). Pristojni organi vzpostavijo ureditev, da se da prednost uradnemu nadzoru živali, ki se prevažajo, in zmanjšajo zamude pri takem nadzoru.

4.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o praktičnih ureditvah za predložitev pošiljk kategorij živali in blaga iz člena 47(1), enotah prevoza ali podenotah, ki lahko sestavljajo posamezno pošiljko, in največjem številu takih enot prevoza ali podenot v posamezni pošiljki, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju hitre in učinkovite obravnave pošiljk in uradnega nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi, ter po potrebi mednarodnih standardov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

5.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pravili, ki določajo posebne zahteve glede usposabljanja osebja iz odstavka 2 tega člena, kar zadeva izvajanje fizičnih pregledov na mejnih kontrolnih točkah.

Člen 50

Spričevala in dokumenti, ki spremljajo pošiljke in deljene pošiljke

1.   Izvirna uradna spričevala ali dokumenti ali enakovredni dokumenti v elektronski obliki, ki morajo v skladu s pravili iz člena 1(2) spremljati pošiljke kategorij živali in blaga iz člena 47(1), se predložijo pristojnim organom mejne kontrolne točke, ki jih tudi hranijo, razen če v pravilih iz člena 1(2) ni določeno drugače.

2.   Pristojni organi mejne kontrolne točke dajo izvajalcu dejavnosti, odgovornemu za pošiljko, overjen papirni ali elektronski izvod uradnih spričeval ali dokumentov iz odstavka 1, ali če je pošiljka deljena, posamično overjene papirne ali elektronske izvode takih spričeval ali dokumentov.

3.   Pošiljka se ne razdeli, dokler se ne izvede uradni nadzor in se skupni zdravstveni vstopni dokument iz člena 56 ne dopolni v skladu s členom 56(5) in členom 57.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pravili, ki določajo, v katerih primerih in pod katerimi pogoji mora pošiljke, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 47(1), do namembnega kraja spremljati skupni zdravstveni vstopni dokument.

Člen 51

Posebna pravila za uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah

1.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pravili, ki določajo:

(a)

v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko pristojni organi mejne kontrolne točke odobrijo nadaljnji prevoz pošiljke, ki vsebuje kategorije živali in blaga iz člena 47(1), v končni namembni kraj, preden so na voljo rezultati fizičnih pregledov, kadar se taki pregledi zahtevajo;

(b)

roke in ureditve glede izvajanja dokumentacijskih pregledov in po potrebi identifikacijskih pregledov ter fizičnih pregledov kategorij živali in blaga, za katere velja uradni nadzor iz člena 47(1), ki vstopajo v Unijo s pomorskim ali zračnim prevozom iz tretje države, kadar se te živali ali blago premikajo s plovil ali zrakoplovov in se v okviru priprav na nadaljnje potovanje pod carinskim nadzorom prevažajo na druga plovila ali zrakoplove v istem pristanišču ali na istem letališču (v nadaljnjem besedilu: pretovorjene pošiljke);

(c)

v katerih primerih in v skladu s katerimi pogoji se lahko identifikacijski pregled in fizični pregled pretovorjenih pošiljk in živali, ki prispejo po zraku ali morju in nadaljujejo prevoz na istem prevoznem sredstvu, izvedeta na mejni kontrolni točki, ki ni mejna kontrolna točka prvega prispetja v Unijo;

(d)

v katerih primerih in pod katerimi pogoji se lahko odobri tranzit pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 47(1), ter izvede uradni nadzor takih pošiljk, ki ga je treba izvesti na mejnih kontrolnih točkah, vključno s primeri in pogoji za skladiščenje blaga v posebej odobrenih carinskih skladiščih ali v prostih conah;

(e)

v katerih primerih in pod katerimi pogoji se uporabljajo odstopanja od pravil o identifikacijskih pregledih in fizičnih pregledih, kar zadeva pretovorjene pošiljke in tranzit pošiljk blaga iz točke (c) člena 47(1).

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pravili, ki določajo, v katerih primerih in pod katerimi pogoji se uporabijo odstopanja od pravil o dokumentacijskih pregledih kar zadeva pretovorjene pošiljke in tranzit pošiljk blaga iz točke (c) člena 47(1).

Člen 52

Podrobnosti dokumentacijskih pregledov, identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov

Komisija za zagotovitev enotnega izvajanja členov 49, 50 in 51 z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o postopkih, ki jih je treba izvajati med dokumentacijskimi pregledi, identifikacijskimi pregledi in fizičnimi pregledi iz navedenih členov in po teh pregledih, da se zagotovi učinkovito izvajanje navedenega uradnega nadzora. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 53

Uradni nadzor, ki se ne izvaja na mejnih kontrolnih točkah

1.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pravili, ki določajo, v katerih primerih in v skladu s katerimi pogoji:

(a)

lahko identifikacijski pregled in fizični pregled pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 47(1), pristojni organi opravijo na kontrolnih točkah, ki niso mejne kontrolne točke, pod pogojem, da te kontrolne točke izpolnjujejo zahteve iz člena 64(3) in izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s členom 64(4);

(b)

se lahko fizični pregled pošiljk, v zvezi s katerimi je bil opravljen dokumentacijski pregled in identifikacijski pregled na mejni kontrolni točki prvega prispetja v Unijo, izvede na drugi mejni kontrolni točki v drugi državi članici;

(c)

se lahko identifikacijski pregled in fizični pregled pošiljk, v zvezi s katerimi je bil opravljen dokumentacijski pregled na mejni kontrolni točki prvega prispetja v Unijo, izvede na drugi mejni kontrolni točki v drugi državi članici;

(d)

lahko carinski organi ali drugi javni organi opravljajo posamezne naloge nadzora, če te naloge že tako in tako ne spadajo pod pristojnost navedenih organov, in sicer glede:

(i)

pošiljk iz člena 65(2);

(ii)

osebne prtljage potnikov;

(iii)

blaga, naročenega v okviru prodaje prek pogodb, sklenjenih na daljavo, tudi prek telefona ali spleta;

(iv)

hišnih živali, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 5 Uredbe (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (59);

(e)

se lahko dokumentacijski pregledi za pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz točke (c) člena 47(1) izvajajo v oddaljenosti od mejne kontrolne točke.

2.   Točka (b) člena 56(3), točka (a) člena 57(2), člen 59(1), točki (a) in (d) člena 60(1) ter člena 62 in 63 se uporabljajo tudi za kontrolne točke iz točke (a) odstavka 1 tega člena.

Člen 54

Pogostost dokumentacijskih pregledov, identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov

1.   Izvede se pregled dokumentov vseh pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 47(1).

2.   Pogostost izvajanja identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 47(1), je odvisna od tveganja, ki ga pomeni posamezna žival, blago ali kategorija živali ali blaga za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje.

3.   Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za enotno uporabo ustrezne pogostosti iz odstavka 2. S temi pravili se zagotovi, da so navedene pogostosti višje od nič, in določijo:

(a)

merila in postopki za določitev in spremembo pogostosti izvajanja identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz točk (a), (b) in (c) člena 47(1), ter prilagoditev teh pregledov stopnji tveganja, povezani s temi kategorijami, ob upoštevanju:

(i)

informacij, ki jih Komisija zbira v skladu s členom 125(1);

(ii)

rezultatov nadzora, ki ga opravijo strokovnjaki Komisije v skladu s členom 120(1);

(iii)

poročil o pretekli skladnosti izvajalcev dejavnosti s pravili iz člena 1(2);

(iv)

podatkov in informacij, zbranih s sistemom upravljanja informacij za uradni nadzor iz člena 131;

(v)

razpoložljivih znanstvenih ocen ter

(vi)

vseh drugih informacij o tveganju, povezanem s temi kategorijami živali in blaga;

(b)

pogoji, v skladu s katerimi lahko država članica poveča pogostost identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov, določeno v skladu s točko (a), da se upoštevajo lokalni dejavniki tveganja;

(c)

postopki za zagotovitev, da so identifikacijski pregledi in fizični pregledi, določeni v skladu s točko (a), dovolj pogosti, da se uporabljajo pravočasno in enotno.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

4.   Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)

pogostosti identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov za kategorije blaga iz točke (d) člena 47(1) ter

(b)

pogostosti identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov za kategorije živali in blaga iz točk (e) in (f) člena 47(1), če to ni določeno že v aktih iz navedenih točk.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 55

Odločitve o pošiljkah

1.   Pristojni organi po opravljenem uradnem nadzoru, vključno s dokumentacijskimi pregledi ter po potrebi identifikacijskimi pregledi in fizičnimi pregledi, sprejmejo odločitev o vsaki pošiljki, ki vsebuje kategorije živali in blaga iz člena 47(1), in v njej navedejo, ali je pošiljka skladna s pravili iz člena 1(2) in po potrebi z ustreznim carinskim postopkom.

2.   Odločitve o pošiljkah sprejme:

(a)

uradni veterinar, kadar pošiljke zadevajo živali, proizvode živalskega izvora, zarodni material ali živalske stranske proizvode, ali

(b)

inšpektor za zdravje rastlin, kadar pošiljke zadevajo rastline, rastlinske proizvode in druge predmete.

3.   Pristojni organi lahko z odstopanjem od točke (a) odstavka 2 odločijo, da odločitve v zvezi s pošiljkami, ki vsebujejo ribiške proizvode, žive školjke, žive iglokožce, žive plaščarje in žive morske polže, namenjene prehrani ljudi, sprejme ustrezno usposobljeno osebje, ki so ga posebej za ta namen določili pristojni organi.

Člen 56

Uporaba skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta pri izvajalcu dejavnosti in pristojnih organih

1.   Za vsako pošiljko, ki vsebuje kategorije živali in blaga iz člena 47(1), izvajalec dejavnosti, ki je odgovoren zanjo, izpolni ustrezni del skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta, v katerem navede potrebne informacije za takojšnjo in popolno identifikacijo pošiljke in njenega namembnega kraja.

2.   Šteje se, da sklici na skupni zdravstveni vstopni dokument v tej uredbi vključujejo sklic na enakovredni dokument v elektronski obliki.

3.   Skupni zdravstveni vstopni dokument uporabljajo:

(a)

izvajalci dejavnosti, odgovorni za pošiljke, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 47(1), da pristojne organe mejne kontrolne točke vnaprej uradno obvestijo o prispetju teh pošiljk, in

(b)

pristojni organi mejne kontrolne točke, da:

(i)

evidentirajo rezultate izvedenega uradnega nadzora in vse odločitve, sprejete na podlagi tega, vključno z odločitvijo o zavrnitvi pošiljke;

(ii)

prek integriranega računalniško podprtega sistema sporočajo informacije iz točke (i).

4.   Izvajalci dejavnosti, odgovorni za pošiljko, predložijo predhodno uradno obvestilo v skladu s točko (a) odstavka 3, tako da pred fizičnim prispetjem pošiljke v Unijo izpolnijo ustrezni del skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta in ga prek integriranega računalniško podprtega sistema predložijo pristojnim organom mejne kontrolne točke.

5.   Pristojni organi mejne kontrolne točke dopolnijo skupni zdravstveni vstopni dokument, takoj ko:

(a)

se v celoti izvede uradni nadzor, ki se zahteva v skladu s členom 49(1);

(b)

so na voljo rezultati fizičnih pregledov, kadar se zahtevajo taki pregledi, in

(c)

se sprejme odločitev o pošiljki v skladu s členom 55 in vpiše v skupni zdravstveni vstopni dokument.

Člen 57

Uporaba skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta pri carinskih organih

1.   Za predložitev pošiljke, ki vsebuje kategorije živali in blaga iz člena 47(1), carinskim organom v carinski postopek ter njeno obravnavo v okviru tega postopka, vključno z vstopom ali obravnavo v prostih ali carinskih skladiščih ali prostih conah, se zahteva, da izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, carinskim organom predloži skupni zdravstveni vstopni dokument, brez poseganja v izvzetja iz člena 48 ter pravila iz členov 53 in 54. Pristojni organi mejne kontrolne točke skupni zdravstveni vstopni dokument ustrezno obdelajo v integriranem računalniško podprtem sistemu.

2.   Carinski organi:

(a)

ne dovolijo predložitve pošiljke v drugačen carinski postopek od tistega, ki ga navedejo pristojni organi mejne kontrolne točke, in

(b)

brez poseganja v izvzetja iz člena 48 ter pravila iz členov 53 in 54, dovolijo sprostitev pošiljke v prosti promet samo ob predložitvi pravilno dopolnjenega skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta, ki potrjuje, da je pošiljka skladna z veljavnimi pravili iz člena 1(2).

3.   Kadar se carinska deklaracija za pošiljko, ki vsebuje kategorije živali ali blaga iz člena 47(1), vloži brez predložitve skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta, carinski organi zadržijo pošiljko in takoj obvestijo pristojne organe mejne kontrolne točke. Pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s členom 66(6).

Člen 58

Oblika, roki in posebna pravila za uporabo skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta

Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)

obliki skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta ter navodila za njegovo predložitev in uporabo, pri čemer se upoštevajo ustrezni mednarodni standardi, in

(b)

minimalnih rokih za predhodno uradno obvestilo o pošiljkah, ki ga predložijo izvajalci dejavnosti, odgovorni za pošiljko, v skladu s točko (a) člena 56(3), da se pristojnim organom mejne kontrolne točke omogoči pravočasno in učinkovito izvajanje uradnega nadzora.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 59

Določitev mejnih kontrolnih točk

1.   Države članice določijo mejne kontrolne točke za izvajanje uradnega nadzora nad eno ali več kategorijami živali in blaga iz člena 47(1).

2.   Države članice pred določitvijo mejne kontrolne točke o tem uradno obvestijo Komisijo. To uradno obvestilo vključuje vse informacije, ki jih Komisija potrebuje, da preveri, ali predlagana mejna kontrolna točka izpolnjuje minimalne zahteve iz člena 64.

3.   Komisija v treh mesecih od prejetja uradnega obvestila iz odstavka 2 obvesti državo članico:

(a)

ali je določitev predlagane mejne kontrolne točke odvisna od uspešnega rezultata nadzora, ki ga opravijo strokovnjaki Komisije v skladu s členom 116 za preverjanje skladnosti z minimalnimi zahtevami iz člena 64, in

(b)

o datumu takega nadzora, ki je največ šest mesecev po uradnem obvestilu.

4.   V primerih, ko Komisija v skladu z odstavkom 3 državo članico obvesti, da nadzor ni potreben, lahko država članica nadaljuje z določitvijo.

5.   Država članica zadrži določitev mejne kontrolne točke, dokler je Komisija ne obvesti o uspešnem rezultatu nadzora. Komisija rezultate svojega nadzora iz točke (a) odstavka 3 sporoči najpozneje v treh mesecih od datuma tega nadzora.

Člen 60

Seznami mejnih kontrolnih točk

1.   Vsaka država članica na spletu objavi in posodablja sezname mejnih kontrolnih točk na svojem ozemlju, ki vsebujejo naslednje informacije o vsaki mejni kontrolni točki:

(a)

kontaktne podatke;

(b)

delovni čas;

(c)

natančen naslov in informacijo, ali je to pristaniška, letališka, železniška ali cestna vstopna točka, in

(d)

kategorije živali in blaga iz člena 47(1), vključene v obseg določitve mejne kontrolne točke.

2.   Komisija z izvedbenimi akti določi pravila glede oblike, kategorij, kratic za določitve in drugih informacij, ki jih države članice uporabljajo na seznamih mejnih kontrolnih točk. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 61

Preklic odobritev in ponovna določitev obstoječih subjektov mejnega nadzora

1.   Odobritve mejnih kontrolnih točk v skladu s členom 6 Direktive 97/78/ES in členom 6 Direktive 91/496/EGS, določitve vstopnih točk v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 669/2009 in členom 13c(4) Direktive 2000/29/ES ter določitve mest prvega vnosa v skladu s členom 5 Uredbe Komisije (EU) št. 284/2011 (60) se prekličejo.

2.   Države članice lahko mejne kontrolne točke, določene vstopne točke, vstopne točke in mesta prvega vnosa iz odstavka 1 tega člena znova določijo kot mejne kontrolne točke v skladu s členom 59(1), pod pogojem, da so izpolnjene minimalne zahteve iz člena 64.

3.   Člen 59(2), (3) in (5) se ne uporablja za ponovno določitev iz odstavka 2 tega člena.

Člen 62

Preklic določitve mejnih kontrolnih točk

1.   Kadar mejne kontrolne točke ne izpolnjujejo več zahtev iz člena 64, države članice:

(a)

prekličejo določitev iz člena 59(1) v zvezi z vsemi ali nekaterimi kategorijami živali in blaga, za katere so bile mejne kontrolne točke določene, in

(b)

umaknejo te mejne kontrolne točke s seznamov iz člena 60(1) v zvezi s tistimi kategorijami živali in blaga, za katere se prekliče določitev.

2.   Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o preklicu določitve mejne kontrolne točke, kakor je določen v odstavku 1, in razlogih za tak preklic.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s primeri, v katerih se lahko mejne kontrolne točke, katerih določitev je bila v skladu s točko (a) odstavka 1 tega člena samo delno preklicana, ponovno določijo z odstopanjem od določb člena 59, in postopkih za takšno ponovno določitev.

4.   Ta člen ne posega v pristojnost držav članic, da odločajo o preklicu določitve mejnih kontrolnih točk iz razlogov, drugačnih od tistih iz te uredbe.

Člen 63

Začasni preklic določitve mejnih kontrolnih točk

1.   Država članica začasno prekliče določitev mejne kontrolne točke in odredi ustavitev njenih dejavnosti v zvezi z vsemi ali nekaterimi kategorijami živali in blaga, za katere je bila mejna kontrolna točka določena, kadar bi take dejavnosti lahko povzročile tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje. V primerih resnega tveganja začasni preklic začne veljati takoj.

2.   Države članice takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o vsakem začasnem preklicu določitve mejne kontrolne točke in razlogih zanj.

3.   Države članice označijo začasni preklic določitve mejne kontrolne točke na seznamih iz člena 60(1).

4.   Države članice odpravijo začasni preklic iz odstavka 1, takoj ko:

(a)

se pristojni organi prepričajo, da tveganja iz odstavka 1 ni več, in

(b)

sporočijo Komisiji in drugim državam članicam informacije, na podlagi katerih se začasni preklic odpravi.

5.   Ta člen ne posega v pristojnost držav članic, da odločajo o preklicu določitve mejnih kontrolnih točk iz razlogov, drugačnih od tistih iz te uredbe.

Člen 64

Minimalne zahteve za mejne kontrolne točke

1.   Mejne kontrolne točke so v neposredni bližini vstopnih točk v Unijo in na kraju, ki ga carinski organi določijo v skladu s členom 135(1) in (2) Uredbe (EU) št. 952/2013, ali v prosti coni.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s tem, v katerih primerih in pod katerimi pogoji je lahko mejna kontrolna točka toliko oddaljena od vstopne točke v Unijo, da ni v njeni neposredni bližini, kadar gre za posebne geografske omejitve.

3.   Mejne kontrolne točke imajo:

(a)

dovolj ustrezno usposobljenega osebja;

(b)

primerne prostore ali druge objekte glede na vrsto in količino obravnavanih kategorij živali in blaga;

(c)

opremo in prostore ali druge objekte, ki omogočajo izvajanje uradnega nadzora nad vsako kategorijo živali in blaga, za katero je mejna kontrolna točka določena;

(d)

vzpostavljene ureditve, ki, kakor je ustrezno, zagotavljajo dostop do druge opreme, prostorov in storitev, potrebnih za izvajanje ukrepov, sprejetih na podlagi členov 65, 66 in 67 v primeru suma na neskladnost, neskladnih pošiljk ali pošiljk, ki pomenijo tveganje;

(e)

načrt izrednih ukrepov, s katerim se zagotovita nemoteno izvajanje uradnega nadzora in učinkovito izvajanje ukrepov, sprejetih na podlagi členov 65, 66 in 67 v primeru nepredvidljivih in nepričakovanih okoliščin ali dogodkov;

(f)

tehnologijo in opremo, ki sta potrebni za učinkovito delovanje integriranega računalniško podprtega sistema in, kakor je ustrezno, drugih računalniško podprtih sistemov upravljanja informacij, potrebnih za obdelavo in izmenjavo podatkov in informacij;

(g)

dostop do storitev uradnih laboratorijev, ki lahko zagotovijo analitske, preskusne in diagnostične rezultate v ustreznih rokih in so opremljeni s potrebnimi orodji informacijske tehnologije, da lahko zagotavljajo vnos rezultatov opravljenih analiz, preskusov ali diagnosticiranja v integrirani računalniško podprt sistem, kakor je ustrezno;

(h)

ustrezne ureditve za pravilno obravnavo različnih kategorij živali in blaga ter preprečevanje tveganj, ki bi jih lahko povzročila navzkrižna kontaminacija in

(i)

ureditve za skladnost z zadevnimi standardi biološke zaščite, da se prepreči širjenje bolezni v Unijo.

4.   Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila glede zahtev iz odstavka 3 tega člena, da se upoštevajo posebne značilnosti in logistične potrebe, povezane z izvajanjem uradnega nadzora in uporabo ukrepov, sprejetih v skladu s členom 66(3) in (6) ter členom 67 v zvezi z različnimi kategorijami živali in blaga iz člena 47(1). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

5.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s primeri, v katerih, in pogoji, pod katerimi, so lahko mejne kontrolne točke, določene za izvoz neobdelanih hlodov ter žaganega in rezanega lesa, izvzete iz ene ali več obveznosti iz odstavka 3 tega člena, da se upoštevajo potrebe pristojnih organov, zadolženih za uradni nadzor, ki delujejo pri posebnih geografskih omejitvah, pri čemer se zagotovi ustrezno izvajanje nadzora.

Oddelek III

Ukrepanje v primeru suma na neskladnost in pri neskladnosti živali in blaga, ki vstopajo v Unijo

Člen 65

Sum na neskladnost in okrepitev uradnega nadzora

1.   V primeru suma na neskladnost pošiljk, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz členov 44(1) in 47(1), s pravili iz člena 1(2), pristojni organi izvedejo uradni nadzor, da ta sum potrdijo ali ovržejo.

2.   Nad pošiljkami živali in blaga, ki jih izvajalci dejavnosti ne prijavijo kot pošiljke, ki vsebujejo kategorije živali in blaga iz člena 47(1), pristojni organi izvedejo uradni nadzor, kadar utemeljeno menijo, da pošiljka vsebuje take kategorije živali ali blaga.

3.   Pristojni organi pošiljke iz odstavkov 1 in 2 uradno pridržijo, dokler niso na voljo rezultati uradnega nadzora iz navedenih odstavkov.

Po potrebi se te pošiljke izolirajo ali pošljejo v karanteno, živali pa se nastanijo, hranijo, oskrbujejo z vodo in po potrebi zdravijo, dokler niso na voljo rezultati uradnega nadzora.

4.   Kadar pristojni organi utemeljeno sumijo goljufijo ali zavajajočo prakso izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljko, ali na podlagi uradnega nadzora domnevajo, da gre za resno ali ponavljajočo se kršitev pravil iz člena 1(2), po potrebi in poleg izvedbe ukrepov iz člena 66(3) okrepijo, kakor je ustrezno, uradni nadzor nad pošiljkami z istim poreklom oziroma namembnostjo.

5.   Pristojni organi Komisijo in države članice prek integriranega računalniško podprtega sistema uradno obvestijo o svoji odločitvi o izvajanju okrepljenega uradnega nadzora iz odstavka 4 tega člena in navedejo razloge za svojo odločitev.

6.   Komisija z izvedbenimi akti določi pravila v zvezi s postopki, v skladu s katerimi pristojni organi usklajeno izvajajo okrepljen uradni nadzor iz odstavkov 4 in 5 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 66

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti v zvezi z neskladnimi pošiljkami, ki vstopajo v Unijo

1.   Pristojni organi uradno pridržijo vsako pošiljko živali ali blaga, ki vstopa v Unijo in ni skladna s pravili iz člena 1(2), ter zavrnejo njen vstop v Unijo.

Pristojni organi vsako tako pošiljko izolirajo ali pošljejo v karanteno, kakor je ustrezno, živali iz te pošiljke pa se nastanijo, oskrbujejo ali zdravijo v ustreznih razmerah, do sprejetja nadaljnje odločitve. Pristojni organi po možnosti upoštevajo tudi interes glede zagotavljanja posebne pozornosti v zvezi z nekaterimi vrstami blaga.

2.   Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o praktičnih ureditvah glede izolacije in karantene iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

3.   Pristojni organ v zvezi s pošiljko iz odstavka 1 brez odlašanja odredi, naj izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko:

(a)

pošiljko uniči;

(b)

pošiljko znova odpremi iz Unije v skladu s členom 72(1) in (2) ali

(c)

pošiljko da v posebno obdelavo v skladu s členom 71(1) in (2) ali sprejme kateri koli drug ukrep, potreben za zagotovitev skladnosti s pravili iz člena 1(2), ter jo po potrebi določi za namene, za katere prvotno ni bila predvidena.

Vsak ukrep iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka se izvede v skladu s pravili iz člena 1(2), pri čemer se pri pošiljkah živih živali upoštevajo zlasti pravila, v skladu s katerimi naj bi živalim prihranili vsakršno bolečino, vznemirjenje ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.

Kadar pošiljko sestavljajo rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti, se točke (a), (b) in (c) prvega pododstavka uporabljajo za pošiljko ali za njene partije.

Pristojni organ zadevnega izvajalca dejavnosti zasliši, preden ga pozove k ukrepanju v skladu s točkami (a), (b) in (c) prvega pododstavka, razen če je potrebno takojšnje ukrepanje, da bi se odzvali na tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje.

4.   Kadar pristojni organ izvajalcu dejavnosti odredi, naj sprejme enega ali več ukrepov iz točke (a), (b) ali (c) prvega pododstavka odstavka 3, lahko ta pristojni organ izjemoma dovoli, da se ukrep sprejme le v zvezi z delom pošiljke, če delno uničenje, ponovna odprema, posebna obravnava ali drug ukrep:

(a)

zagotavlja skladnost;

(b)

ne povzroča tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje ter

(c)

ne moti dejavnosti uradnega nadzora.

5.   Pristojni organi o vsaki odločitvi o zavrnitvi vstopa pošiljke iz odstavka 1 tega člena ter vsaki odredbi, izdani v skladu z odstavkoma 3 in 6 tega člena ter s členom 67, takoj uradno obvestijo:

(a)

Komisijo;

(b)

pristojne organe drugih držav članic;

(c)

carinske organe;

(d)

pristojne organe tretje države porekla in

(e)

izvajalca dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko.

Navedeno uradno obvestilo se pošlje prek računalniško podprtega sistema za upravljanje informacij.

6.   Če se pošiljka, ki vsebuje kategorije živali ali blaga iz člena 47(1), ne predloži v uradni nadzor iz navedenega člena ali se ne predloži v skladu z zahtevami iz člena 50(1) in (3) ter člena 56(1), (3) in (4) ali pravili, sprejetimi na podlagi člena 48, člena 49(4), člena 51, člena 53(1) ter člena 58, pristojni organi odredijo, da se ta pošiljka zadrži ali odpokliče in uradno pridrži brez odlašanja.

Za take pošiljke se uporabljajo odstavki 1, 3 in 5 tega člena.

7.   Ukrepi iz tega člena se izvajajo na stroške izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljko.

Člen 67

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti v zvezi z živalmi ali blagom, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav in pomenijo tveganje

Kadar uradni nadzor pokaže, da pošiljka živali ali blaga pomeni tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje, se taka pošiljka izolira ali pošlje v karanteno, živali iz nje pa se nastanijo, oskrbujejo ali zdravijo v ustreznih razmerah, do sprejetja nadaljnje odločitve.

Pristojni organi zadevno pošiljko uradno pridržijo in odredijo brez odlašanja, naj izvajalec dejavnosti, odgovoren za to pošiljko:

(a)

uniči pošiljko v skladu s pravili iz člena 1(2), pri čemer sprejme vse potrebne ukrepe, da se zagotovi varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali varstvo okolja, kar zadeva žive živali pa tudi zlasti v skladu s pravili glede prihranitve vsakršne bolečine, vznemirjenja ali trpljenja, ki se jim je mogoče izogniti, ali

(b)

da pošiljko v posebno obdelavo v skladu s členom 71(1) in (2).

Ukrepi iz tega člena se izvajajo na stroške izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljko.

Člen 68

Nadaljnje ukrepanje po odločitvah, sprejetih v zvezi z neskladnimi pošiljkami, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav

1.   Pristojni organi:

(a)

razveljavijo uradna spričevala in – kakor je ustrezno – druge zadevne dokumente, ki spremljajo pošiljke, v zvezi s katerimi se izvajajo ukrepi v skladu s členom 66(3) in (6) ter členom 67, in

(b)

sodelujejo v skladu s členi 102 do 108 za sprejetje morebitnih dodatnih ukrepov, ki so potrebni za zagotovitev, da v Unijo ni mogoče znova vnesti pošiljk, katerih vstop je bil zavrnjen v skladu s členom 66(1).

2.   Pristojni organi v državi članici, v kateri je bil izveden uradni nadzor, nadzorujejo uporabo ukrepov, odrejenih v skladu s členom 66(3) in (6) ter členom 67, za zagotovitev, da pošiljka ne škoduje zdravju ljudi, živali ali rastlin, dobrobiti živali ali okolju, medtem ko se ti ukrepi izvajajo ali dokler se ne začnejo izvajati.

Po potrebi izvajanje teh ukrepov nadzirajo pristojni organi druge države članice.

Člen 69

Neizvedba ukrepov, ki jih pristojni organi odredijo izvajalcu dejavnosti

1.   Izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, brez odlašanja izvede vse ukrepe, ki jih pristojni organi odredijo v skladu s členom 66(3) in (6) ter členom 67, najpozneje pa v 60 dneh od dne, ko pristojni organi uradno obvestijo zadevnega izvajalca dejavnosti o svoji odločitvi v skladu s členom 66(5). Pristojni organi lahko določijo rok, krajši od 60 dni.

2.   Če zadevni izvajalec dejavnosti po izteku roka iz odstavka 1 ne ukrepa, pristojni organi odredijo:

(a)

uničenje pošiljke ali kateri koli drug ustrezen ukrep;

(b)

v primerih iz člena 67 uničenje pošiljke v ustreznih prostorih čim bližje mejni kontrolni točki ter sprejetje vseh ukrepov, ki so potrebni, da se zagotovi varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrobit živali ali varstvo okolja.

3.   Pristojni organi lahko rok iz odstavkov 1 in 2 tega člena podaljšajo za toliko časa, kolikor traja pridobitev rezultatov drugega strokovnega mnenja iz člena 35, pod pogojem, da to ne škoduje zdravju ljudi, živali ali rastlin ali dobrobiti živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi okolju.

4.   Ukrepi iz tega člena se izvajajo na stroške izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljko.

Člen 70

Skladnost uporabe členov 66, 67 in 68

Komisija z izvedbenimi akti določi pravila, s katerimi se na vseh mejnih kontrolnih točkah iz člena 59(1) in kontrolnih točkah iz točke (a) člena 53(1) zagotovi skladnost odločitev, ukrepov in odredb, ki jih pristojni organi sprejmejo v skladu s členi 66, 67 in 68, ki jih morajo pristojni organi upoštevati v primeru splošne ali ponavljajoče se neskladnosti ali tveganja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 71

Posebna obdelava pošiljk

1.   Posebna obdelava pošiljk iz točke (c) člena 66(3) in točke (b) člena 67 lahko, kakor je ustrezno, vključuje:

(a)

obdelavo ali predelavo, po potrebi vključno z dekontaminacijo, pri čemer je razredčitev izključena, da je pošiljka skladna z zahtevami pravil iz člena 1(2) ali zahtevami tretje države ponovne odpreme, ali

(b)

vse druge načine obdelave, primerne za varno prehrano živali ali ljudi ali za druge namene kot za prehrano živali ali ljudi.

2.   Posebna obdelava iz odstavka 1:

(a)

se opravi učinkovito in zagotavlja, da se odpravijo vsa tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje;

(b)

se dokumentira in izvaja pod nadzorom pristojnih organov ali po potrebi in ob medsebojnem dogovoru pod nadzorom pristojnih organov druge države članice in

(c)

izpolnjuje zahteve, določene v pravilih iz člena 1(2).

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi z zahtevami in pogoji, v skladu s katerimi se mora izvajati posebna obdelava iz odstavka 1 tega člena.

Če ni pravil, sprejetih z delegiranimi akti, se taka posebna obdelava izvaja v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 72

Ponovna odprema pošiljk

1.   Pristojni organi omogočijo ponovno odpremo pošiljk, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

namembni kraj je dogovorjen z izvajalcem dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko;

(b)

izvajalec dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko, je pisno obvestil pristojne organe države članice, da so bili pristojni organi tretje države porekla ali namembne tretje države, če sta različni, obveščeni o razlogih in okoliščinah zavrnitve vstopa zadevne pošiljke živali ali blaga v Unijo;

(c)

kadar namembna tretja država ni tretja država porekla, je izvajalec dejavnosti pridobil odobritev pristojnih organov te namembne tretje države, ti pristojni organi pa so obvestili pristojne organe države članice, da so pripravljeni sprejeti pošiljko, ter

(d)

če so v pošiljkah živali, je ponovna odprema skladna z zahtevami glede dobrobiti živali.

2.   Pogoja iz točk (b) in (c) odstavka 1 tega člena se ne uporabljata za pošiljke, ki vsebujejo kategorije blaga iz točke (c) člena 47(1).

Oddelek IV

odobritev predizvoznega nadzora

Člen 73

Odobritev predizvoznega nadzora, ki ga izvajajo tretje države

1.   Komisija lahko z izvedbenimi akti na zahtevo tretje države odobri posebni predizvozni nadzor pošiljk živali in blaga, ki ga ta tretja država izvaja pred izvozom v Unijo, za preverjanje, da izvožene pošiljke izpolnjujejo zahteve pravil iz člena 1(2). Ta odobritev se uporablja samo za pošiljke s poreklom iz zadevne tretje države in lahko zadeva eno ali več kategorij živali ali blaga. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

2.   V odobritvi iz odstavka 1 so opredeljeni:

(a)

največja pogostost uradnega nadzora, ki ga morajo pristojni organi držav članic izvajati ob vstopu pošiljk v Unijo, kadar ni utemeljenega suma na neskladnost s pravili iz člena 1(2) ali na goljufive in zavajajoče prakse;

(b)

uradna spričevala, ki morajo spremljati pošiljke ob vstopu v Unijo;

(c)

vzorec spričeval iz točke (b);

(d)

pristojni organi tretje države, ki so odgovorni za izvajanje predizvoznega nadzora, in

(e)

po potrebi vsa pooblaščena telesa, na katere lahko navedeni pristojni organi prenesejo nekatere naloge. Tak prenos se lahko odobri le, če izpolnjuje merila iz členov 28 do 33 ali enakovredne pogoje.

3.   Odobritev iz odstavka 1 tega člena se lahko tretji državi podeli le, če razpoložljivi dokazi in, po potrebi, nadzor Komisije, opravljen v skladu s členom 120, pokažejo, da sistem uradnega nadzora v tej tretji državi lahko zagotavlja, da:

(a)

pošiljke živali ali blaga, ki se izvozijo v Unijo, izpolnjujejo zahteve pravil iz člena 1(2) ali enakovredne zahteve in

(b)

je nadzor, ki se izvede v tretji državi pred odpremo v Unijo, dovolj učinkovit, da nadomesti ali zmanjša pogostost dokumentacijskih pregledov, identifikacijskih pregledov in fizičnih pregledov, določenih v pravilih iz člena 1(2).

4.   Pristojni organi ali pooblaščena telesa, opredeljena v odobritvi:

(a)

so odgovorni za stike z Unijo in

(b)

zagotovijo, da uradna spričevala iz točke (b) odstavka 2 spremljajo vsako nadzorovano pošiljko.

5.   Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila in merila za odobritev predizvoznega nadzora, ki ga izvajajo tretje države v skladu z odstavkom 1 tega člena, in za uradni nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi držav članic za živali in blago, za katere se izda odobritev iz navedenega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 74

Neskladnost z odobritvijo in preklic odobritve predizvoznega nadzora, ki ga izvajajo tretje države

1.   Kadar se pri uradnem nadzoru pošiljk s kategorijami živali in blaga, v zvezi s katerimi je odobren posebni predizvozni nadzor v skladu s členom 73(1), ugotovijo resne in ponavljajoče se neskladnosti s pravili iz člena 1(2), države članice takoj:

(a)

uradno obvestijo Komisijo in druge države članice ter zadevne izvajalce dejavnosti prek integriranega računalniško podprtega sistema, poleg tega pa zaprosijo za upravno pomoč v skladu s postopki iz členov 102 do 108 in

(b)

uvedejo uradni nadzor nad povečanim številom pošiljk iz zadevne tretje države, in kadar je to potrebno za pravilen analitičen pregled stanja, hranijo ustrezno število vzorcev v ustreznih pogojih za skladiščenje.

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti prekliče odobritev iz člena 73(1), kadar po uradnem nadzoru iz odstavka 1 tega člena obstajajo znaki, da zahteve iz člena 73(3) in (4) niso več izpolnjene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Oddelek V

Sodelovanje organov v zvezi s pošiljkami iz tretjih držav

Člen 75

Sodelovanje organov v zvezi s pošiljkami, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav

1.   Pristojni organi, carinski organi in drugi organi držav članic, ki obravnavajo živali in blago, ki vstopajo v Unijo, tesno sodelujejo za zagotovitev, da se uradni nadzor nad pošiljkami živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, izvaja v skladu z zahtevami te uredbe.

Za ta namen pristojni organi, carinski organi in drugi organi:

(a)

zagotovijo vzajemni dostop do informacij, ki so potrebne za organizacijo in opravljanje njihovih dejavnosti v zvezi z živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo, in

(b)

zagotovijo pravočasno izmenjavo takih informacij, tudi elektronsko.

2.   Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o enotni ureditvi sodelovanja, ki ga morajo vzpostaviti pristojni organi, carinski organi in drugi organi iz odstavka 1, da zagotovijo:

(a)

pristojnim organom dostop do informacij, ki jih potrebujejo za takojšnjo in popolno identifikacijo pošiljk živali in blaga, ki vstopajo v Unijo in nad katerimi se v skladu s členom 47(1) izvaja uradni nadzor na mejni kontrolni točki;

(b)

vzajemno posodabljanje informacij, ki jih pristojni organi, carinski organi in drugi organi zbirajo o pošiljkah živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, z izmenjavo informacij ali usklajevanjem zadevnih naborov podatkov in

(c)

hitro sporočanje odločitev, ki jih taki organi sprejmejo na podlagi informacij iz točk (a) in (b).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 76

Sodelovanje organov v zvezi s pošiljkami, za katere ne velja posebni nadzor na mejah

1.   Odstavki 2, 3 in 4 tega člena se uporabljajo za pošiljke živali in blaga, ki niso pošiljke, za katere velja nadzor ob vstopu v Unijo v skladu s členom 47(1) te uredbe, in za katere je bila vložena carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet v skladu s točko (12) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013 in členi 158 do 202 navedene uredbe.

2.   Carinski organi zadržijo sprostitev v prosti promet, če utemeljeno menijo, da bi lahko pošiljka pomenila tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje, in o takem zadržanju takoj uradno obvestijo pristojne organe.

3.   Pošiljka, katere sprostitev v prosti promet je bila zadržana v skladu z odstavkom 2, se v prosti promet sprosti, če pristojni organi v treh delovnih dneh od zadržanja sprostitve ne zaprosijo carinskih organov, naj zadržanje podaljšajo, ali jih obvestijo, da ni tveganja.

4.   Kadar pristojni organi menijo, da obstaja tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje:

(a)

od carinskih organov zahtevajo, naj ne sprostijo pošiljke v prosti promet ter naj na trgovinskem računu, ki spremlja pošiljko, in vseh drugih ustreznih spremnih dokumentih ali enakovrednih dokumentih v elektronski obliki navedejo naslednjo izjavo:

„Proizvod predstavlja tveganje – sprostitev v prosti promet ni dovoljena – Uredba (EU) 2017/…“;

(b)

brez soglasja pristojnih organov ni dovoljen noben drug carinski postopek in

(c)

se uporabljajo člen 66(1), (3), (5) in (6), členi 67, 68 in 69, člen 71(1) in (2) ter člen 72(1) in (2).

5.   Kadar carinski organi utemeljeno menijo, da bi lahko pošiljke živali in blaga, ki niso pošiljke, za katere velja nadzor ob vstopu v Unijo v skladu s členom 47(1), in za katere ni bila vložena carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet, pomenile tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje, pošljejo vse ustrezne informacije carinskim organom v končnih namembnih državah članicah.

Oddelek VI

Posebni ukrepi

Člen 77

Pravila za posebni uradni nadzor in ukrepanje po izvedbi takega nadzora

1.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pravili za izvajanje posebnega uradnega nadzora in o ukrepih v primerih neskladnosti zaradi upoštevanja posebnosti naslednjih kategorij živali in blaga ali ureditev za njihov prevoza ali sredstev, s katerimi se prevažajo:

(a)

pošiljk svežih ribiških proizvodov, ki jih neposredno iztovori ribiško plovilo pod zastavo tretje države v pristaniščih, ki jih države članice določijo v skladu s členom 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 (61);

(b)

pošiljk neodrte dlakaste divjadi;

(c)

pošiljk kategorij blaga iz točke (b) člena 47(1), ki se skladiščijo v posebej odobrenih carinskih skladiščih ali v prostih conah ali ne in se dostavijo na plovila, ki zapuščajo Unijo, ter so namenjene oskrbi ladje ali oskrbi posadke in potnikov;

(d)

lesene embalaže;

(e)

krme, ki se prevaža z živalmi za njihovo prehrano;

(f)

živali in blaga, ki se naročijo v okviru prodaje prek pogodb, sklenjenih na daljavo, in dostavijo iz tretje države na naslov v Uniji, ter potrebnih zahtev glede uradnega obveščanja, da se omogoči ustrezno izvajanje uradnega nadzora;

(g)

rastlinskih proizvodov, ki bi lahko zaradi svojega nadaljnjega namembnega kraja povzročili tveganje širjenja kužnih ali nalezljivih bolezni živali;

(h)

pošiljk s kategorijami živali in blaga iz točk (a), (b) in (c) člena 47(1), ki izvirajo iz Unije in se vanjo vrnejo, ker je tretja država zavrnila njihov vstop;

(i)

blaga v razsutem stanju, ki vstopa v Unijo iz tretje države, ne glede na to, ali v celoti izvira iz te tretje države;

(j)

pošiljk blaga iz člena 47(1), ki prihajajo z ozemlja Hrvaške in so v tranzitu prek ozemlja Bosne in Hercegovine pri Neumu („neumski koridor“) pred ponovnim vstopom na ozemlje Hrvaške na vstopnih točkah Klek ali Zaton Doli;

(k)

živali in blaga, izvzetih iz člena 47 v skladu s členom 48.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pogoji za spremljanje prevoza in prispetja pošiljk nekaterih živali in blaga od mejne kontrolne točke prispetja do obrata v namembnem kraju v Uniji, do mejne kontrolne točke v namembnem kraju ali do izstopne mejne kontrolne točke.

3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:

(a)

vzorcih uradnih spričeval in pravila za izdajo takih spričeval in

(b)

obliki dokumentov, ki morajo spremljati kategorije živali ali blaga iz odstavka 1.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

POGLAVJE VI

Financiranje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti

Člen 78

Splošna pravila

1.   Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezna finančna sredstva za osebje in druga sredstva, ki jih pristojni organi potrebujejo za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti.

2.   To poglavje se uporablja tudi v primeru prenosa določenih nalog uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v skladu s členoma 28 in 31.

Člen 79

Obvezne pristojbine ali dajatve

1.   Pristojni organi pobirajo pristojbine ali dajatve za uradni nadzor, izveden v zvezi z dejavnostmi iz poglavja II Priloge IV in nad živalmi in blagom iz točk (a), (b) in (c) člena 47(1), na mejnih kontrolnih točkah ali kontrolnih točkah iz točke (a) člena 53(1), in sicer:

(a)

na ravni stroškov, izračunanih v skladu s členom 82(1), ali

(b)

v zneskih iz Priloge IV.

2.   Pristojni organi pobirajo pristojbine ali dajatve za povrnitev stroškov, ki jih imajo v zvezi z:

(a)

uradnim nadzorom, izvedenim nad živalmi in blagom iz točk (d), (e) in (f) člena 47(1);

(b)

uradnim nadzorom, izvedenim na zahtevo izvajalca dejavnosti, da se pridobi odobritev iz člena 10 Uredbe (ES) št. 183/2005;

(c)

uradnim nadzorom, ki sprva ni bil načrtovan in ki:

(i)

je postal potreben po ugotovitvi neskladnosti pri istem izvajalcu dejavnosti med izvajanjem uradnega nadzora v skladu s to uredbo ter

(ii)

se izvede za oceno obsega in učinka neskladnosti ali za preverjanje, če je neskladnost odpravljena.

3.   Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko države članice v zvezi z dejavnostmi iz poglavja II Priloge IV na objektivni in nediskriminatorni podlagi zmanjšajo znesek pristojbin ali dajatev, pri čemer upoštevajo:

(a)

interese izvajalcev dejavnosti z nizko zmogljivostjo;

(b)

tradicionalne metode, ki se uporabljajo za proizvodnjo, predelavo in razdeljevanje;

(c)

potrebe izvajalcev dejavnosti v regijah s posebnimi geografskimi omejitvami in

(d)

poročila o pretekli skladnosti izvajalca dejavnosti z zadevnimi pravili iz člena 1(2), ugotovljeni z uradnim nadzorom.

4.   Države članice lahko določijo, da se pristojbine in dajatve, ki se izračunajo v skladu s točko (b) člena 82(1), ne pobirajo pod določeno vrednostjo, pri kateri bi bilo pobiranje zadevne pristojbine ali dajatve ob upoštevanju stroška pobiranja in celotnega pričakovanega prihodka od pristojbin ali dajatev negospodarno.

5.   Ta člen se ne uporablja za uradni nadzor, izveden za preverjanje skladnosti s pravili iz točk (i) in (j) člena 1(2).

Člen 80

Druge pristojbine in dajatve

Države članice lahko poleg pristojbin in dajatev iz člena 79 pobirajo pristojbine ali dajatve za kritje stroškov uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, razen če je to prepovedano z zakonodajnimi določbami, ki se uporabljajo za področja, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2).

Člen 81

Stroški

Pristojbine ali dajatve, ki se pobirajo v skladu s točko (a) člena 79(1) in s členom 79(2), se določijo na podlagi naslednjih stroškov, kolikor ti izhajajo iz zadevnega uradnega nadzora:

(a)

plač osebja, vključno s podpornim in upravnim osebjem, ki sodeluje pri izvajanju uradnega nadzora, stroški njihovega socialnega in pokojninskega zavarovanja ter zavarovanja;

(b)

stroškov objektov in opreme, vključno s stroški vzdrževanja in zavarovanja ter drugimi povezanimi stroški;

(c)

stroškov potrošnega materiala in orodij;

(d)

stroškov storitev, ki jih pooblaščena telesa zaračunavajo pristojnim organom za uradni nadzor, za katerega so pooblaščeni;

(e)

stroškov usposabljanja osebja iz točke (a), razen usposabljanja, potrebnega za pridobitev ustreznih kvalifikacij za zaposlitev pri pristojnih organih;

(f)

potnih stroškov osebja iz točke (a) in s tem povezanih dnevnic;

(g)

stroškov vzorčenja ter laboratorijske analize, preskušanja in diagnosticiranja, ki jih za te naloge zaračunavajo uradni laboratoriji.

Člen 82

Izračun pristojbin ali dajatev

1.   Pristojbine ali dajatve, ki se pobirajo v skladu s točko (a) člena 79(1) in s členom 79(2), se določijo v skladu z eno od naslednjih metod izračuna ali s kombinacijo teh metod:

(a)

pavšalno na podlagi celotnih stroškov uradnega nadzora, ki jih imajo pristojni organi v nekem obdobju, in uporabljajo za vse izvajalce dejavnosti ne glede na to, ali se v referenčnem obdobju izvede uradni nadzor nad vsakim izvajalcem dejavnosti, ki se mu zaračuna pristojbina; pri določitvi ravni pristojbin, ki se bodo zaračunale za vsak sektor, dejavnost in kategorijo izvajalcev dejavnosti, pristojni organi upoštevajo učinek, ki ga imajo vrsta in obseg zadevne dejavnosti ter zadevni dejavniki tveganja na razporeditev celotnih stroškov tega uradnega nadzora, ali

(b)

na podlagi izračuna dejanskih stroškov vsakega posameznega uradnega nadzora in uporabljajo za izvajalce dejavnosti, nad katerimi se izvede tak uradni nadzor.

2.   Potni stroški iz točke (f) člena 81 se pri izračunu pristojbin ali dajatev iz točke (a) člena 79(1) in člena 79(2) upoštevajo tako, da ni razlikovanja med izvajalci dejavnosti na podlagi oddaljenosti njihovih prostorov od kraja, kjer so pristojni organi.

3.   Kadar se pristojbine ali dajatve izračunajo v skladu s točko (a) odstavka 1, pristojbine ali dajatve, ki jih pobirajo pristojni organi, ne presežejo celotnih stroškov, ki nastanejo zaradi uradnega nadzora, izvedenega v obdobju iz navedene točke.

4.   Kadar se pristojbine ali dajatve izračunajo v skladu s točko (b) odstavka 1, ne presežejo dejanskih stroškov izvedenega uradnega nadzora.

Člen 83

Pobiranje in uporaba pristojbin ali dajatev

1.   Izvajalcu dejavnosti se ne zaračuna pristojbina ali dajatev za uradni nadzor ali drugo uradno dejavnost, izveden na podlagi pritožbe, če se pri tem nadzoru neskladnost ne potrdi.

2.   Pristojbine ali dajatve, ki se pobirajo v skladu s členoma 79 in 80, se neposredno ali posredno ne vračajo, razen če niso pobrane neupravičeno.

3.   Države članice lahko določijo, da pristojbine ali dajatve pobirajo organi, ki niso pristojni organi ali pooblaščeni organi.

Člen 84

Plačilo pristojbin ali dajatev

1.   Pristojni organi zagotovijo, da izvajalci dejavnosti na zahtevo prejmejo potrdilo o plačilu pristojbin ali dajatev, če izvajalec dejavnosti do takšnega potrdila sicer ne bi imel dostopa.

2.   Pristojbine ali dajatve, ki se pobirajo v skladu s členom 79(1), plača izvajalec dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko, ali njegov zastopnik.

Člen 85

Preglednost

1.   Države članice zagotovijo visoko raven preglednosti, kar zadeva:

(a)

pristojbine ali dajatve iz točke (a) člena 79(1), člena 79(2) in člena 80, zlasti za:

(i)

metodo in podatke, uporabljene za določitev teh pristojbin ali dajatev;

(ii)

znesek pristojbin ali dajatev, ki se uporabi za vsako kategorijo izvajalcev dejavnosti in vsako kategorijo uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti;

(iii)

razčlenitev stroškov iz člena 81;

(b)

identiteto organov ali subjektov, odgovornih za pobiranje pristojbin ali dajatev.

2.   Vsak pristojni organ da javnosti na voljo informacije iz odstavka 1 tega člena za vsako referenčno obdobje in stroške pristojnega organa ter za katere je v skladu s točko (a) člena 79(1), členom 79(2) in členom 80 treba plačati pristojbino ali dajatev.

3.   Države članice se z ustreznimi deležniki posvetujejo o splošnih metodah, ki se uporabljajo za izračun pristojbin ali dajatev iz točke (a) člena 79(1), člena 79(2) in člena 80.

POGLAVJE VII

Uradno potrjevanje

Člen 86

Splošne zahteve v zvezi z uradnim potrjevanjem

1.   Na podlagi uradnega potrjevanja se izdajo:

(a)

uradna spričevala ali

(b)

uradna potrdila v primerih, določenih v pravilih iz člena 1(2).

2.   Kadar pristojni organi prenesejo nekatere naloge v zvezi z izdajo uradnih spričeval ali uradnih potrdil ali v zvezi z uradnim nadzorom iz člena 91(1), je tak prenos skladen s členi 28 do 33.

Člen 87

Uradna spričevala

Členi 88, 89 in 90 se uporabljajo:

(a)

kadar se v skladu s pravili iz člena 1(2) zahteva izdaja uradnega spričevala in

(b)

za uradna spričevala, ki so potrebna za izvoz pošiljk živali in blaga v tretje države ali ki jih pristojni organ namembne države članice zahteva od pristojnega organa države članice odpreme v zvezi s pošiljkami živali in blaga, ki naj bi se izvozile v tretje države.

Člen 88

Podpis in izdaja uradnih spričeval

1.   Uradna spričevala izdajajo pristojni organi.

2.   Pristojni organi določijo uradnike za izdajo spričeval, ki so pooblaščeni za podpisovanje uradnih spričeval, in glede teh uradnikov zagotovijo, da:

(a)

so nepristranski, niso v nikakršnem nasprotju interesov, zlasti pa niso v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na nepristranskost njihovega strokovnega ravnanja v zvezi s predmetom potrjevanja, in

(b)

so bili deležni ustreznega usposabljanja v zvezi s pravili, skladnost s katerimi potrjuje uradno spričevalo, in o tehnični oceni skladnosti s temi pravili ter o ustreznih pravilih iz te uredbe.

3.   Uradna spričevala podpiše uradnik za izdajo spričeval, izdajo pa se na podlagi:

(a)

neposredne seznanjenosti uradnika za izdajo spričeval z najnovejšimi dejstvi in podatki, pomembnimi za potrjevanje in pridobljenimi:

(i)

med uradnim nadzorom ali

(ii)

s pridobitvijo drugega uradnega spričevala, ki so ga izdali pristojni organi;

(b)

dejstev in podatkov, ki so pomembni za potrjevanje in jih je ugotovila druga oseba, ki je pooblaščena za ta namen in deluje pod nadzorom pristojnih organov, pod pogojem, da lahko uradnik za izdajo spričeval preveri točnost takih dejstev in podatkov;

(c)

dejstev in podatkov, ki so pomembni za potrjevanje in so pridobljeni iz sistemov notranjega nadzora izvajalcev dejavnosti ter dopolnjeni in potrjeni z rezultati rednega uradnega nadzora, kadar se uradnik za izdajo spričeval tako prepriča, da so izpolnjeni pogoji za izdajo uradnega spričevala.

4.   Uradna spričevala podpiše uradnik za izdajo spričeval, izdajo pa se samo na podlagi točke (a) odstavka 3 tega člena, kadar se to zahteva v skladu s pravili iz člena 1(2).

Člen 89

Jamstva o zanesljivosti uradnih spričeval

1.   Uradna spričevala:

(a)

imajo edinstveno kodno oznako;

(b)

nimajo podpisa uradnika za izdajo spričeval, če so prazna ali nepopolna;

(c)

so sestavljena v enem ali več uradnih jezikih institucij Unije, ki jih razume uradnik za izdajo spričeval, po potrebi pa tudi v enem od uradnih jezikov namembne države članice;

(d)

so verodostojna in točna;

(e)

omogočajo identifikacijo osebe, ki jih je podpisala, in ugotovitev datuma izdaje in

(f)

omogočajo enostavno preverjanje povezave med spričevalom, organom, ki ga je izdal, in pošiljko, partijo ali posamezno živaljo ali blagom, na katerega se spričevalo nanaša.

2.   Pristojni organi sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da se prepreči izdaja lažnih ali zavajajočih uradnih spričeval ali zloraba uradnih spričeval.

Člen 90

Izvedbena pooblastila za uradna spričevala

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za enotno uporabo členov 88 in 89 glede:

(a)

vzorcev uradnih spričeval in pravil za izdajo takih spričeval, če zahteve niso določene v pravilih iz člena 1(2);

(b)

mehanizmov in tehnične ureditve, s katerimi se zagotovi izdaja točnih in zanesljivih uradnih spričeval ter prepreči tveganje goljufije;

(c)

ustreznih postopkov za preklic uradnih spričeval in izdajo nadomestnih spričeval;

(d)

pravil za izdajo overjenih kopij uradnih spričeval;

(e)

oblike dokumentov, ki morajo spremljati živali in blago po opravljenem uradnem nadzoru;

(f)

pravil za izdajanje elektronskih spričeval in uporabo elektronskih podpisov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 91

Uradna potrdila

1.   Kadar se v skladu s to uredbo ali pravili iz člena 1(2) zahteva, da izvajalci dejavnosti izdajo uradna potrdila pod uradnim nadzorom pristojnih organov ali da jih izdajo pristojni organi sami, se uporabljajo odstavki 2, 3 in 4 tega člena.

2.   Uradna potrdila:

(a)

so verodostojna in točna;

(b)

so sestavljena v enem ali več uradnih jezikih institucij Unije, po potrebi pa tudi v enem od uradnih jezikov namembne države članice, in

(c)

kadar se nanašajo na pošiljko ali partijo, omogočajo preverjanje povezave med uradnim potrdilom in zadevno pošiljko ali partijo.

3.   Pristojni organi zagotovijo, da osebje, ki z uradnim nadzorom nadzoruje izdajo uradnih potrdil, ali kadar pristojni organi sami izdajajo uradna potrdila, osebje, ki sodeluje pri izdaji teh uradnih potrdil:

(a)

je nepristransko, ni v nikakršnem nasprotju interesov, zlasti pa ni v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na nepristranskost njihovega strokovnega ravnanja v zvezi s predmetom uradnih potrdil, in

(b)

je bilo ustrezno usposobljeno v zvezi s:

(i)

pravili, skladnost s katerimi potrjujejo uradna potrdila, in tehnično oceno skladnosti s temi pravili;

(ii)

ustreznimi pravili iz te uredbe.

4.   Pristojni organi redno izvajajo uradni nadzor za preverjanje, da:

(a)

izvajalci dejavnosti, ki izdajajo potrdila, izpolnjujejo pogoje, določene v pravilih iz člena 1(2), in

(b)

se potrdila izdajajo na podlagi ustreznih, pravilnih in preverljivih dejstev in podatkov.

NASLOV III

REFERENČNI LABORATORIJI IN REFERENČNI CENTRI

Člen 92

Odločitev o ustanovitvi referenčnega laboratorija Evropske unije

1.   Na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2), se ustanovi referenčni laboratorij Evropske unije, kadar je učinkovitost uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti odvisna tudi od kakovosti, enotnosti in zanesljivosti:

(a)

analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod, ki jih uporabljajo uradni laboratoriji, določeni v skladu s členom 37(1), in

(b)

rezultatov analiz, preskusov in diagnosticiranja, ki jih opravijo navedeni uradni laboratoriji.

2.   Referenčni laboratorij Evropske unije se ustanovi, kadar obstaja prepoznana potreba po spodbujanju enotnih praks v zvezi z razvojem ali uporabo metod iz točke (a) odstavka 1.

3.   Komisija redno pregleduje mandat in delovanje referenčnih laboratorijev Evropske unije.

4.   Komisija z delegiranim aktom v skladu s členom 144 dopolni to uredbo s sprejetjem odločitve o ustanovitvi referenčnega laboratorija Evropske unije.

Člen 93

Določitev referenčnih laboratorijev Evropske unije

1.   Komisija z izvedbenimi akti določi referenčne laboratorije Evropske unije v primerih, ko je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi takšnega laboratorija v skladu s členom 92.

2.   Določitve iz odstavka 1 se:

(a)

opravijo z javnim razpisom in

(b)

časovno omejijo in veljajo najmanj za obdobje pet let ali se redno pregledujejo.

3.   Referenčni laboratoriji Evropske unije:

(a)

delujejo v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025, v skladu s katerim jih nacionalni akreditacijski organ, ki deluje v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, tudi akreditira. Obseg te akreditacije:

(i)

vključuje vse laboratorijske analitske, preskusne ali diagnostične metode, ki jih mora laboratorij uporabljati, kadar deluje kot referenčni laboratorij Evropske unije;

(ii)

lahko zajema eno ali več laboratorijskih analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod ali skupin metod;

(iii)

se lahko določi prožno, da se lahko v obseg akreditacije poleg metod, ki jih je referenčni laboratorij Evropske unije uporabljal, ko je pridobil akreditacijo, vključijo prilagojene različice teh metod ali nove metode na podlagi validacije, ki jo opravi laboratorij sam, brez posebne ocene, ki jo pred uporabo teh prilagojenih ali novih metod opravi nacionalni akreditacijski organ države članice, v kateri se nahaja referenčni laboratorij Evropske unije;

(b)

so nepristranski, niso v nikakršnem nasprotju interesov, zlasti pa niso v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na nepristranskost njihovega strokovnega ravnanja, kar zadeva naloge, ki jih izvajajo kot referenčni laboratoriji Evropske unije;

(c)

imajo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje za analitske, preskusne in diagnostične tehnike, ki se uporabljajo na njihovem področju pristojnosti, in ustrezno podporno osebje ali pa jim je to osebje na voljo prek pogodb, kakor je ustrezno;

(d)

imajo infrastrukturo, opremo in proizvode, ki jih potrebujejo za opravljanje dodeljenih nalog, ali dostop do njih;

(e)

zagotavljajo, da njihovo osebje in vso pogodbeno zaposleno osebje dobro pozna mednarodne standarde in prakse ter pri delu upošteva najnovejše raziskovalne dosežke na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni;

(f)

so opremljeni za opravljanje nalog v izrednih razmerah ali imajo dostop do zadevne opreme in

(g)

kadar je to ustrezno, so opremljeni v skladu z zadevnimi standardi biološke zaščite.

4.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 3 tega člena lahko Komisija za področja, za katere veljajo pravila iz točke (g) člena 1(2), uradne laboratorije, ki jih kot takšne določijo pristojni organi na podlagi odstopanja, sprejetega v skladu s členom 41, določi za referenčne laboratorije Evropske unije, ne glede na to, ali izpolnjujejo pogoje iz točke (a) odstavka 3 tega člena.

5.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena so laboratoriji iz prvega odstavka člena 32 Uredbe (ES) št. 1829/2003 in prvega odstavka člena 21 Uredbe (ES) št. 1831/2003 referenčni laboratoriji Evropske unije, ki so odgovorni za in izvajajo naloge iz člena 94 te uredbe na področjih, ki zadevajo:

(a)

GSO ter gensko spremenjena živila in krmo in

(b)

krmne dodatke.

6.   Obveznosti osebja glede zaupnosti iz člena 8 se smiselno uporabljajo za osebje referenčnih laboratorijev Evropske unije.

Člen 94

Odgovornosti in naloge referenčnih laboratorijev Evropske unije

1.   Referenčni laboratoriji Evropske unije prispevajo k izboljševanju in usklajevanju analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod, ki jih uporabljajo uradni laboratoriji, določeni v skladu s členom 37(1), ter analitskih, preskusnih in diagnostičnih podatkov, ki jih ti laboratoriji ustvarijo.

2.   Referenčni laboratoriji Evropske unije, določeni v skladu s členom 93(1), so odgovorni za naslednje naloge, če so vključene v letne ali večletne delovne programe referenčnih laboratorijev, ki so bili oblikovani v skladu s cilji in prednostnimi nalogami ustreznih delovnih programov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. 652/2014:

(a)

zagotavljanje podrobnosti in smernic o laboratorijskih analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metodah, vključno z referenčnimi metodami, nacionalnim referenčnim laboratorijem;

(b)

zagotavljanje referenčnih materialov nacionalnim referenčnim laboratorijem;

(c)

usklajevanje uporabe metod iz točke (a) v nacionalnih referenčnih laboratorijih in po potrebi tudi v drugih uradnih laboratorijih, zlasti z organiziranjem rednega medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja ali preizkusov strokovne usposobljenosti in zagotavljanjem ustreznega spremljanja takega primerjalnega preskušanja ali preizkusov strokovne usposobljenosti v skladu z mednarodno sprejetimi protokoli, kadar so na voljo, ter obveščanje Komisije in držav članic o rezultatih in spremljanju medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja ali preizkusov strokovne usposobljenosti;

(d)

usklajevanje praktičnih ureditev, ki so potrebne za uporabo novih laboratorijskih analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod, in obveščanje nacionalnih referenčnih laboratorijev o napredku na tem področju;

(e)

izvajanje programov usposabljanja za osebje iz nacionalnih referenčnih laboratorijev in po potrebi iz drugih uradnih laboratorijev ter za strokovnjake iz tretjih držav;

(f)

zagotavljanje znanstvene in tehnične pomoči Komisiji v okviru svojih nalog;

(g)

zagotavljanje informacij nacionalnim referenčnim laboratorijem o zadevnih raziskovalnih dejavnostih na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni;

(h)

sodelovanje v okviru svojih nalog z laboratoriji v tretjih državah, Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), Evropsko agencijo za zdravila (EMA) ter Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC);

(i)

dejavno pomoč pri diagnosticiranju izbruhov bolezni, ki se prenašajo z živili, zoonoz, bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin, v državah članicah s potrditvenim diagnosticiranjem, ugotavljanjem lastnosti in taksonomskimi ali epizootskimi študijami izolatov patogenov ali vzorcev škodljivih organizmov;

(j)

usklajevanje ali izvajanje preskusov za preverjanje kakovosti reagentov in partij reagentov, ki se uporabljajo za diagnosticiranje bolezni, ki se prenašajo z živili, zoonoz ali bolezni živali, in škodljivih organizmov rastlin;

(k)

kadar je to ustrezno za njihovo področje pristojnosti, vzpostavitev in vzdrževanje:

(i)

referenčnih zbirk škodljivih organizmov rastlin in/ali referenčnih sevov patogenov;

(ii)

referenčnih zbirk materialov, namenjenih za stik z živili, ki se uporabljajo za umerjanje analitske opreme, in zagotavljanje vzorcev teh materialov nacionalnim referenčnim laboratorijem;

(iii)

posodobljenih seznamov razpoložljivih referenčnih snovi in reagentov ter proizvajalcev in dobaviteljev takih snovi in reagentov ter

(l)

kadar je to ustrezno za njihovo področje pristojnosti, sodelovanje med seboj in s Komisijo, kakor je ustrezno, da bi razvili analitske, preskusne ali diagnostične metode visokih standardov.

Kar zadeva točko (i) točke (k), lahko referenčni laboratorij Evropske unije te referenčne zbirke in referenčne seve vzpostavi in vzdržuje prek pogodbenega oddajanja v zunanje podizvajanje drugim uradnim laboratorijem in znanstvenim organizacijam.

3.   Referenčni laboratoriji Evropske unije objavijo seznam nacionalnih referenčnih laboratorijev, ki jih države članice določijo v skladu s členom 100(1).

Člen 95

Določitev referenčnih centrov Evropske unije za dobrobit živali

1.   Komisija z izvedbenimi akti določi referenčne centre Evropske unije za dobrobit živali, ki podpirajo dejavnosti Komisije in držav članic v zvezi z uporabo pravil iz točke (f) člena 1(2).

2.   Določitve iz odstavka 1 se:

(a)

opravijo z javnim razpisom in

(b)

časovno omejijo ali se redno pregledujejo.

3.   Referenčni centri Evropske unije za dobrobit živali:

(a)

pri opravljanju svojih nalog referenčnih centrov Evropske unije delujejo nepristransko;

(b)

imajo visoko raven znanstvenega in tehničnega znanja na področju odnosov med ljudmi in živalmi ter vedenja, fiziologije, genetike, zdravja in prehrane živali, povezanih z dobrobitjo živali, in vidikov dobrobiti živali, povezanih z uporabo živali v komercialne in znanstvene namene;

(c)

imajo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje na področjih iz točke (b) ter glede etičnih vprašanj, povezanih z živalmi, in podporno osebje, kakor je ustrezno;

(d)

imajo infrastrukturo, opremo in proizvode, ki jih potrebujejo za opravljanje dodeljenih nalog, ali dostop do njih in

(e)

zagotavljajo, da njihovo osebje dobro pozna mednarodne standarde in prakse na področjih iz točke (b) ter da pri delu upošteva najnovejše raziskovalne dosežke na teh področjih na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni, vključno s študijami in ukrepi drugih referenčnih centrov Evropske unije za dobrobit živali.

Člen 96

Odgovornosti in naloge referenčnih centrov Evropske unije za dobrobit živali

Referenčni centri Evropske unije za dobrobit živali, so odgovorni za naslednje podporne naloge, če so vključene v letne ali večletne delovne programe referenčnih centrov, ki so oblikovani v skladu s cilji in prednostnimi nalogami ustreznih delovnih programov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. 652/2014:

(a)

zagotavljanje znanstvenega in strokovnega znanja v okviru svojih nalog, tudi ustreznim nacionalnim podpornim mrežam in organom na področju, ki ga urejajo pravila iz točke (f) člena 1(2), po potrebi v obliki usklajene pomoči;

(b)

zagotavljanje znanstvenega in strokovnega znanja za razvoj in uporabo kazalnikov dobrobiti živali iz točke (e) člena 21(8);

(c)

razvoj ali usklajevanje razvoja metod za ocenjevanje stopnje dobrobiti živali in metod za njegovo izboljšanje;

(d)

opravljanje znanstvenih in tehničnih študij o dobrobiti živali, ki se uporabljajo v komercialne ali znanstvene namene;

(e)

izvajanje programov usposabljanja za osebje nacionalnih znanstvenih podpornih mrež ali organov iz točke (a), za osebje pristojnih organov in za strokovnjake iz tretjih držav in

(f)

razširjanje ugotovitev raziskav in tehničnih inovacij ter sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami Unije na področjih, ki spadajo med njihove naloge.

Člen 97

Določitev referenčnih centrov Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige

1.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne centre Evropske unije, ki podpirajo dejavnosti Komisije in držav članic za preprečevanje in zaznavanje kršitev pravil iz člena 1(2), ki izhajajo iz goljufivih ali zavajajočih praks, ter boj proti njim.

2.   Določitve iz odstavka 1 se:

(a)

opravijo z javnim razpisom in

(b)

časovno omejijo ali se redno pregledujejo.

3.   Referenčni centri Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige:

(a)

pri opravljanju svojih nalog referenčnih centrov Evropske unije delujejo nepristransko;

(b)

imajo visoko raven znanstvenega in tehničnega znanja na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2), in glede forenzične znanosti, ki se uporablja na teh področjih, zato lahko opravljajo ali usklajujejo raziskave na najvišji ravni glede pristnosti in zanesljivosti blaga ter razvijajo, uporabljajo in validirajo metode za odkrivanje kršitev pravil iz člena 1(2), ki izhajajo iz goljufivih ali zavajajočih praks;

(c)

imajo ustrezno kvalificirano osebje, zadostno usposobljeno na področjih iz točke (b), in ustrezno podporno osebje;

(d)

imajo infrastrukturo, opremo in proizvode, ki jih potrebujejo za opravljanje dodeljenih nalog, ali dostop do njih in

(e)

zagotavljajo, da njihovo osebje dobro pozna mednarodne standarde in prakse na področjih iz točke (b) ter da pri delu upošteva najnovejše raziskovalne dosežke na teh področjih na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni.

Člen 98

Odgovornosti in naloge referenčnih centrov Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige

Referenčni centri Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige so odgovorni za naslednje podporne naloge, če so vključene v letne ali večletne delovne programe referenčnih centrov, ki so oblikovani v skladu s cilji in prednostnimi nalogami ustreznih delovnih programov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. 652/2014:

(a)

zagotavljanje specializiranih znanj glede pristnosti in zanesljivosti agroživilske verige ter metod za odkrivanje kršitev pravil iz člena 1(2) te uredbe, ki izhajajo iz goljufivih ali zavajajočih praks, v povezavi s forenzično znanostjo, ki se uporablja v sektorjih, ki jih ti predpisi urejajo;

(b)

zagotavljanje posebnih analiz za opredelitev segmentov agroživilske verige, ki so potencialno predmet kršitev pravil iz člena 1(2) te uredbe, ki izhajajo iz goljufivih ali zavajajočih praks, ter pomoč pri razvoju posebnih tehnik in protokolov uradnega nadzora;

(c)

po potrebi opravljanje nalog iz točk (a) do (h) člena 94(2) te uredbe, pri čemer je treba preprečiti podvajanje nalog referenčnih laboratorijev Evropske unije, določenih v skladu s členom 93 te uredbe;

(d)

po potrebi vzpostavljanje in vzdrževanje zbirk ali podatkovnih zbirk odobrenih referenčnih materialov, ki se uporabljajo za ugotavljanje kršitev pravil iz člena 1(2) te uredbe, izhajajočih iz goljufivih ali zavajajočih praks in

(e)

razširjanje ugotovitev raziskav in tehničnih inovacij na področjih, ki spadajo med njihove naloge.

Člen 99

Obveznosti Komisije

1.   Komisija objavi in po potrebi posodablja seznam:

(a)

referenčnih laboratorijev Evropske unije iz člena 93;

(b)

referenčnih centrov Evropske unije za dobrobit živali iz člena 95;

(c)

referenčnih centrov Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige iz člena 97.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi z določitvijo zahtev, odgovornosti in nalog za referenčne laboratorije Evropske unije, referenčne centre Evropske unije za dobrobit živali in referenčne centre Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige, in to poleg zahtev, odgovornosti in nalog iz člena 93(3), člena 94, člena 95(3), člena 96, člena 97(3) in člena 98. Takšni delegirani akti se omejijo na primere novih ali nastajajočih tveganj, novih ali pojavljajočih se bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ali novih pravnih zahtev, ki to upravičujejo.

3.   Komisija opravlja nadzor nad referenčnimi laboratoriji Evropske unije in referenčnimi centri Evropske unije za preverjanje skladnosti z zahtevami člena 93(3), člena 94, člena 95(3) in člena 97(3).

4.   Če Komisija pri nadzoru iz odstavka 3 tega člena ugotovi neskladje z zahtevami iz člena 93(3), člena 94, člena 95(3) in člena 97(3), po prejetju pripomb referenčnega laboratorija Evropske unije ali referenčnega centra Evropske unije:

(a)

z izvedbenim aktom prekliče določitev zadevnega laboratorija ali centra ali

(b)

sprejme druge ustrezne ukrepe.

Člen 100

Določitev nacionalnih referenčnih laboratorijev

1.   Države članice določijo enega ali več nacionalnih referenčnih laboratorijev za vsak referenčni laboratorij Evropske unije, določen v skladu s členom 93(1).

Države članice lahko nacionalni referenčni laboratorij določijo tudi v primerih, ko ni ustreznega referenčnega laboratorija Evropske unije.

Država članica lahko določi laboratorij na ozemlju druge države članice ali tretje države, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

Laboratorij se lahko določi kot nacionalni referenčni laboratorij za več kot eno državo članico.

2.   Zahteve iz točke (e) člena 37(4), člena 37(5), člena 39 in člena 42(1), točk (a) in (b) člena 42(2) in člena 42(3) se uporabljajo za nacionalne referenčne laboratorije.

Z odstopanjem od točke (e) člena 37(4) lahko pristojni organi za področja, za katere veljajo pravila iz točke (g) člena 1(2) uradne laboratorije, ki jih kot takšne določijo pristojni organi na podlagi odstopanja, sprejetega v skladu s členom 41, določijo za nacionalne referenčne laboratorije ne glede na to, ali izpolnjujejo pogoje iz točke (e) člena 37(4).

3.   Nacionalni referenčni laboratoriji:

(a)

so nepristranski, niso v nikakršnem nasprotju interesov, zlasti pa niso v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na nepristranskost njihovega strokovnega ravnanja, kar zadeva naloge, ki jih izvajajo kot nacionalni referenčni laboratoriji;

(b)

imajo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje za analitske, preskusne in diagnostične metode, ki se uporabljajo na njihovem področju pristojnosti, in ustrezno podporno osebje, ali jim je to osebje na voljo prek pogodb, kakor je ustrezno;

(c)

imajo infrastrukturo, opremo in proizvode, ki jih potrebujejo za opravljanje dodeljenih nalog, ali dostop do njih;

(d)

zagotavljajo, da njihovo osebje in vso pogodbeno zaposleno osebje dobro pozna mednarodne standarde in prakse ter pri delu upošteva najnovejše raziskovalne dosežke na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni;

(e)

so opremljeni za opravljanje nalog v izrednih razmerah ali imajo dostop do za to potrebne opreme in

(f)

kadar je to ustrezno, so opremljeni v skladu z zadevnimi standardi biološke zaščite.

4.   Države članice:

(a)

sporočijo Komisiji, ustreznemu referenčnemu laboratoriju Evropske unije in drugim državam članicam ime in naslov vseh nacionalnih referenčnih laboratorijev;

(b)

dajo informacije iz točke (a) na voljo javnosti in

(c)

po potrebi posodabljajo informacije iz točke (a).

5.   Države članice, ki imajo na en referenčni laboratorij Evropske unije več kot en nacionalni referenčni laboratorij, zagotovijo, da ti laboratoriji tesno sodelujejo, da se zagotovi učinkovito usklajevanje med njimi, z drugimi nacionalnimi laboratoriji in referenčnim laboratorijem Evropske unije.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi z določitvijo zahtev za nacionalne referenčne laboratorije poleg zahtev iz odstavkov 2 in 3 tega člena. Takšni delegirani akti so omejeni na zagotavljanje skladnosti s kakršnimi koli dodatnimi zahtevami, sprejetimi v skladu s členom 99(2).

Člen 101

Odgovornosti in naloge nacionalnih referenčnih laboratorijev

1.   Nacionalni referenčni laboratoriji na svojem področju pristojnosti:

(a)

sodelujejo z referenčnimi laboratoriji Evropske unije ter pri programih usposabljanja in medlaboratorijskih primerjalnih preskusih, ki jih organizirajo ti laboratoriji;

(b)

usklajujejo dejavnosti uradnih laboratorijev, določenih v skladu s členom 37(1), za usklajevanje in izboljševanje laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod ter njihove uporabe;

(c)

po potrebi organizirajo medlaboratorijske primerjalne preskuse ali preskuse strokovne usposobljenosti med uradnimi laboratoriji, zagotovijo ustrezno spremljanje po takih preskusih ter pristojne organe obvestijo o rezultatih takih preskusov in nadaljnjem spremljanju;

(d)

zagotavljajo razširjanje informacij, ki jih dobijo od referenčnega laboratorija Evropske unije, pristojnim organom in uradnim laboratorijem;

(e)

v okviru svojih nalog zagotavljajo pristojnim organom znanstveno in tehnično pomoč za izvajanje večletnih nacionalnih načrtov nadzora iz člena 109 in usklajenih programov nadzora, sprejetih v skladu s členom 112;

(f)

kadar je to ustrezno, validirajo reagente in partije reagentov, vzpostavljajo in vzdržujejo posodobljene sezname razpoložljivih referenčnih snovi in reagentov ter njihovih proizvajalcev in dobaviteljev;

(g)

po potrebi izvajajo programe usposabljanja za osebje uradnih laboratorijev, določenih na podlagi člena 37(1), in

(h)

dejavno pomagajo državi članici, ki jih je določila, pri diagnosticiranju izbruhov bolezni, ki se prenašajo z živili, zoonoz, bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin in v primeru neskladnosti pošiljk, in sicer s potrditvenim diagnosticiranjem, ugotavljanjem lastnosti in epizootskimi ali taksonomskimi študijami izolatov patogenov ali vzorcev škodljivih organizmov.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi z določitvijo odgovornosti in nalog nacionalnih referenčnih laboratorijev poleg odgovornosti in nalog iz odstavka 1 tega člena. Takšni delegirani akti so omejeni na zagotavljanje skladnosti s kakršnimi koli dodatnimi odgovornostmi in nalogami, sprejetimi v skladu s členom 99(2).

NASLOV IV

UPRAVNA POMOČ IN SODELOVANJE

Člen 102

Splošna pravila

1.   Pristojni organi v zadevnih državah članicah drug drugemu zagotavljajo upravno pomoč v skladu s členi 104 do 107, da se zagotovi pravilna uporaba pravil iz člena 1(2) v primerih, ki zadevajo več kot eno državo članico.

2.   Upravna pomoč po potrebi in v dogovoru med zadevnimi pristojnimi organi vključuje sodelovanje pristojnih organov države članice pri uradnem nadzoru na kraju samem, ki ga opravijo pristojni organi druge države članice.

3.   Ta naslov ne posega v nacionalno pravo:

(a)

ki se uporablja v zvezi z dostopom do dokumentov in informacij, ki so predmet sodnih preiskav in sodnih postopkov, vključno s kazenskimi preiskavami, ali so z njimi povezani, in

(b)

ki je namenjeno zaščiti poslovnih interesov fizičnih ali pravnih oseb.

4.   Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi se drugim organom pregona, javnim tožilcem in sodnim organom olajša posredovanje informacij o morebitni neskladnosti s pravili iz člena 1(2), ki je pomembna za uporabo tega naslova in ki bi lahko pomenila:

(a)

tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje ali

(b)

morebitno kršitev pravil iz člena 1(2) zaradi goljufivih ali zavajajočih praks.

5.   Vsa komunikacija med pristojnimi organi v skladu s členi 104 do 107 je pisna v papirni ali elektronski obliki.

6.   Komisija za racionalizacijo in poenostavitev izmenjave sporočil z izvedbenimi akti določi standardno obliko za:

(a)

prošnje za pomoč iz člena 104(1) in

(b)

sporočanje splošnih in ponavljajočih se uradnih obvestil in odgovorov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 103

Organi za zvezo

1.   Vsaka država članica določi enega ali več organov za zvezo, ki delujejo kot kontaktne točke za lažjo izmenjavo sporočil med pristojnimi organi v skladu s členi 104 do 107.

2.   Določitev organov za zvezo ne onemogoča neposrednih stikov, izmenjave informacij ali sodelovanja med osebjem pristojnih organov v različnih državah članicah.

3.   Države članice sporočijo Komisiji in drugim državam članicam kontaktne podatke o svojih organih za zvezo, določenih v skladu z odstavkom 1, in vse poznejše spremembe teh podatkov.

4.   Komisija na svojem spletnem mestu objavi in posodablja seznam organov za zvezo, ki ji ga v skladu z odstavkom 3 sporočijo države članice.

5.   Organ za zvezo posreduje vse prošnje za pomoč v skladu s členom 104(1) ter uradna obvestila in sporočila v skladu s členi 105, 106 in 107 organu za zvezo v državi članici, na katero je naslovljena prošnja ali uradno obvestilo.

6.   Komisija z izvedbenimi akti določi specifikacije za tehnična orodja in postopke za komunikacijo med organi za zvezo, določenimi v skladu z odstavkom 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 104

Pomoč na podlagi prošnje

1.   Kadar pristojni organi v državi članici menijo, da za izvajanje uradnega nadzora ali učinkovito spremljanje po takem nadzoru na svojem ozemlju potrebujejo podatke ali informacije pristojnih organov druge države članice, pošljejo utemeljeno prošnjo za upravno pomoč pristojnim organom zadevne države članice. Zaprošeni pristojni organi:

(a)

brez odlašanja potrdijo prejem prošnje;

(b)

če tako navede pristojni organ prosilec, v desetih delovnih dneh od prejema prošnje sporočijo, koliko časa bodo predvidoma potrebovali, da se na prošnjo ustrezno odzovejo, in

(c)

opravijo potreben uradni nadzor ali preiskave, da se pristojnim organom prosilcem brez odlašanja zagotovijo vse informacije in dokumenti, ki jih ti potrebujejo za sprejemanje informiranih odločitev in preverjanje skladnosti s pravili Unije v okviru svoje pristojnosti.

2.   Dokumenti se lahko pošljejo v izvirniku ali kot kopije.

3.   Po dogovoru med pristojnimi organi prosilci in zaprošenimi pristojnimi organi je med uradnim nadzorom in preiskavami iz točke (c) odstavka 1, ki jih izvajajo zaprošeni pristojni organi, lahko navzoče osebje, ki ga določijo pristojni organi prosilci.

V takih primerih:

(a)

je osebje pristojnih organov prosilcev vedno sposobno predložiti pisno pooblastilo, iz katerega sta razvidna njihova istovetnost in uradni položaj;

(b)

izvajalec dejavnosti osebju pristojnih organov prosilcev prek posrednika in izključno zaradi upravne preiskave, ki se izvaja, omogoči dostop do istih prostorov in dokumentov, kot ga ima osebje zaprošenih pristojnih organov, in

(c)

osebje pristojnih organov prosilcev ne izvaja na lastno pobudo pooblastil za preiskave, prenesenih na uradnike zaprošenih pristojnih organov.

Člen 105

Pomoč brez prošnje v primeru neskladnosti

1.   Kadar pristojni organi v državi članici odkrijejo primer neskladnosti, in če bi ta neskladnost lahko imela posledice za drugo državo članico, o takih informacijah brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo pristojne organe zadevne druge države članice, ne da bi bili za to zaprošeni.

2.   Pristojni organi, uradno obveščeni v skladu z odstavkom 1:

(a)

brez odlašanja potrdijo prejem uradnega obvestila;

(b)

če tako navede pristojni organ, ki je poslal uradno obvestilo, v desetih delovnih dneh od prejema uradnega obvestila sporočijo:

(i)

katere preiskave nameravajo izvesti ali

(ii)

razloge, zaradi katerih menijo, da preiskava ni potrebna, in

(c)

kadar menijo, da so preiskave iz točke (b) potrebne, zadevo raziščejo in pristojne organe, ki so poslali uradno obvestilo, brez odlašanja obvestijo o rezultatih in po potrebi o katerih koli sprejetih ukrepih.

Člen 106

Pomoč v primeru neskladnosti, ki pomeni tveganje ali ponavljajočo se ali morebitno resno kršitev

1.   Kadar pristojni organi med izvajanjem uradnega nadzora nad živalmi ali blagom s poreklom iz druge države članice ugotovijo njihovo neskladnost s pravili iz člena 1(2), ki pomeni tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje ali morebitno resno kršitev navedenih pravil, o tem brez odlašanja uradno obvestijo pristojne organe države članice odpreme in vseh drugih zadevnih držav članic, da tem pristojnim organom omogočijo izvedbo ustreznih preiskav.

2.   Uradno obveščeni pristojni organi brez odlašanja:

(a)

potrdijo prejem uradnega obvestila;

(b)

če tako navede pristojni organ, ki je poslal uradno obvestilo, sporočijo, katere preiskave nameravajo izvesti, in

(c)

raziščejo zadevo, sprejmejo vse potrebne ukrepe in uradno obvestijo pristojne organe, ki so poslali uradno obvestilo, o vrsti opravljenih preiskav in uradnega nadzora, sprejetih odločitvah in razlogih zanje.

3.   Če pristojni organi, ki so poslali uradno obvestilo, utemeljeno menijo, da preiskave, ki so jih opravili uradno obveščeni pristojni organi, ali ukrepi, ki so jih slednji sprejeli, niso ustrezni za odpravo ugotovljene neskladnosti, zaprosijo uradno obveščene pristojne organe, naj dopolnijo opravljeni uradni nadzor ali sprejete ukrepe. V takih primerih si pristojni organi iz obeh držav članic:

(a)

prizadevajo za dogovor glede pristopa z namenom ustrezne odprave neskladnosti, vključno s skupnim izvajanjem uradnega nadzora in preiskav v skladu s členom 104(3), in

(b)

brez odlašanja obvestijo Komisijo, kadar se ne morejo dogovoriti o ustreznih ukrepih.

4.   Kadar se pri izvajanju uradnega nadzora nad živalmi ali blagom s poreklom iz druge države članice ugotovi ponavljajoče primere neskladnosti iz odstavka 1, pristojni organi namembne države članice o tem brez odlašanja obvestijo Komisijo in pristojne organe drugih držav članic.

Člen 107

Pomoč na podlagi informacij, ki jih predložijo tretje države

1.   Kadar pristojni organi od tretje države prejmejo informacije, ki nakazujejo na neskladnost s pravili iz člena 1(2) ali na tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje, brez odlašanja:

(a)

uradno obvestijo pristojne organe drugih zadevnih držav članic o takih informacijah in

(b)

sporočijo take informacije Komisiji, kadar so pomembne ali bi lahko bile pomembne na ravni Unije.

2.   Informacije, ki se pridobijo pri uradnem nadzoru in preiskavah, opravljenih v skladu s to uredbo, se lahko sporočijo tretji državi iz odstavka 1, pod pogojem, da:

(a)

pristojni organi, ki so zagotovili te informacije, soglašajo s takim sporočanjem;

(b)

se je tretja država zavezala, da bo zagotovila potrebno pomoč pri zbiranju dokazov o praksah, ki so neskladne ali se zdijo neskladne s pravili Unije ali pomenijo tveganje za ljudi, živali, rastline ali okolje, in

(c)

se upoštevajo ustrezna pravila Unije in nacionalna pravila, ki se uporabljajo za sporočanje osebnih podatkov tretjim državam.

Člen 108

Usklajena pomoč in spremljanje izvajanja s strani Komisije

1.   Kadar se pristojni organi v zadevnih državah članicah ne morejo dogovoriti o ustreznih ukrepih za odpravo neskladnosti s pravili iz člena 1(2), Komisija brez odlašanja uskladi ukrepe in dejavnosti, ki jih pristojni organi izvajajo v skladu s tem naslovom, kadar informacije, ki jih ima na voljo Komisija:

(a)

kažejo na dejavnosti, ki so neskladne ali se zdijo neskladne s pravili iz člena 1(2) in imajo ali bi lahko imele posledice v več kot eni državi članici, ali

(b)

kažejo na to, da bi lahko enake ali podobne dejavnosti, ki so neskladne ali se zdijo neskladne s pravili iz člena 1(2), potekale v več kot eni državi članici.

2.   V primerih iz odstavka 1 lahko Komisija:

(a)

v sodelovanju z zadevno državo članico pošlje inšpekcijsko skupino, da opravi uradni nadzor na kraju samem;

(b)

z izvedbenimi akti zahteva, da pristojni organi v državi članici odpreme in po potrebi v zadevnih drugih državah članicah ustrezno okrepijo uradni nadzor ter ji poročajo o ukrepih, ki jih sprejmejo;

(c)

sprejme druge ustrezne ukrepe v skladu s pravili iz člena 1(2).

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravila za hitro izmenjavo informacij v primerih iz odstavka 1.

NASLOV V

NAČRTOVANJE IN POROČANJE

Člen 109

Večletni nacionalni načrti nadzora in enotni organ za te načrte

1.   Države članice zagotovijo, da uradni nadzor, ki ga ureja ta uredba, pristojni organi izvajajo na podlagi večletnega nacionalnega načrta nadzora, ki se usklajeno pripravi in izvaja na celotnem njihovem ozemlju.

2.   Države članice imenujejo en sam organ zadolžen za:

(a)

usklajevanje priprave večletnega nacionalnega načrta nadzora med vsemi pristojnimi organi, odgovornimi za uradni nadzor;

(b)

zagotavljanje, da je večletni nacionalni načrt nadzora usklajen;

(c)

zbiranje informacij o izvajanju večletnega nacionalnega načrta nadzora v zvezi s predložitvijo letnih poročil iz člena 113 in v zvezi s potrebnim pregledom in posodobitvijo načrta v skladu s členom 111(2).

Člen 110

Vsebina večletnih nacionalnih načrtov nadzora

1.   Pri pripravi večletnih nacionalnih načrtov nadzora se zagotovi, da je uradni nadzor načrtovan na vseh področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2), in v skladu z merili, določenimi v členu 9 in s pravili iz členov 18 do 27.

2.   Večletni nacionalni načrti nadzora vsebujejo splošne informacije o strukturi in organizaciji sistemov uradnega nadzora v zadevni državi članici na vsakem zajetem področju ter vsaj informacije o:

(a)

strateških ciljih večletnega nacionalnega načrta nadzora ter načinih, kako se ti cilji upoštevajo pri prednostnem razvrščanju uradnega nadzora in dodeljevanju sredstev;

(b)

kategorizaciji tveganj v zvezi z uradnim nadzorom;

(c)

imenovanju pristojnih organov in njihovih nalog na osrednji, regionalni in lokalni ravni ter o sredstvih, ki so tem organom na voljo;

(d)

prenosu nalog na pooblaščena telesa, po potrebi;

(e)

splošni organizaciji in upravljanju uradnega nadzora na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z uradnim nadzorom v posameznih obratih;

(f)

nadzornih sistemih, ki se uporabljajo za različne sektorje, in usklajevanju med različnimi službami pristojnih organov, odgovornih za uradni nadzor v teh sektorjih;

(g)

vzpostavljenih postopkih in ureditvah, ki zagotavljajo izpolnjevanje obveznosti pristojnih organov iz člena 5(1);

(h)

usposabljanju osebja pristojnih organov;

(i)

dokumentiranih postopkih iz člena 12(1);

(j)

splošni organizaciji in izvajanju načrtov izrednih ukrepov v skladu s pravili iz člena 1(2) in

(k)

splošni organizaciji sodelovanja in medsebojne pomoči med pristojnimi organi držav članic.

Člen 111

Priprava, posodabljanje in pregled večletnih načrtov nadzora

1.   Države članice zagotovijo, da se večletni nacionalni načrt nadzora iz člena 109(1) objavi, razen tistih delov načrta, katerih razkritje bi lahko ogrozilo učinkovitost uradnega nadzora.

2.   Večletni nacionalni načrt nadzora se zaradi prilagoditve spremembam pravil iz člena 1(2) redno posodablja in pregleduje, da se upoštevajo vsaj naslednji dejavniki:

(a)

pojav novih bolezni, škodljivih organizmov rastlin ali drugih tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje;

(b)

znatne spremembe strukture, upravljanja ali delovanja pristojnih organov v državi članici;

(c)

rezultati uradnega nadzora držav članic;

(d)

rezultati nadzora Komisije, opravljenega v državi članici v skladu s členom 116(1);

(e)

znanstvene ugotovitve in

(f)

rezultati uradnega nadzora, ki ga v državi članici opravijo pristojni organi tretje države.

3.   Države članice Komisiji na zahtevo predložijo zadnjo posodobljeno različico svojega ustreznega večletnega nacionalnega načrta nadzora.

Člen 112

Usklajeni programi nadzora ter zbiranje informacij in podatkov

Za ciljno usmerjeno oceno stanja uporabe pravil iz člena 1(2) na ravni Unije ali ugotavljanje razširjenosti nekaterih nevarnosti v Uniji lahko Komisija sprejme izvedbene akte o:

(a)

izvajanju časovno omejenih usklajenih programov nadzora na enem od področij, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2);

(b)

priložnostnem organiziranju zbiranja podatkov in informacij v zvezi z uporabo posameznega sklopa pravil iz člena 1(2) ali razširjenostjo nekaterih nevarnosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 113

Letna poročila držav članic

1.   Vsaka država članica Komisiji vsako leto do 31. avgusta predloži poročilo, v katerem navede:

(a)

vsakršne spremembe svojega večletnega nacionalnega načrta nadzora zaradi upoštevanja dejavnikov iz člena 111(2);

(b)

rezultate uradnega nadzora, opravljenega v preteklem letu v skladu z večletnim nacionalnim načrtom nadzora;

(c)

vrsto in število primerov neskladnosti s pravili iz člena 1(2), ki so jih v preteklem letu na posameznih področjih ugotovili pristojni organi;

(d)

sprejete ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja večletnega nacionalnega načrta nadzora, vključno z izvršilnimi ukrepi in rezultati takih ukrepov, in

(e)

povezavo do spletne strani pristojnega organa z javnimi informacijami o pristojbinah ali dajatvah iz člena 85(2).

2.   Za zagotovitev enotne oblike letnih poročil iz odstavka 1 Komisija z izvedbenimi akti sprejme in po potrebi posodobi standardne vzorčne obrazce za predložitev informacij in podatkov iz navedenega odstavka.

Kadar je to mogoče, se v teh izvedbenih aktih določi možnost uporabe standardnih vzorčnih obrazcev, ki jih Komisija sprejme za predložitev drugih poročil o uradnem nadzoru, ki jih morajo pristojni organi predložiti Komisiji v skladu s pravili iz člena 1(2). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 114

Letna poročila Komisije

1.   Komisija do 31. januarja vsako leto da javnosti na voljo letno poročilo o izvajanju uradnega nadzora v državah članicah, pri čemer upošteva:

(a)

letna poročila, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 113, in

(b)

rezultate nadzora Komisije, opravljenega v skladu s členom 116(1).

2.   Letno poročilo iz odstavka 1 lahko po potrebi vključuje priporočila o morebitnih izboljšavah sistemov uradnega nadzora v državah članicah in določenem uradnem nadzoru na določenih področjih.

Člen 115

Načrti izrednih ukrepov za živila in krmo

1.   Države članice za uporabo splošnega načrta za obvladovanje kriznih razmer iz člena 55(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 pripravijo načrte izrednih ukrepov za živila in krmo, v katerih določijo ukrepe, ki jih je treba sprejeti brez odlašanja, če se ugotovi, da živilo ali krma pomeni resno tveganje za zdravje ljudi ali živali bodisi neposredno bodisi prek okolja.

2.   V načrtih izrednih ukrepov za živila in krmo iz odstavka 1 so podrobno opredeljeni:

(a)

pristojni organi, ki bodo sodelovali;

(b)

pristojnosti in odgovornosti organov iz točke (a) ter

(c)

poti in postopki za izmenjavo informacij med pristojnimi organi in drugimi zadevnimi stranmi, kakor je ustrezno.

3.   Države članice redno pregledujejo svoje načrte izrednih ukrepov za živila in krmo zaradi upoštevanja sprememb v organizaciji pristojnih organov in izkušenj, pridobljenih z izvajanjem načrta in simulacijskih vaj.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi s:

(a)

pravili za izdelavo načrtov izrednih ukrepov iz odstavka 1 tega člena, kolikor je to potrebno za zagotovitev dosledne in učinkovite uporabe splošnega načrta za obvladovanje kriznih razmer iz člena 55(1) Uredbe (ES) št. 178/2002, in

(b)

vlogo deležnikov pri izdelavi in izvajanju navedenih načrtov izrednih ukrepov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

NASLOV VI

DEJAVNOSTI UNIJE

POGLAVJE I

Nadzor s strani Komisije

Člen 116

Nadzor, ki ga Komisija izvaja v državah članicah

1.   Strokovnjaki Komisije v vsaki državi članici izvajajo nadzor, vključno s presojami, za:

(a)

preverjanje uporabe pravil iz člena 1(2) in pravil, določenih v tej uredbi;

(b)

preverjanje delovanja nacionalnih sistemov nadzora na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2) in pravila iz te uredbe, in pristojnih organov, ki te sisteme upravljajo;

(c)

preiskovanje in zbiranje informacij v zvezi z:

(i)

uradnim nadzorom in praksami izvrševanja na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2) in pravila iz te uredbe;

(ii)

pomembnimi ali ponavljajočimi se težavami pri uporabi ali izvrševanju pravil iz člena 1(2);

(iii)

izjemnimi razmerami, nastajajočimi težavami ali novim razvojem dogodkov v državah članicah na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2) in pravila iz te uredbe.

2.   Nadzor iz odstavka 1 se organizira v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic in se redno izvaja.

3.   Nadzor iz odstavka 1 lahko vključuje preverjanje na kraju samem. Strokovnjaki Komisije lahko spremljajo osebje pristojnih organov, ki izvaja uradni nadzor.

4.   Strokovnjakom Komisije lahko pomagajo strokovnjaki iz držav članic. Nacionalni strokovnjaki, ki spremljajo strokovnjake Komisije, imajo enake pravice dostopa kot strokovnjaki Komisije.

Člen 117

Poročila Komisije o nadzoru v državah članicah

Komisija:

(a)

pripravi osnutek poročila o ugotovitvah in priporočilih za odpravo pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili njeni strokovnjaki v okviru nadzora, opravljenega v skladu s členom 116(1);

(b)

pošlje državi članici, v kateri je bil opravljen zadevni nadzor, kopijo osnutka poročila iz točke (a), da lahko slednja poda svoje pripombe;

(c)

upošteva pripombe države članice iz točke (b) pri pripravi končnega poročila o ugotovitvah nadzora, ki so ga opravili njeni strokovnjaki v državi članici v skladu s členom 116(1), in

(d)

objavi končno poročilo iz točke (c) in pripombe države članice iz točke (b).

Člen 118

Program nadzora, ki ga Komisija izvaja v državah članicah

1.   Komisija z izvedbenimi akti:

(a)

vzpostavi letni ali večletni program nadzora za nadzor, ki ga izvajajo njeni strokovnjaki v državah članicah, kot je določeno v členu 116(1), in

(b)

pred koncem vsakega leta sporoči državam članicam letni program nadzora ali vsakršno posodobitev večletnega programa nadzora za naslednje leto.

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti spremeni svoj program nadzora zaradi upoštevanja razvoja na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2). Vsako takšno spremembo brez odlašanja sporoči državam članicam.

Člen 119

Obveznosti držav članic v zvezi z nadzorom s strani Komisije

Države članice:

(a)

sprejmejo ustrezne nadaljnje ukrepe za odpravo vseh posameznih ali sistemskih pomanjkljivosti, ugotovljenih pri nadzoru, ki ga opravijo strokovnjaki Komisije v skladu s členom 116(1);

(b)

na podlagi utemeljene zahteve zagotovijo potrebno tehnično pomoč in razpoložljivo dokumentacijo, tudi rezultate presoje iz člena 6, ter drugo tehnično podporo, ki jo zahtevajo strokovnjaki Komisije, da lahko uspešno in učinkovito opravijo nadzor, in

(c)

zagotovijo potrebno pomoč, da se strokovnjakom Komisije omogoči dostop do vseh prostorov ali delov prostorov, živali in blaga ter informacij, vključno z računalniškimi sistemi, pomembnih za opravljanje njihovih nalog.

Člen 120

Nadzor, ki ga Komisija izvaja v tretjih državah

1.   Strokovnjaki Komisije lahko v tretjih državah izvajajo nadzor za:

(a)

preverjanje skladnosti ali enakovrednosti zakonodaje in sistemov tretje države, vključno z uradnim potrjevanjem in izdajo uradnih spričeval, uradnih etiket, uradnih oznak in drugih uradnih potrdil, z zahtevami pravil iz člena 1(2);

(b)

preverjanje zmogljivosti sistema nadzora tretje države za zagotavljanje, da so pošiljke živali in blaga, ki se izvozijo v Unijo, skladne z ustreznimi zahtevami pravil iz člena 1(2) ali zahtevami, ki štejejo za vsaj enakovredne tem zahtevam;

(c)

zbiranje informacij in podatkov za razjasnitev razlogov za ponavljajoče se ali nastajajoče težave v zvezi z izvozom živali in blaga iz tretje države.

2.   Nadzor iz odstavka 1 zadeva zlasti:

(a)

zakonodajo tretje države;

(b)

organizacijo pristojnih organov tretje države, njihova pooblastila in neodvisnost, nadzor nad njimi in pristojnost, ki jo imajo za učinkovito izvrševanje veljavne zakonodaje;

(c)

usposabljanje osebja pristojnega organa tretje države za opravljanje uradnega nadzora;

(d)

sredstva, vključno z analitskimi, preskusnimi in diagnostičnimi zmogljivostmi, ki so na voljo pristojnim organom;

(e)

obstoj in izvajanje dokumentiranih nadzornih postopkov in sistemov nadzora na podlagi prednostnih nalog;

(f)

kadar je to primerno, stanje glede zdravja živali, dobrobiti živali, zoonoz in zdravja rastlin ter postopke za uradno obveščanje Komisije in ustreznih mednarodnih organov o izbruhih bolezni živali in škodljivih organizmov rastlin;

(g)

obseg in izvajanje nadzora, ki ga pristojni organ tretje države opravlja nad živalmi, rastlinami in njihovimi proizvodi, ki prihajajo iz drugih tretjih držav, in

(h)

zagotovila, ki jih lahko da tretja država glede skladnosti ali enakovrednosti z zahtevami pravil iz člena 1(2).

3.   Za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti nadzora iz odstavka 1 lahko Komisija pred njegovo izvedbo zahteva, da zadevna tretja država zagotovi:

(a)

potrebne informacije iz člena 125(1) in

(b)

kadar je to primerno in potrebno, zapisnike o nadzoru, ki ga izvajajo njeni pristojni organi.

4.   Komisija lahko imenuje strokovnjake iz držav članic, ki pomagajo njenim strokovnjakom pri nadzoru iz odstavka 1.

Člen 121

Pogostost nadzora, ki ga Komisija izvaja v tretjih državah

Pogostost nadzora iz člena 120, ki ga Komisija izvaja v tretjih državah, se določi na podlagi naslednjih meril:

(a)

ocene tveganja živali in blaga, ki se iz zadevnih tretjih držav izvažajo v Unijo;

(b)

pravil iz člena 1(2);

(c)

števila in vrste živali in blaga, ki vstopajo v Unijo iz zadevne tretje države;

(d)

rezultatov nadzora, ki so ga strokovnjaki Komisije ali drugi inšpekcijski organi že opravili;

(e)

rezultatov uradnega nadzora živali in blaga, ki vstopajo v Unijo iz zadevne tretje države, in vsakršnega drugega uradnega nadzora, ki so ga opravili pristojni organi držav članic;

(f)

informacij, ki so jih predložili EFSA ali podobni organi;

(g)

informacij, ki so jih predložila mednarodno priznana telesa, kot so:

(i)

Svetovna zdravstvena organizacija;

(ii)

Komisija za Codex Alimentarius;

(iii)

Svetovna organizacija za zdravje živali;

(iv)

Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin in vse druge regionalne organizacije za varstvo rastlin, ustanovljene na podlagi Mednarodne konvencije o varstvu rastlin;

(v)

sekretariat Mednarodne konvencije o varstvu rastlin;

(vi)

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj;

(vii)

Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo;

(viii)

sekretariat Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti;

(h)

dokazil o novem pojavu bolezni ali drugih okoliščin, zaradi katerih bi lahko živali in blago, ki vstopajo v Unijo iz tretje države, pomenili tveganje za zdravje ali okolje oziroma tveganje goljufivih ali zavajajočih praks;

(i)

potreb po preiskavi ali odzivu na izredne razmere v posameznih tretjih državah.

Člen 122

Poročila Komisije o nadzoru v tretjih državah

Komisija poroča o ugotovitvah vsakega nadzora, opravljenega v skladu s členoma 120 in 121. Njeno poročilo po potrebi vsebuje priporočila.

Komisija svoja poročila objavi.

Člen 123

Program nadzora, ki ga Komisija izvaja v tretjih državah

Komisija svoj program nadzora v tretjih državah vnaprej sporoči državam članicam in poroča o rezultatih. Komisija lahko ta program spremeni zaradi upoštevanja razvoja na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2). Vsako takšno spremembo vnaprej sporoči državam članicam.

Člen 124

Nadzor, ki ga tretje države izvajajo v državah članicah

1.   Države članice obvestijo Komisijo o načrtovanem nadzoru na področjih, na katerih veljajo pravila iz člena 1(2), ki ga bodo na njihovem ozemlju opravili pristojni organi tretjih držav.

2.   Strokovnjaki Komisije lahko sodelujejo pri nadzoru iz odstavka 1 na zahtevo pristojnih organov držav članic, v katerih se opravlja ta nadzor.

3.   Sodelovanje strokovnjakov Komisije pri nadzoru iz odstavka 1 je namenjeno zlasti:

(a)

svetovanju glede pravil iz člena 1(2);

(b)

zagotavljanju informacij in podatkov, ki so na voljo na ravni Unije in so lahko uporabni za nadzor, ki ga opravljajo pristojni organi tretje države;

(c)

izboljševanju skladnosti in enotnosti v zvezi z nadzorom, ki ga opravljajo pristojni organi tretjih držav v različnih državah članicah.

POGLAVJE II

Pogoji za vstop živali in blaga v Unijo

Člen 125

Informacije o sistemih nadzora tretjih držav

1.   Komisija od tretjih držav, ki nameravajo izvažati živali in blago v Unijo, zahteva, da ji zagotovijo točne in najnovejše informacije o splošni organizaciji in upravljanju sanitarnih in fitosanitarnih sistemov nadzora na svojem ozemlju v zvezi z:

(a)

vsemi sanitarnimi ali fitosanitarnimi pravili, sprejetimi ali predlaganimi na njihovem ozemlju;

(b)

postopki ocene tveganja in dejavniki, ki se upoštevajo pri oceni tveganja in določitvi ustrezne ravni sanitarnega ali fitosanitarnega varstva;

(c)

vsemi nadzornimi in inšpekcijskimi postopki in mehanizmi, po potrebi tudi v zvezi z živalmi ali blagom, ki prihajajo iz drugih tretjih držav;

(d)

mehanizmi uradnega potrjevanja;

(e)

po potrebi, vsemi ukrepi, sprejetimi po priporočilih iz prvega odstavka člena 122;

(f)

kadar je to ustrezno, rezultati izvedenega nadzora nad živalmi in blagom, namenjenimi izvozu v Unijo, in

(g)

kadar je to ustrezno, informacijami o spremembah strukture in delovanja sistemov nadzora, prilagojenih zaradi izpolnjevanja sanitarnih ali fitosanitarnih zahtev Unije ali priporočil iz prvega odstavka člena 122.

2.   Zahteva za zagotovitev informacij iz odstavka 1 je sorazmerna glede na vrsto živali in blaga, ki se bodo izvozili v Unijo, ter specifične razmere in strukturo tretje države.

Člen 126

Določitev dodatnih pogojev za vstop živali in blaga v Unijo

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati živali in blago, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, kadar so ti pogoji potrebni za zagotovitev, da so živali in blago skladni z ustreznimi zahtevami pravil iz člena 1(2), z izjemo točk (d), (e), (g) in (h) člena 1(2), ali z zahtevami, ki štejejo za vsaj enakovredne navedenim zahtevam.

2.   Pogoji, določeni v delegiranih aktih iz odstavka 1, se nanašajo na živali in blago, ki so opredeljeni z oznakami kombinirane nomenklature, vključujejo pa lahko:

(a)

zahtevo, da nekatere živali in blago vstopajo v Unijo samo iz tretje države ali regije tretje države, ki je navedena na seznamu, ki ga v ta namen pripravi Komisija;

(b)

zahtevo, da se pošiljke nekaterih živali in blaga iz tretjih držav pridobijo ali pripravijo v obratih, ki so skladni z ustreznimi zahtevami iz odstavka 1 ali z zahtevami, ki štejejo za vsaj enakovredne navedeni zahtevi, in se iz takih obratov tudi odpremijo;

(c)

zahtevo, da pošiljke nekaterih živali in blaga spremlja uradno spričevalo, uradno potrdilo ali drugo dokazilo, da so pošiljke skladne z ustreznimi zahtevami iz odstavka 1 ali z zahtevami, ki štejejo za vsaj enakovredne navedeni zahtevi, vključno z rezultati analize, ki jo opravi akreditiran laboratorij;

(d)

obveznost, da se dokazila iz točke (c) zagotovijo v skladu z določeno obliko;

(e)

katere koli druge zahteve, ki so potrebne, da se v zvezi z nekaterimi živalmi in blagom zagotovi enakovredna raven varovanja zdravja oziroma v primeru GSO tudi okolja, kot jo zagotavljajo zahteve iz odstavka 1.

3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o obliki in vrsti uradnih spričeval, uradnih potrdil ali dokazil, ki se zahtevajo v skladu s pravili iz točke (c) odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 127

Vključitev na seznam tretjih držav iz točke (a) člena 126(2)

1.   Tretja država ali regija tretje države se na seznam iz točke (a) člena 126(2) vključi v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2.   Komisija z izvedbenimi akti odobri zahtevo, ki ji jo za namene iz odstavka 1 tega člena predloži zadevna tretja država skupaj z ustreznimi dokazili in jamstvi, da so zadevne živali in blago iz te tretje države skladni z ustreznimi zahtevami iz člena 126(1) ali enakovrednimi zahtevami. Ti izvedbeni akti se sprejmejo in posodabljajo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

3.   Komisija, kakor je ustrezno, pri odločanju o zahtevi iz odstavka 2 upošteva:

(a)

zakonodajo tretje države v zadevnem sektorju;

(b)

sestavo in organizacijo pristojnih organov tretje države in njenih nadzornih služb, njihova pooblastila, jamstva, ki se lahko zagotovijo glede uporabe in izvrševanja zakonodaje tretje države, ki se uporablja za zadevni sektor, in zanesljivost postopkov uradnega potrjevanja;

(c)

izvajanje ustreznega uradnega nadzora in drugih dejavnosti, s katerimi pristojni organi tretje države ocenijo prisotnost nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje;

(d)

rednost in sprotnost informacij, ki jih zagotovi tretja država o prisotnosti nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje;

(e)

jamstva, ki jih da tretja država, da:

(i)

so pogoji, ki se uporabljajo za obrate, iz katerih se živali ali blago izvozijo v Unijo, skladni z zahtevami, ki so enakovredne zahtevam iz člena 126(1);

(ii)

se sestavi in posodablja seznam obratov iz točke (i);

(iii)

se seznam obratov iz točke (i) in njegove posodobitve brez odlašanja sporočijo Komisiji;

(iv)

pristojni organi tretje države redno in učinkovito izvajajo nadzor nad obrati iz točke (i);

(f)

ugotovitve nadzora, ki ga opravi Komisija v tretji državi v skladu s členom 120(1);

(g)

vse druge informacije ali podatke o sposobnosti tretje države za zagotavljanje, da v Unijo vstopijo samo živali ali blago, v zvezi s katerimi se zagotavlja enaka ali enakovredna raven varstva kot z ustreznimi zahtevami iz člena 126(1).

4.   Komisija s seznama iz točke (a) člena 126(2) črta navedbo tretje države ali regije tretje države, ki ne izpolnjuje več pogojev za vključenost na seznam. Uporabi se postopek iz odstavka 2 tega člena.

Člen 128

Posebni ukrepi za vstop nekaterih živali in blaga v Unijo

1.   Kadar v primerih, ki niso primeri iz člena 53 Uredbe (ES) št. 178/2002 in člena 249 Uredbe (EU) 2016/429, obstajajo dokazi, da vstop v Unijo nekaterih živali ali blaga s poreklom iz tretje države, regije tretje države ali skupine tretjih držav pomeni tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin oziroma v primeru GSO tudi za okolje, ali kadar obstajajo dokazi o zelo razširjeni resni neskladnosti s pravili iz člena 1(2) te uredbe, Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe za obvladovanje takega tveganja ali odpravo ugotovljene neskladnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2) te uredbe.

2.   Pogoji iz odstavka 1 se nanašajo na živali in blago, ki so opredeljeni z oznakami kombinirane nomenklature, vključujejo pa lahko:

(a)

prepoved vstopa v Unijo za živali in blago iz odstavka 1, ki izvirajo ali so odpremljeni iz zadevnih tretjih držav ali regij tretjih držav;

(b)

zahtevo, da se pred odpremo opravi posebna obravnava ali nadzor živali in blaga iz odstavka 1, ki izvirajo ali so odpremljeni iz nekaterih tretjih držav ali regij tretjih držav;

(c)

zahtevo, da se ob vstopu v Unijo opravi posebna obravnava ali nadzor živali in blaga iz odstavka 1, ki izvirajo ali so odpremljeni iz nekaterih tretjih držav ali regij tretjih držav;

(d)

zahtevo, da pošiljke živali in blaga iz odstavka 1 tega člena, ki izvirajo ali so odpremljene iz nekaterih tretjih držav ali regij tretjih držav, spremlja uradno spričevalo, uradno potrdilo ali drugo dokazilo, da je pošiljka skladna z zahtevami pravil iz člena 1(2) ali zahtevami, ki štejejo za vsaj enakovredne navedenim zahtevam;

(e)

zahtevo, da se dokazila iz točke (d) predložijo v določeni obliki;

(f)

druge potrebne ukrepe za obvladovanje tveganja.

3.   Pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 2 se upoštevajo:

(a)

informacije, zbrane v skladu s členom 125;

(b)

vse druge informacije, ki so jih predložile zadevne tretje države, in

(c)

po potrebi rezultati nadzora Komisije iz člena 120(1).

4.   V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, povezanih z zdravjem ljudi in živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi z varstvom okolja, Komisija v skladu s postopkom iz člena 145(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Člen 129

Enakovrednost

1.   Na področjih, ki jih urejajo pravila iz člena 1(2), z izjemo točk (d), (e), (g) in (h) člena 1(2), lahko Komisija z izvedbenimi akti prizna, da so ukrepi, ki se uporabljajo v tretji državi ali regijah tretje države, enakovredni zahtevam navedenih pravil, in sicer na podlagi:

(a)

temeljite preučitve informacij in podatkov, ki jih je zadevna tretja država zagotovila v skladu s členom 125(1), in

(b)

po potrebi, zadovoljivega rezultata nadzora, opravljenega v skladu s členom 120(1).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 določajo praktične ureditve glede vstopa živali in blaga v Unijo iz zadevne tretje države ali regij tretje države in lahko vključujejo:

(a)

vrsto in vsebino uradnih spričeval ali potrdil, ki morajo spremljati živali ali blago;

(b)

posebne zahteve glede vstopa živali ali blaga v Unijo in glede uradnega nadzora, ki se opravi ob vstopu v Unijo;

(c)

po potrebi postopke za pripravo in spreminjanje seznamov regij ali obratov v zadevni tretji državi, iz katerih je dovoljen vstop živali in blaga v Unijo.

3.   Komisija z izvedbenimi akti brez odlašanja prekliče izvedbene akte iz odstavka 1 tega člena, če kateri koli od pogojev za priznavanje enakovrednosti ni več izpolnjen. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

POGLAVJE III

Usposabljanje osebja pristojnih organov in drugih organov

Člen 130

Usposabljanje in izmenjava osebja

1.   Komisija lahko organizira dejavnosti usposabljanja za osebje pristojnih organov in po potrebi osebje drugih organov držav članic, ki sodelujejo pri preiskavah morebitnih kršitev te uredbe in pravil iz člena 1(2).

Komisija te dejavnosti organizira v sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

2.   Dejavnosti usposabljanja iz odstavka 1 prispevajo k razvoju usklajenega pristopa k uradnemu nadzoru in drugim uradnim dejavnostim v državah članicah. Kakor je ustrezno, vključujejo usposabljanje glede:

(a)

te uredbe in pravil iz člena 1(2);

(b)

metod in tehnik nadzora, pomembnih za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti pristojnih organov;

(c)

metod in tehnik proizvodnje, predelave in trženja.

3.   Dejavnosti usposabljanja iz odstavka 1 se lahko udeleži osebje pristojnih organov tretjih držav in se jih lahko organizira tudi zunaj Unije.

4.   Pristojni organi zagotovijo, da se znanje, pridobljeno v okviru dejavnosti usposabljanja iz odstavka 1 tega člena, po potrebi razširja in ustrezno uporablja pri dejavnostih usposabljanja osebja iz člena 5(4).

Dejavnosti usposabljanja, namenjene razširjanju takega znanja, se vključijo v programe usposabljanja iz člena 5(4).

5.   Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami organizira programe za izmenjavo osebja pristojnih organov, ki izvajajo uradni nadzor ali druge uradne dejavnosti, med dvema ali več državami članicami.

Taka izmenjava lahko poteka tako, da se osebje pristojnih organov iz ene države članice začasno dodeli drugi državi članici, ali z izmenjavo takega osebja med zadevnimi pristojnimi organi.

6.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za organizacijo dejavnosti usposabljanja iz odstavka 1 in programov iz odstavka 5 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

POGLAVJE IV

Sistem upravljanja informacij

Člen 131

Sistem upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC – Information management system for official controls)

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami vzpostavi in upravlja računalniško podprt sistem upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC), ki omogoča povezano delovanje mehanizmov in orodij, s katerimi se upravljajo, obdelujejo in samodejno izmenjujejo podatki, informacije in dokumenti v zvezi z uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi.

2.   Države članice in Komisija prek IMSOC in katere koli njegove komponente osebne podatke obdelujejo le za namene uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v skladu s to uredbo in pravili iz člena 1(2).

Člen 132

Splošne funkcije IMSOC

IMSOC:

(a)

omogoča računalniško obdelavo in izmenjavo informacij, podatkov in dokumentov, ki so potrebni za izvajanje uradnega nadzora ali izhajajo iz izvajanja uradnega nadzora, evidentiranja izvajanja ali rezultatov uradnega nadzora, v vseh primerih, ko je na podlagi te uredbe, pravil iz člena 1(2) ali delegiranih in izvedbenih aktov iz členov 16 do 27 potrebna izmenjava takih informacij, podatkov in dokumentov med pristojnimi organi, med pristojnimi organi in Komisijo ter po potrebi z drugimi organi in izvajalci dejavnosti;

(b)

zagotavlja mehanizem za izmenjavo podatkov, informacij in dokumentov v skladu s členi 102 do 108;

(c)

zagotavlja orodje za zbiranje in upravljanje poročil o uradnem nadzoru, ki jih države članice predložijo Komisiji;

(d)

omogoča pripravo, obdelavo in pošiljanje, tudi v elektronski obliki, dnevnika vožnje iz člena 5(4) Uredbe (ES) št. 1/2005, zapisov, pridobljenih z navigacijskim sistemom iz člena 6(9) navedene uredbe, ter uradnih spričeval in skupnega vstopnega zdravstvenega dokumenta iz člena 56 te uredbe in

(e)

vključuje obstoječe računalniško podprte sisteme za hitro izmenjavo podatkov, informacij in dokumentov v zvezi s tveganji za zdravje ljudi in živali, za dobrobit živali ter zdravje rastlin, ki jih upravlja Komisija in so vzpostavljeni s členom 50 Uredbe (ES) št. 178/2002, členom 20 Uredbe (EU) 2016/429 in členom 103 Uredbe (EU) 2016/2031, ter zagotavlja ustrezne medsebojne povezave med temi sistemi in njihovimi drugimi komponentami.

Člen 133

Uporaba IMSOC v zvezi z živalmi in blagom, za katere velja določen uradni nadzor

1.   V zvezi z živalmi ali blagom, za katerih premike znotraj Unije ali dajanje na trg veljajo posebne zahteve ali postopki, določeni v skladu s pravili iz člena 1(2), IMSOC pristojnim organom v kraju odpreme in drugim pristojnim organom, odgovornim za izvajanje uradnega nadzora nad temi živalmi ali blagom, omogoča, da si v realnem času izmenjujejo podatke, informacije in dokumente v zvezi z živalmi ali blagom, ki se premikajo iz ene države članice v drugo, in o izvedenem uradnem nadzoru.

Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za blago, za katero veljajo pravila iz točk (g) in (h) člena 1(2) .

2.   V zvezi z izvoženimi živalmi in blagom, za katere se uporabljajo pravila Unije glede izdaje izvoznega spričevala, IMSOC omogoča pristojnim organom v kraju odpreme in drugim pristojnim organom, odgovornim za izvajanje uradnega nadzora, da si v realnem času izmenjujejo podatke, informacije in dokumente v zvezi s takimi živalmi in blagom ter rezultate nadzora, izvedenega nad takimi živalmi in blagom.

3.   V zvezi z živalmi ali blagom, za katere velja uradni nadzor iz členov 44 do 64, IMSOC:

(a)

pristojnim organom na mejnih kontrolnih točkah in drugim pristojnim organom, odgovornim za izvajanje uradnega nadzora nad zadevnimi živalmi ali blagom, omogoča, da si v realnem času izmenjujejo podatke, informacije in dokumente v zvezi z zadevnimi živalmi in blagom ter o nadzoru, izvedenem nad njimi;

(b)

pristojnim organom na mejnih kontrolnih točkah omogoča souporabo in izmenjavo ustreznih podatkov, informacij in dokumentov s carinskimi in drugimi organi, odgovornimi za izvajanje nadzora nad živalmi ali blagom, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, ter izvajalci dejavnosti, udeleženimi v vstopnih postopkih, in sicer v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 15(4) in člena 75(2), ter drugimi zadevnimi pravili Unije, in

(c)

zagotavlja podporo za postopke iz točke (a) člena 54(3) in člena 65(6) ter njihovo izvajanje.

4.   IMSOC za namene tega člena vključuje obstoječ sistem Traces.

Člen 134

Delovanje IMSOC

Komisija sprejme izvedbene akte za delovanje IMSOC, v katerih določi:

(a)

tehnične specifikacije IMSOC in njegovih sistemskih komponent, vključno z mehanizmom elektronske izmenjave podatkov za izmenjave z obstoječimi nacionalnimi sistemi, opredelitvijo veljavnih standardov, določitvijo struktur sporočila, podatkovnimi slovarji ter izmenjavo protokolov in postopkov;

(b)

posebna pravila za delovanje IMSOC in njegovih sistemskih komponent, da se zagotovita varstvo osebnih podatkov in varna izmenjava informacij;

(c)

posebna pravila za delovanje in uporabo IMSOC in njegovih komponent, vključno s pravili za posodabljanje in ustvarjanje potrebnih povezav med sistemi iz točke (e) člena 132 in iz člena 133(4);

(d)

izredne ukrepe, ki se uporabijo, kadar katera od funkcij IMSOC ni na voljo;

(e)

kdaj in pod katerimi pogoji se lahko zadevnim tretjim državam in mednarodnim organizacijam odobri delni dostop do funkcij IMSOC ter praktične ureditve za tak dostop;

(f)

kdaj in pod katerimi pogoji se lahko podatki, informacije in dokumenti pošiljajo z uporabo IMSOC;

(g)

pravila glede elektronskega sistema, v okviru katerega pristojni organi sprejemajo elektronska spričevala, ki jih izdajo pristojni organi tretjih držav, in

(h)

kdaj in pod katerimi pogoji so lahko občasni uporabniki izvzeti od uporabe IMSOC.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

Člen 135

Varstvo podatkov

1.   Direktiva 95/46/ES in Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) se uporabljata, kolikor informacije, ki se obdelujejo prek IMSOC, vsebujejo osebne podatke, kot so opredeljeni v točki (a) člena 2 Direktive 95/46/ES in točki (a) člena 2 Uredbe (ES) št. 45/2001.

2.   Pristojni organi države članice se v zvezi s svojo dolžnostjo posredovanja ustreznih informacij v IMSOC in obdelavo vseh osebnih podatkov, ki lahko izhajajo iz te dejavnosti, štejejo za upravljavce, kot so opredeljeni v točki (d) člena 2 Direktive 95/46/ES.

3.   Komisija se v zvezi s svojo dolžnostjo upravljanja IMSOC in obdelavo vseh osebnih podatkov, ki lahko izhajajo iz te dejavnosti, šteje za upravljavca, kot je opredeljen v točki (d) člena 2 Uredbe (ES) št. 45/2001.

4.   Države članice lahko omejijo pravice in obveznosti na podlagi člena 6(1), člena 10, člena 11(1) in člena 12 Direktive 95/46/ES, kot je to potrebno za zaščito interesa iz točk (d) in (f) člena 13(1) navedene direktive.

5.   Komisija lahko omeji pravice in obveznosti na podlagi člena 4(1), člena 11, člena 12(1) in členov 13 do 17 Uredbe (ES) št. 45/2001, če je taka omejitev potrebni ukrep za zaščito interesov iz točk (a) in (e) člena 20(1) navedene uredbe, in sicer v času, ko se načrtujejo ali izvajajo ukrepi za preverjanje skladnosti z zakonom o živilih ali krmi ali za zagotovitev, da se zakon o živilih ali krmi izvršuje v posameznem primeru, na katerega se informacije nanašajo.

Člen 136

Varnost podatkov

Države članice in Komisija zagotovijo, da je IMSOC skladen s pravili o varnosti podatkov, ki jih je sprejela Komisija na podlagi člena 17 Direktive 95/46/ES oziroma člena 22 Uredbe (ES) št. 45/2001.

NASLOV VII

IZVRŠILNI UKREPI

POGLAVJE I

Ukrepi pristojnih organov in kazni

Člen 137

Splošne obveznosti pristojnih organov glede izvršilnih ukrepov

1.   Kadar pristojni organi delujejo v skladu s tem poglavjem, dajo prednost ukrepom, ki jih je treba sprejeti za odpravo ali obvladovanje tveganj za zdravje ljudi, živali in rastlin, za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje.

2.   Pristojni organi ob sumu na neskladnost opravijo preiskavo in tako potrdijo ali ovržejo zadevni sum.

3.   Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 2, po potrebi vključujejo:

(a)

izvajanje okrepljenega uradnega nadzora nad živalmi, blagom in izvajalci dejavnosti v ustreznem obdobju;

(b)

uradno pridržanje živali in blaga ter kakršnih koli nedovoljenih snovi ali proizvodov, kakor je ustrezno.

Člen 138

Ukrepi ob ugotovljeni neskladnosti

1.   Kadar se ugotovi neskladnost, pristojni organi:

(a)

sprejmejo vse potrebne ukrepe, da ugotovijo izvor in obseg neskladnosti ter odgovornosti izvajalca dejavnosti, in

(b)

sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da zadevni izvajalec dejavnosti odpravi neskladnost in prepreči ponovitev take neskladnosti.

Pri odločanju o ustreznih ukrepih pristojni organi upoštevajo vrsto neskladnosti in pretekle rezultate izvajalca dejavnosti glede neskladnosti.

2.   Kadar delujejo v skladu z odstavkom 1 tega člena, pristojni organi sprejmejo vse ukrepe, ki so po njihovem mnenju potrebni za zagotovitev skladnosti s pravili iz člena 1(2); med drugim lahko:

(a)

odredijo ali izvedejo zdravljenje živali;

(b)

odredijo raztovarjanje, pretovarjanje na drugo prevozno sredstvo, zadržanje in oskrbo živali, karanteno, odlog zakola živali, in, če je to potrebno, odredijo veterinarsko pomoč;

(c)

odredijo obdelavo blaga, spremembo etiket ali zagotovitev popravkov informacij, ki se zagotovijo potrošnikom;

(d)

omejijo ali prepovejo dajanje na trg, premikanje, vstop v Unijo ali izvoz živali in blaga ter prepovejo njihovo vrnitev v državo članico odpreme ali odredijo njihovo vrnitev v državo članico odpreme;

(e)

odredijo izvajalcu dejavnosti, da poveča pogostost notranjega nadzora;

(f)

odredijo pogostejši ali sistematičen uradni nadzor nad nekaterimi dejavnostmi zadevnega izvajalca dejavnosti;

(g)

odredijo odpoklic, umik, odstranitev in uničenje blaga ter po potrebi odobrijo uporabo blaga za druge namene, kot so bili prvotno predvideni;

(h)

odredijo ustrezno obdobje izolacije ali zaprtja celotne dejavnosti ali dela dejavnosti zadevnega izvajalca dejavnosti ali njegovih obratov, kmetijskih gospodarstev ali drugih prostorov;

(i)

odredijo ustrezno obdobje prekinitve vseh dejavnosti ali dela dejavnosti zadevnega izvajalca dejavnosti in po potrebi spletnih strani, ki jih upravlja ali uporablja;

(j)

odredijo začasni preklic ali preklic registracije ali odobritve zadevnega obrata, tovarne, kmetijskega gospodarstva ali prevoznega sredstva ali dovoljenja prevoznika oziroma potrdila o usposobljenosti voznika;

(k)

odredijo zakol ali usmrtitev živali, če je to najustreznejši ukrep za varovanje zdravja ljudi ter zdravja in dobrobiti živali.

3.   Pristojni organi zadevnemu izvajalcu dejavnosti ali njegovemu zastopniku predložijo:

(a)

pisno uradno obvestilo o svoji odločitvi glede dejavnosti ali ukrepa, ki ga je treba sprejeti v skladu z odstavkoma 1 in 2, ter razloge za to odločitev ter

(b)

informacije o morebitni pravici do pritožbe zoper takšne odločitve ter o ustreznem postopku in rokih.

4.   Vse izdatke na podlagi tega člena nosijo odgovorni izvajalci dejavnosti.

5.   Pristojni organi v primeru izdaje lažnih ali zavajajočih uradnih spričeval ali zlorabe uradnih spričeval sprejmejo ustrezne ukrepe, ki vključujejo:

(a)

začasno prepoved opravljanja nalog uradnika za izdajo spričeval;

(b)

preklic dovoljenja za podpisovanje uradnih spričeval;

(c)

kateri koli drugi ukrep, da se prepreči ponovitev kršitev iz člena 89(2).

Člen 139

Kazni

1.   Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah uradno obvestijo Komisijo do 14. decembra 2019 in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

2.   Države članice zagotovijo, da finančne kazni za kršitve te uredbe in pravil iz člena 1(2) zaradi goljufivih ali zavajajočih praks v skladu z nacionalnim pravom odražajo vsaj gospodarsko korist izvajalca dejavnosti ali, kakor je ustrezno, določen delež njegovih prihodkov.

Člen 140

Prijava kršitev

1.   Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi na voljo učinkovite mehanizme, ki omogočajo prijavo dejanskih ali morebitnih kršitev te uredbe.

2.   Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)

postopke za prejemanje prijav kršitev in nadaljnje ukrepanje na podlagi teh prijav;

(b)

ustrezno zaščito oseb, ki prijavijo kršitev, pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi oblikami nepravične obravnave ter

(c)

varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitev, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.

POGLAVJE II

Izvršilni ukrepi Unije

Člen 141

Resna motnja v sistemu nadzora države članice

1.   Kadar ima Komisija dokaz o resni motnji v sistemu nadzora države članice, ki lahko pomeni zelo razširjeno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za dobrobit živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi za okolje ali bi lahko povzročila zelo razširjeno kršitev pravil iz člena 1(2), z izvedbenimi akti sprejme enega ali več naslednjih ukrepov, ki se uporabljajo, dokler takšna motnja ni odpravljena:

(a)

prepoved dajanja na trg, prevoza ali premikanja nekaterih živali ali blaga, na katere vpliva motnja v sistemu nadzora, ali drugega ravnanja z njimi;

(b)

posebne pogoje za dejavnosti, živali ali blago iz točke (a);

(c)

začasno prekinitev opravljanja uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah ali drugih kontrolnih točkah, na katere vpliva motnja v uradnem sistemu nadzora, ali odpravo takih mejnih kontrolnih točk ali drugih kontrolnih točk;

(d)

druge ustrezne začasne ukrepe, potrebne za obvladovanje zadevnega tveganja, dokler motnja v sistemu nadzora ni odpravljena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).

2.   Ukrepi iz odstavka 1 se sprejmejo le, če zadevna država članica na zahtevo in v ustreznem roku, ki ga je določila Komisija, tega stanja ni popravila.

3.   V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, povezanih z zdravjem ljudi in živali oziroma v primeru GSO in fitofarmacevtskih sredstev tudi varstvom okolja, Komisija v skladu s postopkom iz člena 145(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

NASLOV VIII

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Postopkovne določbe

Člen 142

Sprememba prilog in sklicevanja na evropske standarde

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za spremembo te uredbe v zvezi s spremembami prilog II in III, da bi se upoštevale spremembe pravil iz člena 1(2) ter tehnični in znanstveni napredek.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za spremembo te uredbe v zvezi s sklicevanjem na evropske standarde iz točke (b)(iv) člena 29, točke (e) člena 37(4) in točke (a) člena 93(3), če CEN te standarde spremeni.

Člen 143

Varstvo podatkov

1.   Države članice pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah v skladu s to uredbo uporabljajo Direktivo 95/46/ES.

2.   Komisija pri obdelavi osebnih podatkov v skladu s to uredbo uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 144

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 18(7) in 21(8), člena 41, členov 45(4) in 47(3), člena 48, člena 50(4), člena 51 ter členov 53(1), 62(3), 64(2) in (5), 77(1) in (2), 92(4), 99(2), 100(6), 101(2), 126(1), 142(1) in (2), 149(2), 150(3), 154(3), 155(3) in 165(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 28. aprila 2017. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 18(7) in 21(8), člena 41, členov 45(4) in 47(3), člena 48, člena 50(4), člena 51 ter členov 53(1), 62(3), 64(2) in (5), 77(1) in (2), 92(4), 99(2), 100(6), 101(2), 126(1), 142(1) in (2), 149(2), 150(3), 154(3), 155(3) in 165(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta, o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 18(7) in 21(8), člena 41, členov 45(4) in 47(3), člena 48, člena 50(4), člena 51 ter členov 53(1), 62(3), 64(2) in (5), 77(1) in (2), 92(4), 99(2), 100(6), 101(2), 126(1), 142(1) in (2), 149(2), 150(3), 154(3), 155(3) in 165(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 145

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002, razen v zvezi s členoma 25 in 26 te uredbe, pri katerih Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007, oziroma odbor, ustanovljen na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012 Ti odbori so odbori v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

POGLAVJE II

Prehodne in končne določbe

Člen 146

Razveljavitve

1.   Uredbi (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktive 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES in Odločba 92/438/EGS, se razveljavijo z učinkom od 14. decembra 2019.

2.   Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijskimi tabelami iz Priloge V.

Člen 147

Povezava z Uredbo (ES) št. 882/2004

Določitev posameznega referenčnega laboratorija Evropske unije iz Priloge VII k Uredbi (ES) št. 882/2004 ostane veljavna, dokler ne bo za isto področje določen referenčni laboratorij Evropske unije v skladu s členom 93 te uredbe.

Člen 148

Povezava z uredbama (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 glede odobritve obratov živilske dejavnosti

1.   Pristojni organi vzpostavijo postopke, ki jih nosilci živilske dejavnosti upoštevajo pri vložitvi vloge za odobritev obrata v skladu z uredbama (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004.

2.   Ko pristojni organ prejme vlogo za odobritev nosilca živilske dejavnosti, opravi obisk na kraju samem.

3.   Pristojni organ odobri obrat za zadevne dejavnosti le, če nosilec živilske dejavnosti dokaže, da izpolnjuje ustrezne zahteve iz živilske zakonodaje.

4.   Pristojni organ lahko izda pogojno odobritev, če se izkaže, da obrat izpolnjuje vse zahteve glede infrastrukture in opreme. Dokončno odobritev izda le, če se na podlagi novega uradnega nadzora obrata, ki se izvede v treh mesecih od izdaje pogojne odobritve, izkaže, da obrat izpolnjuje druge ustrezne zahteve iz živilske zakonodaje. Če je bil dosežen očiten napredek, vendar obrat še vedno ne izpolnjuje vseh ustreznih zahtev, lahko pristojni organ podaljša pogojno odobritev. Vendar pogojna odobritev skupno ne presega šestih mesecev, razen kar zadeva predelovalna in zamrzovalna plovila, ki plujejo pod zastavo držav članic, za katere taka pogojna odobritev skupno ne presega 12 mesecev.

5.   Pristojni organ pri izvajanju uradnega nadzora preveri odobritev obratov.

Člen 149

Prehodni ukrepi, povezani z razveljavitvijo direktiv 91/496/EGS in 97/78/ES

1.   Ustrezne določbe direktiv 91/496/EGS in 97/78/ES, ki urejajo zadeve iz člena 47(2), člena 48, točk (b), (c) in (d) člena 51(1), točke (a) člena 53(1), člena 54(1) in (3) ter točke (a) člena 58 te uredbe, se še naprej uporabljajo namesto ustreznih določb te uredbe do 14. decembra 2022 ali zgodnejšega datuma, določenega v delegiranem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za spremembo te uredbe v zvezi z datumom iz odstavka 1 tega člena. Tega dne se začnejo uporabljati ustrezna pravila, ki se določijo v skladu z delegiranimi ali izvedbenimi akti iz člena 47(2), člena 48, točk (b), (c) in (d) člena 51(1), točke (a) člena 53(1), člena 54(1) in (3) ter točke (a) člena 58.

Člen 150

Prehodni ukrepi, povezani z razveljavitvijo Direktive 96/23/ES

1.   Pristojni organi še naprej izvajajo uradni nadzor, potreben za ugotavljanje prisotnosti snovi in skupin ostankov, navedenih v Prilogi I k Direktivi 96/23/ES, v skladu s prilogami II, III in IV k navedeni direktivi namesto v skladu z ustreznimi določbami te uredbe do 14. decembra 2022 ali zgodnejšega datuma, določenega v delegiranem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 3 tega člena.

2.   Člen 29(1) in (2) Direktive 96/23/ES se še naprej uporablja namesto ustreznih določb te uredbe do 14. decembra 2022 ali zgodnejšega datuma, določenega v delegiranem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za spremembo te uredbe v zvezi z zgodnejšim datumom iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Tega dne se začnejo uporabljati ustrezna pravila, ki se določijo v skladu z delegiranimi ali izvedbenimi akti iz členov 19 in 112.

Člen 151

Spremembe Direktive 98/58/ES

Direktiva 98/58/ES se spremeni:

(1)

v členu 2 se točka 3 nadomesti z naslednjim:

„3.

‚pristojni organi‘ pomeni pristojne organe, kakor so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta (*2).

(*2)  Uredba (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L …, str. …).“;"

(2)

člen 6 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se črta;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice Komisiji vsako leto do 31. avgusta predložijo letno poročilo za preteklo leto o inšpekcijskih pregledih, ki jih je opravil pristojni organ za preverjanje skladnosti z zahtevami te direktive. Poročilu se priložita analiza najresnejših ugotovljenih neskladnosti in nacionalni akcijski načrt za preprečevanje ali zmanjševanje njihovega pojavljanja v naslednjih letih. Komisija zagotovi povzetke navedenih poročil državam članicam.“;

(c)

točka (a) odstavka 3 se črta;

(3)

člen 7 se črta.

Člen 152

Spremembe Direktive 1999/74/ES

Direktiva 1999/74/ES se spremeni:

(1)

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se črta;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice Komisiji vsako leto do 31. avgusta predložijo letno poročilo za preteklo leto o inšpekcijskih pregledih, ki jih je opravil pristojni organ za preverjanje skladnosti z zahtevami te direktive. Poročilu se priložita analiza najresnejših ugotovljenih neskladnosti in nacionalni akcijski načrt za preprečevanje ali zmanjševanje njihovega pojavljanja v naslednjih letih. Komisija zagotovi povzetke navedenih poročil državam članicam.“;

(c)

točka (a) odstavka 3 se črta;

(2)

člen 9 se črta.

Člen 153

Spremembe Uredbe (ES) št. 999/2001

Uredba (ES) št. 999/2001 se spremeni:

(1)

člena 19 in 21 se črtata;

(2)

poglavji A in B Priloge X se črtata.

Člen 154

Spremembe Uredbe (ES) št. 1/2005 in z njimi povezani prehodni ukrepi

1.   Uredba (ES) št. 1/2005 se spremeni:

(1)

člen 2 se spremeni:

(a)

točka (d) se nadomesti z naslednjim

„(d)

‚mejna kontrolna točka‘ pomeni mejno kontrolno točko, kakor je opredeljena v členu 3(38) Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta (*3)

(*3)  Uredba (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L …, str. …).“;"

(b)

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)

‚pristojni organ‘ pomeni pristojne organe, kakor so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe (EU) 2017/…“;

(c)

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

„(i)

‚izhodna točka‘ pomeni izhodno točko, kakor je opredeljena v členu 3(39) Uredbe (EU) 2017/…“

(d)

točka (p) se nadomesti z naslednjim:

„(p)

‚uradni veterinar‘ pomeni uradnega veterinarja, kakor je opredeljen v členu 3(32) Uredbe (EU) 2017/…“.

(2)

členi 14, 15, 16 in 21, člen 22(2) ter členi 23, 24 in 26 se črtajo;

(3)

člen 27 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se črta;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice Komisiji vsako leto do 31. avgusta predložijo letno poročilo za preteklo leto o inšpekcijskih pregledih, ki jih je opravil pristojni organ za preverjanje skladnosti z zahtevami te uredbe. Poročilu se priložita analiza večjih odkritih pomanjkljivosti in akcijski načrt za njihovo odpravo.“;

(4)

člen 28 se črta.

2.   Členi 14, 15, 16 in 21, člen 22(2) ter členi 23, 24 in 26 Uredbe (ES) št. 1/2005 se še naprej uporabljajo namesto ustreznih določb te uredbe do 14. decembra 2022 ali zgodnejšega datuma, določenega v delegiranem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za spremembo te uredbe v zvezi z datumom iz odstavka 2 tega člena. Tega dne se začnejo uporabljati ustrezna pravila, ki se določijo v skladu z delegiranimi ali izvedbenimi akti iz člena 21.

Člen 155

Spremembe Uredbe (ES) št. 396/2005 in z njimi povezani prehodni ukrepi

1.   Člena 26 in 27, člen 28(1) in (2) ter člen 30 Uredbe (ES) št. 396/2005 se črtajo.

2.   Člen 26, člen 27(1) in člen 30 Uredbe (ES) št. 396/2005 se še naprej uporabljajo namesto ustreznih določb te uredbe do 14. decembra 2022 ali zgodnejšega datuma, določenega v delegiranem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za spremembo te uredbe v zvezi z datumom iz odstavka 2 tega člena. Tega dne se začnejo uporabljati ustrezna pravila, ki se določijo v skladu z delegiranimi ali izvedbenimi akti iz člena 19.

Člen 156

Spremembe Direktive 2007/43/ES

Direktiva 2007/43/ES se spremeni:

(1)

v členu 2(1) se točki (c) in (d) nadomestita z naslednjim:

„(c)

‚pristojni organi‘ pomeni pristojne organe, kakor so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta (*4);

(d)

‚uradni veterinar‘ pomeni uradnega veterinarja, kakor je opredeljen v členu 3(32) Uredbe (EU) 2017/…* .

(*4)  Uredba (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L …, str. …).“;"

(2)

člen 7 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se črta;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice Komisiji vsako leto do 31. avgusta predložijo letno poročilo za preteklo leto o inšpekcijskih pregledih, ki jih je opravil pristojni organ za preverjanje skladnosti z zahtevami te direktive. Poročilu se priložita analiza najresnejših ugotovljenih neskladnosti in nacionalni akcijski načrt za preprečevanje ali zmanjševanje njihovega pojavljanja v naslednjih letih. Komisija zagotovi povzetke navedenih poročil državam članicam.“

Člen 157

Spremembe Direktive 2008/119/ES

Direktiva 2008/119/ES se spremeni:

(1)

v členu 2 se točka 2 nadomesti z naslednjim;

„2.

‚pristojni organi‘ pomeni pristojne organe, kakor so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta (*5).

(*5)  Uredba (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L …, str. …).“;"

(2)

člen 7 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se črtata;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Države članice Komisiji vsako leto do 31. avgusta predložijo letno poročilo za preteklo leto o inšpekcijskih pregledih, ki jih je opravil pristojni organ za preverjanje skladnosti z zahtevami te direktive. Poročilu se priložita analiza najresnejših ugotovljenih neskladnosti in nacionalni akcijski načrt za preprečevanje ali zmanjševanje njihovega pojavljanja v naslednjih letih. Komisija zagotovi povzetke navedenih poročil državam članicam.“;

(3)

člen 9 se črta.

Člen 158

Spremembe Direktive 2008/120/ES

Direktiva 2008/120/ES se spremeni:

(1)

v členu 2 se točka 10 nadomesti z naslednjim:

„10.

‚pristojni organi‘ pomeni pristojne organe, kakor so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe (EU) …/... Evropskega parlamenta in Sveta (*6);

(*6)  Uredba (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L …, str. …).“;"

(2)

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se črtata;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Države članice Komisiji vsako leto do 31. avgusta predložijo letno poročilo za preteklo leto o inšpekcijskih pregledih, ki jih je opravil pristojni organ za preverjanje skladnosti z zahtevami te direktive. Poročilu se priložita analiza najresnejših ugotovljenih neskladnosti in nacionalni akcijski načrt za preprečevanje ali zmanjševanje njihovega pojavljanja v naslednjih letih. Komisija zagotovi povzetke navedenih poročil državam članicam.“;

(3)

člen 10 se črta.

Člen 159

Spremembe Uredbe (ES) št. 1099/2009

Uredba (ES) št. 1099/2009 se spremeni:

(1)

v členu 2 se točka (q) nadomesti z naslednjim:

„(q)

‚pristojni organ‘ pomeni pristojne organe, kakor so opredeljeni v točki (3) člena 3 Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta (*7).

(*7)  Uredba (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L …, str. …).“;"

(2)

člen 22 se črta.

Člen 160

Spremembe Uredbe (ES) št. 1069/2009

Uredba (ES) št. 1069/2009 se spremeni:

(1)

člen 3 se spremeni:

(a)

točka 10 se nadomesti z naslednjim:

„10.

‚pristojni organ‘ pomeni pristojne organe, kakor so opredeljeni v točki (3) člena 3 Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta (*8).

(*8)  Uredba (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L …, str. …).“;"

(b)

točka 15 se nadomesti z naslednjim:

„15.

‚tranzit‘ pomeni tranzit, kakor je opredeljen v členu 3(44) Uredbe (EU) 2017/....“;

(2)

členi 45, 49 in 50 se črtajo.

Člen 161

Spremembe Uredbe (ES) št. 1107/2009

Uredba (ES) št. 1107/2009 se spremeni:

(1)

člen 68 se spremeni:

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Države članice vsako leto do 31. avgusta predložijo Komisiji poročilo za preteklo leto o obsegu in rezultatih uradnega nadzora, opravljenega za preverjanje skladnosti s to uredbo.“;

(b)

drugi in tretji odstavek se črtata;

(2)

točka (n) člena 78(1) se črta.

Člen 162

Spremembe Uredbe (EU) št. 1151/2012

Uredba (EU) št. 1151/2012 se spremeni:

(1)

člen 36 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim: „Vsebina uradnega nadzora“;

(b)

odstavka 1 in 2 se črtata;

(c)

v odstavku 3 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„3.   Uradni nadzor, ki se opravlja v skladu z Uredbo (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta (*9), zajema:

(*9)  Uredba (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L …, str. …).“;"

(2)

člen 37 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   V zvezi z zaščitenimi označbami porekla, zaščitenimi geografskimi označbami in zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi, ki označujejo proizvode s poreklom iz Unije, preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda pred dajanjem proizvoda na trg izvedejo:

(a)

pristojni organi, določeni v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2017/…, ali

(b)

pooblaščeni organi v smislu člena 3(5) Uredbe (EU) 2017/…“.

(b)

v odstavku 3 se črta prvi pododstavek;

(c)

v odstavku 4 se besedilo „iz odstavkov 1 in 2“ nadomesti z besedilom „iz odstavka 2“;

(3)

člen 38 se črta;

(4)

člen 39 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 39

Pooblaščena telesa, ki izvajajo nadzor v tretjih državah

Pooblaščena telesa iz odstavka 2(b) člena 37, ki izvajajo nadzor v tretjih državah, so akreditirani v skladu z zadevnim harmoniziranim standardom ‚Ocena skladnosti – zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve‘. Ta pooblaščena telesa so lahko akreditirana bodisi pri nacionalnem akreditacijskem organu znotraj Unije v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 ali pri akreditacijskem organu zunaj Unije, ki je podpisnik večstranskega sporazuma o priznavanju pod okriljem Mednarodnega akreditacijskega foruma.“;

Člen 163

Spremembe Uredbe (EU) št. 652/2014

Uredba (EU) št. 652/2014 se spremeni:

(1)

člen 30(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Za kritje stroškov, ki jih imajo zaradi izvajanja delovnih programov, ki jih je odobrila Komisija, se lahko dodelijo nepovratna sredstva:

(a)

referenčnim laboratorijem Evropske unije iz člena 93 Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta (*10) in referenčnimi centri Evropske unije iz člena 29 Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta (*11);

(b)

referenčnim centrom Evropske unije za dobrobit živali iz člena 95 Uredbe (EU) 2017/…;

(c)

referenčnim centrom Evropske unije za pristnost in zanesljivost agroživilske verige iz člena 97 Uredbe (EU) 2017/....

(*10)  Uredba (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L …, str. …)."

(*11)  Uredba (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608 in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali (‚Uredba o reji živali‘) (UL L 171, 29.6.2016, str. 66).“;"

(2)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 30a

Akreditacija nacionalnih referenčnih laboratorijev za zdravje rastlin

1.   Nacionalnim referenčnim laboratorijem iz člena 100 Uredbe (EU) 2017/… se lahko dodelijo nepovratna sredstva za stroške, ki jih imajo s pridobivanjem akreditacije v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 ‚Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev‘, za uporabo laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod za preverjanje skladnosti s pravili o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin.

2.   Nepovratna sredstva se lahko dodelijo enemu nacionalnemu referenčnemu laboratoriju v vsaki državi članici za vsak referenčni laboratorij Evropske unije za zdravje rastlin največ tri leta po določitvi zadevnega referenčnega laboratorija Evropske unije.“

Člen 164

Spremembe Uredbe (EU) 2016/429 in z njimi povezane prehodne določbe

1.   Uredba (EU) 2016/429 se spremeni:

(1)

člen 4 se spremeni:

(a)

točka 33 se nadomesti z naslednjim:

„33.

‚uradni nadzor‘ pomeni vsako obliko nadzora, ki se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta (*12);

(*12)  Uredba (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L …, str. …).“;"

(b)

točka 51 se nadomesti z naslednjim:

„(51)

‚sistem Traces‘ pomeni sistemsko komponento, vključeno v sistem IMSOC iz členov 131 do 136 Uredbe (EU) 2017/…;“;

(c)

točka 53 se nadomesti z naslednjim:

„53.

‚uradni veterinar‘ pomeni veterinarja, kakor je opredeljen v členu 3(32) Uredbe (EU) 2017/…;“

(d)

točka 55 se nadomesti z naslednjim:

„55.

‚pristojni organ‘ pomeni osrednji veterinarski organ države članice, pristojen za organizacijo uradnega nadzora in kakršnih koli drugih uradnih dejavnosti v skladu s to uredbo in Uredbo (EU) 2017/…, ali kateri koli drug organ, na katerega je takšna pristojnost prenesena;“;

(2)

v členu 229 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Izvajalci dejavnosti, odgovorni za zadevno pošiljko, omogočijo, da se za pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali ozemelj izvede uradni nadzor v skladu s členom 47 Uredbe (EU) 2017/....“;

(3)

člen 281 se črta.

2.   V zvezi z zadevami, ki jih ureja Uredba (EU) 2016/429, se do datuma začetka uporabe navedene uredbe še naprej uporabljajo naslednje določbe:

(a)

člen 9 Direktive 89/662/EGS;

(b)

člen 10 Direktive 90/425/EGS;

(c)

člen 18(1), (3), (4), (5), (6), (7) in (8) Direktive 91/496/EGS;

(d)

člen 22(1), (3), (4), (5), (6) in (7) Direktive 97/78/ES.

3.   Ob upoštevanju člena 14 Uredbe (EU) 2016/429 in ne glede na datum začetka uporabe iz navedene uredbe velja pogoj za začetek uporabe navedenega člena za namene člena 31(2) te uredbe za izpolnjenega že od 14. decembra 2019.

Člen 165

Spremembe Uredbe (EU) 2016/2031] in z njimi povezane prehodne določbe

1.   Uredba (EU) 2016/2031 se spremeni:

(1)

v členu 2 se točka 6 nadomesti z naslednjim:

„6.

‚pristojni organ‘ pomeni pristojne organe, kakor so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta (*13);

(*13)  Uredba (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L …, str. …).“;"

(2)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Uradna potrditev prisotnosti karantenskega škodljivega organizma za Unijo s strani pristojnega organa

Kadar pristojni organ sumi ali je prejel dokaz, da je karantenski škodljivi organizem za Unijo ali škodljivi organizem, za katerega veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1), navzoč na delu ozemlja zadevne države članice, kjer dotlej njegova navzočnost ni bila znana, ali v pošiljki rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki je bila vnesena ali namenjena vnosu na ozemlje Unije ali se je premikala po njem, nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za potrditev na podlagi diagnoze uradnega laboratorija iz člena 37 Uredbe (EU) 2017/… (v nadaljnjem besedilu: uradna potrditev), ali je škodljivi organizem navzoč ali ne.

Pred uradno potrditvijo navzočnosti navedenega škodljivega organizma in kadar je ustrezno, zadevne države članice sprejmejo fitosanitarne ukrepe, da bi odpravile tveganje njegovega širjenja.

Sum ali dokaz iz prvega odstavka tega člena lahko temelji na kateri koli informaciji, prejeti na podlagi členov 14 in 15, ali od katerega koli drugega vira.“;

(3)

v členu 11 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Uradna obvestila iz prvega odstavka opravi en sam organ zadevne države članice iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2017/… ter se opravijo preko elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103.“;

(4)

v členu 25(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

vloge in odgovornosti organov, ki so v primeru potrditve navzočnosti zadevnega prednostnega škodljivega organizma ali suma nanjo vključeni v izvedbo načrta, hierarhijo dajanja navodil in postopke za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi, drugi javni organi iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2017/…, pooblaščeni organi ali fizične osebe iz člena 28(1) navedene uredbe, laboratoriji in izvajalci poslovnih dejavnosti, po potrebi vključno z usklajevanjem s sosednjimi državami članicami in sosednjimi tretjimi državami;“;

(5)

v členu 41 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Če so bile pri vnosu rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje Unije ali njihovih premikih po tem ozemlju kršene določbe odstavka 1 tega člena, države članice sprejmejo potrebne ukrepe iz člena 66(3) Uredbe (EU) 2017/… ter Komisijo in druge države članice prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 o tem uradno obvestijo.

Kadar je primerno, se uradno obvesti tudi tretja država, iz katere so bili rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti vneseni na ozemlje Unije.“;

(6)

v členu 44 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Kadar je primerno, Komisija v skladu s členom 120 Uredbe (EU) 2017/… izvede poizvedbe v zadevni tretji državi, da preveri, ali so pogoji iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena izpolnjeni.“;

(7)

v členu 49(6) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 te uredbe Komisijo in druge države članice uradno obvestijo, o primerih kadar je bil vnos rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta na ozemlje Unije zavrnjen ali njihov premik po njem prepovedan, ker je zadevna država članica menila, da je bila kršena prepoved iz točke (c) drugega pododstavka odstavka 2 tega člena. Kadar je primerno, ta uradna obvestila vključujejo ukrepe, ki so jih države članice sprejele v zvezi z zadevnimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi ali drugimi predmeti v skladu s členom 66(3) Uredbe (EU) 2017/….“;

(8)

v členu 76 se odstavka 4 in 5 nadomestita z naslednjim:

„4.   V primeru tretje države, ki ni pogodbenica IPPC, pristojni organ sprejme samo fitosanitarna spričevala, ki so jih izdali organi, pristojni v skladu z nacionalnimi predpisi navedene tretje države, in jih priglasili Komisiji. Komisija države članice in njihove izvajalce dejavnosti prek elektronskega sistema uradnega obveščanja iz člena 103 v skladu s točko (a) člena 132 Uredbe (EU) 2017/… obvesti o prejetih priglasitvah.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 105 za dopolnitev te uredbe v zvezi s pogoji za sprejem iz prvega pododstavka tega odstavka zaradi zagotavljanja zanesljivosti navedenih spričeval.

5.   Elektronska fitosanitarna spričevala se sprejmejo samo, če so predložena prek sistema upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC) iz člena 131(1) Uredbe (EU) 2017/… ali v elektronski izmenjavi z njim.“;

(9)

v členu 77(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Kadar je bilo fitosanitarno spričevalo izdano v skladu s členom 71(1), (2) in (3) ter zadevni pristojni organ sklene, da pogoji iz člena 76 niso izpolnjeni, razveljavi navedeno fitosanitarno spričevalo in zagotovi, da ne spremlja več navedenih zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov. Pristojni organ v navedenem primeru v zvezi z zadevnimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti sprejme enega od ukrepov iz člena 66(3) Uredbe (EU) 2017/….“;

(10)

v členu 91(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Uradni pregledi pooblaščenih izvajalcev dejavnosti, ki izvajajo odobren načrt za obvladovanje tveganj v zvezi s škodljivimi organizmi, se lahko v skladu s točko (b) člena 22(3) Uredbe (EU) 2017/…. opravljajo manj pogosto.“;

(11)

v členu 94(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Z odstopanjem od člena 87 te uredbe se v primeru, ko je rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet vnesen na ozemlje Unije iz tretje države, za premik katerega po ozemlju Unije se zahteva rastlinski potni list v skladu s členoma 79(1) in 80(1) te uredbe, tak potni list izda, kadar so bili zadovoljivo opravljeni pregledi v skladu s členom 49(1) Uredbe (EU) 2017/…. glede njihovega vnosa in se pri teh pregledih ugotovi, da zadevne rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti izpolnjujejo bistvene zahteve za izdajo rastlinskega potnega lista v skladu s členom 85 te uredbe in po potrebi členom 86 te uredbe.“;

(12)

v členu 100 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Elektronska fitosanitarna spričevala za izvoz se predložijo prek sistema IMSOC ali v elektronski izmenjavi z njim.“;

(13)

v členu 101 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   Elektronska fitosanitarna spričevala za ponovni izvoz se predložijo prek IMSOC ali v elektronski izmenjavi z njim.“;

(14)

v členu 102 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Predizvozno spričevalo spremlja zadevne rastline, rastlinske proizvode in druge predmete med njihovimi premiki po ozemlju Unije, razen če si zadevne države članice informacije, ki jih navedeno spričevalo vsebuje, izmenjajo prek IMSOC ali v elektronski izmenjavi z njim.“;

(15)

člen 103 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 103

Vzpostavitev elektronskega sistema za predložitev uradnih obvestil

Komisija vzpostavi elektronski sistem za predložitev uradnih obvestil držav članic.

Ta sistem je povezan z IMSOC.“;

(16)

v členu 109 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„Direktiva 2000/29/ES se razveljavi brez poseganja v člen 165(2), (3) in (4) Uredbe (EU) 2017/…“..

2.   V zvezi z zadevami, ki jih urejajo člen 47(2), člen 48, točke (b), (c) in (d) člena 51(1), točka (a) člena 53(1), člen 54(1) in (3) ter točka (a) člena 58 te uredbe, se namesto navedenih določb še naprej uporabljajo ustrezni členi Direktive 2000/29/ES, in sicer do 14. decembra 2022 ali do zgodnejšega datuma po začetku uporabe te uredbe, ki se določi z delegiranim aktom, sprejetim v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za spremembo te uredbe v zvezi z datumom iz odstavka 2 tega člena.

4.   Brez poseganja v odstavka 2 in 3 tega člena ter datum začetka uporabe iz člena 167(1) Komisija delegirane akte iz točke (a) in (e) člena 53(1) v zvezi z blagom iz točke (c) člena 47(1) sprejme najpozneje 12 mesecev pred dnevom začetka njihove uporabe.

Člen 166

Prehodni ukrepi za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov

Brez poseganja v datume začetka uporabe iz člena 167 in prehodne določbe iz tega poglavja se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov iz te uredbe od 28. aprila 2017. Takšni akti se v skladu s členom 167 začnejo uporabljati z datumom začetka uporabe, brez poseganja v prehodne določbe iz tega poglavja.

Člen 167

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Če v odstavkih 2 do 4 ni določeno drugače, se uporablja od 14. decembra 2019.

2.   Na področju, ki ga urejajo pravila iz točke (g) člena 1(2), se člen 34(1), (2) in (3), točka (e) člena 37(4) ter člen 37(5) uporabljajo od 29. aprila 2022.

3.   Členi 92 do 101 te uredbe se od 29. aprila 2018 uporabljajo namesto členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki se s to uredbo razveljavi.

4.   Člen 163 se uporablja od 28. aprila 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 15. marca 2017

Za Svet

Predsednik

Za Evropski parlament

Predsednik


(1)  UL C 67, 6.3.2014, str. 166.

(2)  UL C 114, 15.4.2014, str. 96.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 19. decembra 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(5)  Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).

(6)  Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L 268, 18.10.2003, str. 1).

(7)  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(8)  Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(9)  Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(10)  Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

(11)  Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

(12)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(13)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(14)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(15)  Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(16)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(17)  Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L 24, 30.1.1998, str. 9).

(18)  Direktiva Sveta z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L 268, 24.9.1991, str. 56).

(19)  Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (UL L 194, 25.7.2009, str. 11).

(20)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29).

(21)  Odločba Komisije 2003/24/ES z dne 30. decembra 2002 o razvoju celovitega računalniškega veterinarskega sistema (UL L 8, 14.1.2003, str. 44).

(22)  Odločba Komisije 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema Traces in spremembah Odločbe 92/486/EGS (UL L 94, 31.3.2004, str. 63).

(23)  Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (UL L 224, 18.8.1990, str. 29).

(24)  Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(25)  Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).

(26)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12).

(27)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).

(28)  Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (UL L 351, 2.12.1989, str. 34).

(29)  Direktiva Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (UL L 395, 30.12.1989, str. 13).

(30)  Direktiva Sveta 96/93/ES z dne 17. decembra 1996 o certificiranju živali in živalskih proizvodov (UL L 13, 16.1.1997, str. 28).

(31)  Odločba Sveta 92/438/EGS z dne 13. julija 1992 o uvajanju računalniške tehnologije v veterinarske uvozne postopke (projekt Shift), spremembi direktiv 90/675/EGS, 91/496/EGS, 91/628/EGS in Odločbe 90/424/EGS ter o razveljavitvi Odločbe 88/192/EGS (UL L 243, 25.8.1992, str. 27).

(32)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).

(33)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).

(34)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

(35)  Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303, 18.11.2009, str. 1).

(36)  Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(37)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(38)  Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23).

(39)  Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53).

(40)  Direktiva Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (UL L 182, 12.7.2007, str. 19).

(41)  Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 15.1.2009, str. 7).

(42)  Direktiva Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 47, 18.2.2009, str. 5).

(43)  Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L 189, 27.6.2014, str. 1).

(44)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(45)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(46)  Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L 276, 20.10.2010, str. 33).

(47)  Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1).

(48)  Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(49)  Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(50)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(51)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(52)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(53)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L 35, 8.2.2005, str. 1).

(54)  Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1).

(55)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(56)  Uredba (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (UL L 201, 27.7.2012, str. 60).

(57)  Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(58)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1375 z dne 10. avgusta 2015 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor trihinel v mesu (UL L 212, 11.8.2015, str. 7).

(59)  Uredba (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o netrgovskih premikih hišnih živali in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 998/2003 (UL L 178, 28.6.2013, str. 1).

(60)  Uredba Komisije (EU) št. 284/2011 z dne 22. marca 2011 o posebnih pogojih in podrobnih postopkih za uvoz polimerne kuhinjske posode iz poliamida in melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Ljudske republike Kitajske in Kitajskega posebnega upravnega območja Hongkong (UL L 77, 23.3.2011, str. 25).

(61)  Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2005 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

(*1)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).


PRILOGA I

OZEMLJA IZ TOČKE 40 ČLENA 3 RAZEN ZA UPORABO TOČKE (G) ČLENA 1(2)

1.

Ozemlje Kraljevine Belgije

2.

Ozemlje Republike Bolgarije

3.

Ozemlje Češke republike

4.

Ozemlje Kraljevine Danske razen Ferskih otokov in Grenlandije

5.

Ozemlje Zvezne republike Nemčije

6.

Ozemlje Republike Estonije

7.

Ozemlje Irske

8.

Ozemlje Helenske republike

9.

Ozemlje Kraljevine Španije razen Ceute in Melille

10.

Ozemlje Francoske republike

11.

Ozemlje Republike Hrvaške

12.

Ozemlje Italijanske republike

13.

Ozemlje Republike Ciper

14.

Ozemlje Republike Latvije

15.

Ozemlje Republike Litve

16.

Ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg

17.

Ozemlje Madžarske

18.

Ozemlje Republike Malte

19.

Ozemlje Kraljevine Nizozemske v Evropi

20.

Ozemlje Republike Avstrije

21.

Ozemlje Republike Poljske

22.

Ozemlje Portugalske republike

23.

Ozemlje Romunije

24.

Ozemlje Republike Slovenije

25.

Ozemlje Slovaške republike

26.

Ozemlje Republike Finske

27.

Ozemlje Kraljevine Švedske

28.

Ozemlje Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska


PRILOGA II

USPOSABLJANJE OSEBJA PRISTOJNIH ORGANOV

POGLAVJE I

Vsebina za usposabljanje osebja, ki opravlja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti

1.

Različne metode in tehnike nadzora, kot so inšpekcijski pregled, preverjanje, presejalni pregled, ciljni presejalni pregled, vzorčenje ter laboratorijska analiza, preskušanje in diagnosticiranje

2.

Nadzorni postopki

3.

Pravila iz člena 1(2)

4.

Ocena neskladnosti s pravili iz člena 1(2)

5.

Nevarnosti pri proizvodnji, predelavi in distribuciji živali in blaga

6.

Različne faze proizvodnje, predelave in distribucije ter morebitna tveganja za zdravje ljudi in, kadar je ustrezno, zdravje živali in rastlin, dobrobit živali ter okolje

7.

Ovrednotenje uporabe postopkov HACCP in dobrih kmetijskih praks

8.

Sistemi upravljanja, kot so programi zagotavljanja kakovosti, ki jih upravljajo izvajalci dejavnosti, ter ocena teh sistemov, če so pomembni za zahteve pravil iz člena 1(2)

9.

Sistemi uradnega potrjevanja

10.

Ukrepi za izredne razmere, vključno s komunikacijo med državami članicami in Komisijo

11.

Sodni postopki in posledice uradnega nadzora

12.

Pregled pisnega gradiva, dokumentacije in drugih zapisov, vključno z gradivom, dokumentacijo in zapisi, povezanimi z medlaboratorijskim primerjalnim preskušanjem, akreditacijo in oceno tveganja, ki so lahko pomembni za oceno skladnosti s pravili iz člena 1(2); to lahko vključuje finančne in komercialne vidike

13.

Nadzorni postopki in zahteve za vstop v Unijo živali in blaga, ki prihajajo iz tretjih držav

14.

Katero koli drugo področje, ki je potrebno za zagotovitev, da se uradni nadzor opravlja v skladu s to uredbo

POGLAVJE II

Vsebinska področja za nadzorne postopke

1.

Organizacija pristojnih organov in razmerje med osrednjimi pristojnimi organi in organi, na katere so bile prenesene naloge opravljanja uradnega nadzora ali druge uradne dejavnosti

2.

Razmerje med pristojnimi organi in pooblaščenimi organi ali fizičnimi osebami, na katere so bile prenesene naloge, povezane z uradnim nadzorom, ali druge uradne dejavnosti

3.

Izjava o ciljih, ki naj bi jih dosegli

4.

Naloge, odgovornosti in dolžnosti osebja

5.

Postopki vzorčenja, nadzorne metode in tehnike, vključno z laboratorijsko analizo, preskušanjem in diagnosticiranjem, razlaga rezultatov in posledični sklepi

6.

Programi presejalnih pregledov in ciljnih presejalnih pregledov

7.

Medsebojna pomoč, če je za uradni nadzor potrebno ukrepanje več kot ene države članice

8.

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti po uradnem nadzoru

9.

Sodelovanje z drugimi službami in oddelki, ki imajo lahko s tem povezane odgovornosti, ali z izvajalci dejavnosti

10.

Preverjanje ustreznosti metod vzorčenja ter laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnostičnih metod

11.

Kakršna koli druga dejavnost ali informacije, ki so potrebne za učinkovito delovanje uradnega nadzora


PRILOGA III

OPREDELITEV ANALITSKIH METOD

1.

Za analitske metode in rezultate meritev bi morala veljati naslednja merila:

(a)

točnost (pravilnost in natančnost);

(b)

uporabnost (matriks (material za analizo) in koncentracijsko območje);

(c)

meja zaznavnosti;

(d)

meja določljivosti;

(e)

natančnost;

(f)

ponovljivost;

(g)

obnovljivost;

(h)

izkoristek;

(i)

selektivnost;

(j)

občutljivost;

(k)

linearnost;

(l)

merilna negotovost;

(m)

druga merila, ki se lahko izberejo po potrebi.

2.

Vrednosti natančnosti iz točke 1(e) se bodisi pridobijo pri medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju, ki se opravi v skladu z mednarodno priznanim protokolom o medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju (npr. ISO 5725 „Točnost (pravilnost in natančnost) merilnih metod in rezultatov“), bodisi temeljijo na preskusih skladnosti z merili, kadar so določena merila za analitske metode. Vrednosti ponovljivosti in obnovljivosti so izražene v mednarodno priznani obliki (npr. 95-odstotna stopnja natančnosti, kot je opredeljeno v ISO 5725 „Točnost (pravilnost in natančnost) merilnih metod in rezultatov“). Rezultati medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja se objavijo ali so prosto dostopni.

3.

Analitskim metodam, ki se enotno uporabljajo za različne skupine proizvodov, bi bilo treba dati prednost pred metodami, ki se uporabljajo samo za posamezne proizvode.

4.

Kadar se analitske metode lahko validirajo v samo enem laboratoriju, bi bilo treba te metode validirati v skladu z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli ali smernicami ali pa morajo temeljiti na preskusih skladnosti z merili, kadar so za analitske metode določena izvedbena merila.

5.

Analitske metode, sprejete v skladu s to uredbo, bi bilo treba urediti po standardni ureditvi za analitske metode, ki jo priporoča ISO.


PRILOGA IV

POGLAVJE I

Pristojbine ali dajatve za uradni nadzor pošiljk, ki vsebujejo živali in blago, ki vstopajo v unijo

I.   POŠILJKE, KI VSEBUJEJO ŽIVE ŽIVALI

(a)

Govedo, enoprsti kopitarji, prašiči, ovce, koze, perutnina, kunci in majhna pernata divjad ali divjad, ki ne leti, divji prašiči in divji prežvekovalci:

55 EUR na pošiljko, do 6 ton in

9 EUR na tono, nad 6 in do 46 ton ali

420 EUR na pošiljko, več kot 46 ton.

(b)

Živali drugih vrst:

55 EUR na pošiljko, do 46 ton ali

420 EUR na pošiljko, več kot 46 ton.

II.   POŠILJKE, KI VSEBUJEJO MESO

55 EUR na pošiljko, do 6 ton in

9 EUR na tono, nad 6 in do 46 ton ali

420 EUR na pošiljko, več kot 46 ton.

III.   POŠILJKE, KI VSEBUJEJO RIBIŠKE PROIZVODE

(a)

Ribiški proizvodi, ki niso v razsutem stanju:

(i)

55 EUR na pošiljko, do 6 ton in

(ii)

9 EUR na tono, nad 6 in do 46 ton ali

(iii)

420 EUR na pošiljko, več kot 46 ton.

(b)

Ribiški proizvodi, ki se prevažajo kot zbirni tovor:

(i)

600 EUR na plovilo s tovorom ribiških proizvodov do 500 ton;

(ii)

1 200 EUR na plovilo s tovorom ribiških proizvodov nad 500 in do 1 000 ton;

(iii)

2 400 EUR na plovilo s tovorom ribiških proizvodov nad 1 000 in do 2 000 ton;

(iv)

3 600 EUR na plovilo s tovorom ribiških proizvodov več kot 2 000 ton.

IV.   POŠILJKE, KI VSEBUJEJO MESNE PROIZVODE, PERUTNINSKO MESO, MESO DIVJADI, KUNČJE MESO ALI MESO GOJENE DIVJADI

(a)

55 EUR na pošiljko, do 6 ton in

(b)

9 EUR na tono, nad 6 in do 46 ton ali

(c)

420 EUR na pošiljko, več kot 46 ton.

V.   POŠILJKE, KI VSEBUJEJO DRUGE PROIZVODE ŽIVALSKEGA IZVORA, NAMENJENE ZA PREHRANO LJUDI, KI NISO MESNI PROIZVODI

(a)

Drugi proizvodi živalskega izvora, namenjeni za prehrano ljudi, ki niso v razsutem stanju:

(i)

55 EUR na pošiljko, do 6 ton in

(ii)

9 EUR na tono, nad 6 in do 46 ton ali

(iii)

420 EUR na pošiljko, več kot 46 ton.

(b)

Drugi proizvodi živalskega izvora, namenjeni za prehrano ljudi, ki se prevažajo kot zbirni tovor:

(i)

600 EUR na plovilo s tovorom proizvodov do 500 ton;

(ii)

1 200 EUR na plovilo s tovorom proizvodov nad 500 in do 1 000 ton;

(iii)

2 400 EUR na plovilo s tovorom proizvodov nad 1 000 in do 2 000 ton;

(iv)

3 600 EUR na plovilo s tovorom proizvodov več kot 2 000 ton.

VI.   POŠILJKE, KI VSEBUJEJO ŽIVALSKE STRANSKE PROIZVODE IN KRMO ŽIVALSKEGA IZVORA

(a)

Pošiljke, ki vsebujejo živalske stranske proizvode in krmo živalskega izvora, ki se ne prevažajo v razsutem stanju:

(i)

55 EUR na pošiljko, do 6 ton in

(ii)

9 EUR na tono, nad 6 in do 46 ton ali

(iii)

420 EUR na pošiljko, več kot 46 ton.

(b)

Živalski stranski proizvodi in krma živalskega izvora, ki se prevažajo kot zbirni tovor:

(i)

600 EUR na plovilo s tovorom proizvodov do 500 ton;

(ii)

1 200 EUR na plovilo s tovorom proizvodov nad 500 in do 1 000 ton;

(iii)

2 400 EUR na plovilo s tovorom proizvodov nad 1 000 in do 2 000 ton;

(iv)

3 600 EUR na plovilo s tovorom proizvodov več kot 2 000 ton.

VII.   POŠILJKE V TRANZITU ALI PRETOVORJENE POŠILJKE, KI VSEBUJEJO ŽIVALI IN BLAGO IZ TRETJIH DRŽAV

30 EUR na pošiljko, zvišano za 20 EUR za vsako četrt ure za vsakega člana osebja, ki sodeluje pri nadzoru.

VIII.   POŠILJKE, KI VSEBUJEJO RASTLINE, RASTLINSKE PROIZVODE TER DRUGE PROIZVODE, PREDMETE IN MATERIALE, KI LAHKO VSEBUJEJO ALI ŠIRIJO ŠKODLJIVE ORGANIZME RASTLIN

(a)

Za dokumentacijsko preverjanje: 7 EUR na pošiljko.

(b)

Za preverjanje istovetnosti:

(i)

7 EUR na pošiljko do velikosti tovora tovornjaka, tovora železniškega vagona ali tovora kontejnerja primerljive velikosti;

(ii)

14 EUR na pošiljko, večjo od navedene velikosti.

(c)

Za zdravstvene preglede rastlin v skladu z naslednjimi specifikacijami:

(i)

potaknjenci, sadike (razen gozdnega reprodukcijskega materiala), mlade rastline jagod ali vrtnin:

17,5 EUR na pošiljko do 10 000 kosov,

0,70 EUR na pošiljko za vsakih dodatnih 1 000 enot,

140 EUR na pošiljko kot najvišja pristojbina,

(ii)

grmi, drevesa (razen posekanih božičnih drevesc), druge lesnate rastline, vključno z gozdnim reprodukcijskim materialom (razen semen):

17,5 EUR na pošiljko do 10 000 kosov,

0,44 EUR na pošiljko za vsakih dodatnih 1 000 enot,

140 EUR na pošiljko kot najvišja pristojbina,

(iii)

čebulice, stebelni gomolji, korenike, gomolji za saditev (razen gomoljev krompirja):

17,5 EUR na pošiljko do 200 kg teže,

0,16 EUR na pošiljko za vsakih dodatnih 10 kg,

140 EUR na pošiljko kot najvišja pristojbina,

(iv)

semena, tkivne kulture:

7,5 EUR na pošiljko do 100 kg teže,

0,175 EUR na pošiljko za vsakih dodatnih 10 kg,

140 EUR na pošiljko kot najvišja pristojbina,

(v)

druge rastline za saditev, ki niso opredeljene drugje v tej točki:

17,5 EUR na pošiljko do 5 000 kosov,

0,18 EUR na pošiljko za vsakih dodatnih 100 enot,

140 EUR na pošiljko kot najvišja cena,

(vi)

rezano cvetje:

17,5 EUR na pošiljko do 20 000 kosov,

0,14 EUR na pošiljko za vsakih dodatnih 1 000 enot,

140 EUR na pošiljko kot najvišja pristojbina,

(vii)

veje z listi, deli iglavcev (razen posekanih božičnih drevesc):

17,5 EUR na pošiljko do 100 kg teže,

1,75 EUR na pošiljko za vsakih dodatnih 100 kg,

140 EUR na pošiljko kot najvišja pristojbina,

(viii)

posekana božična drevesca:

17,5 EUR na pošiljko do 1 000 kosov,

1,75 EUR na pošiljko za vsakih dodatnih 100 enot,

140 EUR na pošiljko kot najvišja pristojbina,

(ix)

listi rastlin, kot so zelišča, začimbe in listnate vrtnine:

17,5 EUR na pošiljko do 100 kg teže,

1,75 EUR na pošiljko za vsakih dodatnih 10 kg,

140 EUR na pošiljko kot najvišja pristojbina,

(x)

sadje, vrtnine (razen listnatih vrtnin):

17,5 EUR na pošiljko do 25 000 kg teže,

0,7 EUR na pošiljko za vsakih dodatnih 1 000 kg,

(xi)

gomolji krompirja:

52,5 EUR na partijo do 25 000 kg teže,

52,5 EUR na partijo za vsakih dodatnih 25 000 kg,

(xii)

les (razen lubja):

17,5 EUR na pošiljko do prostornine 1 000 m3,

0,175 EUR na pošiljko za vsakih dodatnih 10 m3,

(xiii)

zemlja, rastni substrat, lubje:

17,5 EUR na pošiljko do 25 000 kg teže,

0,7 EUR na pošiljko za vsakih dodatnih 1 000 kg,

140 EUR na pošiljko kot najvišja pristojbina,

(xiv)

zrnje:

17,5 EUR na pošiljko do 25 000 kg teže,

0,7 EUR na pošiljko za vsakih dodatnih 1 000 kg,

700 EUR na pošiljko kot najvišja pristojbina,

(xv)

druge rastline ali rastlinski proizvodi, ki niso opredeljeni drugje v tej točki:

17,5 EUR na pošiljko.

Kadar pošiljke ne sestavljajo samo proizvodi, ki spadajo pod opis v ustrezni alineji, se tisti deli pošiljke, ki jih sestavljajo proizvodi, ki spadajo pod opis v ustrezni alineji (partija ali partije), obravnavajo kot ločena pošiljka.

POGLAVJE II

Pristojbine ali dajatve za uradni nadzor v klavnicah, razsekovalnicah, obratih za predelavo divjadi ter za uradni nadzor v zvezi s proizvodnjo mleka, proizvodnjo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture in njihovim dajanjem na trg

I.   PRISTOJBINE ALI DAJATVE ZA URADNI NADZOR V KLAVNICAH

(a)

Goveje meso:

(i)

odraslo govedo: 5 EUR/žival;

(ii)

mlado govedo: 2 EUR/žival;

(b)

meso kopitarjev: 3 EUR/žival,

(c)

prašičje meso: živali s težo trupa:

(i)

manj kot 25 kg: 0,5 EUR/žival;

(ii)

enako ali več od 25 kg: 1 EUR/žival;

(d)

ovčje in kozje meso: živali s težo trupa:

(i)

manj kot 12 kg: 0,15 EUR/žival;

(ii)

enako ali več od 12 kg: 0,25 EUR/žival;

(e)

perutninsko meso:

(i)

perutnina rodu gallus in pegatka: 0,005 EUR/žival;

(ii)

race in gosi: 0,01 EUR/žival;

(iii)

purani: 0,025 EUR/žival;

(iv)

meso gojenih kuncev: 0,005 EUR/žival;

(v)

prepelice in jerebice: 0,002 EUR/žival;

II.   PRISTOJBINE ALI DAJATVE ZA URADNI NADZOR V RAZSEKOVALNICAH

Na tono mesa:

(a)

goveje meso, telečje meso, prašičje meso, meso kopitarjev, ovčje in kozje meso: 2 EUR;

(b)

perutninsko meso in meso gojenih kuncev: 1,5 EUR;

(c)

meso gojene divjadi in divjačina:

majhna pernata divjad in divjad, ki ne leti: 1,5 EUR;

ratiti (noj, emu, nandu): 3 EUR;

divji prašiči in prežvekovalci: 2 EUR.

III.   PRISTOJBINE ALI DAJATVE ZA URADNI NADZOR V OBRATIH ZA PREDELAVO DIVJADI

(a)

majhna pernata divjad: 0,005 EUR/žival;

(b)

majhna divjad, ki ne leti: 0,01 EUR/žival;

(c)

prežvekovalci: 0,5 EUR/žival;

(d)

kopenski sesalci:

(i)

divji prašič: 1,5 EUR/žival;

(ii)

prežvekovalci: 0,5 EUR/žival.

IV.   PRISTOJBINE ALI DAJATVE ZA URADNI NADZOR V ZVEZI S PROIZVODNJO MLEKA

(a)

1 EUR na 30 ton

ter

(b)

potem 0,5 EUR na tono.

V.   PRISTOJBINE ALI DAJATVE ZA URADNI NADZOR V ZVEZI S PROIZVODNJO RIBIŠKIH PROIZVODOV IN PROIZVODOV IZ AKVAKULTURE IN NJIHOVIM DAJANJEM NA TRG

(a)

Prvo dajanje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture na trg:

(i)

1 EUR/tono za prvih 50 ton v mesecu;

(ii)

potem 0,5 EUR/tono.

(b)

Prva prodaja na ribjem trgu:

(i)

0,5 EUR/tono za prvih 50 ton v mesecu;

(ii)

potem 0,25 EUR/tono.

(c)

Prva prodaja, če ni sortiranja ali če sortiranje po svežosti in/ali velikosti:

(i)

1 EUR/tono za prvih 50 ton v mesecu;

(ii)

potem 0,5 EUR/tono.


PRILOGA V

KORELACIJSKE TABELE IZ ČLENA 146(2)

1.   Uredba (ES) št. 882/2004

Uredba (ES) št. 882/2004

Ta uredba

člen 1(1), prvi pododstavek

člen 1(1)

člen 1(1), drugi pododstavek

člen 1(2)

člen 1(2)

člen 1(4)

člen 1(3)

člen 1(4)

člen 2

člen 3

člen 3(1)

člen 9(1)

člen 3(2)

člen 9(4)

člen 3(3)

člen 10

člen 3(4)

člen 9(6)

člen 3(5)

člen 9(6)

člen 3(6)

člen 9(7)

člen 3(7)

člen 4(1)

člen 4(1)

člen 4(2)

člen 5(1)(a), (c), (d), (e), (f), (g) in (i)

člen 4(3)

člen 4(2)

člen 4(4)

člen 5(1)(b)

člen 4(5)

člen 5(4)

člen 4(6)

člen 6(1)

člen 4(7)

člen 5(1), prvi pododstavek

člen 28(1)

člen 5(1), drugi pododstavek

člen 5(1), tretji pododstavek

člen 31(3)

člen 5(2)(a), (b), (c) in (f)

člen 29

člen 5(2)(d)

člen 5(2)(e)

člen 32

člen 5(3)

člen 33

člen 5(4)

člen 6

člen 5(4)

člen 7(1), prvi pododstavek

člen 11(1), prvi pododstavek

člen 7(1), drugi pododstavek, točka (a)

člen 11(1), drugi pododstavek

člen 7(1), drugi pododstavek, točka (b)

člen 7(2), prvi stavek

člen 8(1)

člen 7(2), drugi stavek

člen 7(2), tretji stavek

člen 7(3)

člen 8(3)

člen 8(1)

člen 12(1)

člen 8(2)

člen 5(1)(h)

člen 8(3)(a)

člen 12(2)

člen 8(3)(b)

člen 12(3)

člen 8(4)

člen 9(1)

člen 13(1), prvi pododstavek

člen 9(2)

člen 13(1), drugi pododstavek

člen 9(3)

člen 13(2)

člen 10

člen 14

člen 11(1)

člen 34(1) in (2)

člen 11(2)

člen 11(3)

člen 34(4)

člen 11(4)

člen 34(6)

člen 11(5)

člen 35(1)

člen 11(6)

člen 35(2)

člen 11(7)

člen 34(5)

člen 12(1)

člen 37(1)

člen 12(2)

člen 37(4)(e)

člen 12(3)

člen 37(5)(c)

člen 12(4)

člen 39(2)

člen 13

člen 115

člen 14(1)

člen 14(2)

člen 45(3)

člen 14(3)

člen 15(1)

člen 44(1), prvi stavek

člen 15(2)

člen 44(3) in (5)

člen 15(3)

člen 44(3) in (5)

člen 15(4)

člen 15(5)

člen 47(1)(d) in (2)(b) in člen 54(4), prvi stavek

člen 16(1)

člen 45(1)

člen 16(2)

člen 45(2)

člen 16(3), prvi stavek

člen 45(2)

člen 16(3), drugi stavek

člen 34(5)

člen 17(1), prva alinea

člen 59(1)

člen 17(1), druga alinea

člen 56(1), (3)(a) in (4) in člen 58

člen 17(2)

člen 18

člen 65(1), (2) in (3)

člen 19(1)

člen 66(1) in (3)

člen 19(2)(a)

člen 67

člen 19(2)(b)

člen 66(6)

člen 19(3)

člen 66(5)

člen 19(4)

člen 7

člen 20

člen 71

člen 21(1)

člen 72(1)

člen 21(2)

člen 69

člen 21(3)

člen 66(1)

člen 21(4)

člen 66(5)

člen 22

člen 66(7), 67, zadnji stavek, in člen 69(4)

člen 23(1)

člen 73(1)

člen 23(2)

člen 73(2) in 74

člen 23(3)

člen 73(3)

člen 23(4)

člen 73(2)

člen 23(5)

člen 73(4)(a)

člen 23(6)

člen 73(2)(c) in (4)(b)

člen 23(7)

člen 74

člen 23(8)

člen 74

člen 24(1)

člen 75(1)

člen 24(2)

člen 57

člen 24(3)

člen 46

člen 24(4)

člen 76

člen 25(1)

člen 25(2)(a)

člen 25(2)(b)

člen 77(1)(c)

člen 25(2)(c)

člen 77(1)(f)

člen 25(2)(d)

člen 48(c) in (d) ter člen 77(1)(e) in (k)

člen 25(2)(e)

člen 25(2)(f)

člen 70

člen 25(2)(g)

člen 77(1)(h)

člen 25(2)(h)

člen 46(2)(b)

člen 26

člen 78(1)

člen 27(1)

člen 80

člen 27(2)

člen 79

člen 27(3)

člen 27(4)

člen 79(1)

člen 27(5)

člen 27(6)

člen 27(7)

člen 27(8)

člen 84(2)

člen 27(9)

člen 83(2)

člen 27(10)

člen 27(11)

člen 84(1)

člen 27(12), prvi stavek

člen 85

člen 27(12), drugi stavek

člen 28

člen 29

člen 30(1)(a)

člen 87

člen 30(1)(b)

člen 90(a)

člen 30(1)(c)

člen 88(2)

člen 30(1)(d)

člen 90(b) in (f)

člen 30(1)(e)

člen 90(c)

člen 30(1)(f)

člen 90(d)

člen 30(1)(g)

člen 90(e)

člen 30(2)(a)

člen 89(1)(f)

člen 30(2)(b)

člen 89(1)(d)

člen 30(3)

člen 31

člen 32(1)(a)

člen 94(2)(a)

člen 32(1)(b)

člen 94(2)(c)

člen 32(1)(c)

člen 94(2)(d)

člen 32(1)(d)

člen 94(2)(e)

člen 32(1)(e)

člen 94(2)(f)

člen 32(1)(f)

člen 94(2)(h)

člen 32(2)(a)

člen 94(2)(a), (c) in (d)

člen 32(2)(b)

člen 94(2)(i)

člen 32(2)(c)

člen 94(2)(e)

člen 32(2)(d)

člen 94(2)(h)

člen 32(2)(e)

člen 94(2)(e)

člen 32(3)

člen 93(3)(a)

člen 32(4)(a)

člen 93(3)(c)

člen 32(4)(b)

člen 93(3)(d)

člen 32(4)(c)

člen 93(3)(d)

člen 32(4)(d)

člen 8

člen 32(4)(e)

člen 93(3)(e)

člen 32(4)(f)

člen 94(2)(k)(iii)

člen 32(4)(g)

člen 93(3)(e)

člen 32(4)(h)

člen 93(3)(f)

člen 32(5)

člen 99(1)

člen 32(6)

člen 99(2)

člen 32(7)

člen 32(8), prvi stavek

člen 99(3)

člen 32(8), drugi stavek

člen 99(4)

člen 32(9)

člen 33(1)

člen 100(1)

člen 33(2)

člen 101(1)

člen 33(3)

člen 100(2)

člen 33(4)

člen 100(4)

člen 33(5)

člen 100(5)

člen 33(6)

člen 101(2)

člen 33(7)

člen 34(1)

člen 102(1)

člen 34(2)

člen 102(1) in (2)

člen 34(3)

člen 102(3)

člen 35(1)

člen 103(1)

člen 35(2)

člen 103(3)

člen 35(3)

člen 103(2)

člen 35(4)

člen 36(1)

člen 104(1)(c)

člen 36(2), prvi stavek

člen 36(2), drugi stavek

člen 104(2)

člen 36(3), prvi pododstavek

člen 104(3), prvi stavek

člen 36(3), drugi pododstavek

člen 36(3), tretji pododstavek, prvi stavek

člen 104(3)(c)

člen 36(3), tretji pododstavek, drugi stavek

člen 104(3)(b)

člen 36(4)

člen 104(3)(a)

člen 37(1)

člen 105(1)

člen 37(2)

člen 105(2)

člen 38(1)

člen 106(1)

člen 38(2)

člen 106(2)(c)

člen 38(3)

člen 106(3)

člen 39(1)

člen 107(1)

člen 39(2)

člen 107(2)

člen 40(1)

člen 108(1)

člen 40(2)

člen 40(3)

člen 108(2)

člen 40(4)

člen 41

člen 109(1)

člen 42(1)(a)

člen 42(1)(b)

člen 111(2)

člen 42(1)(c)

člen 111(3)

člen 42(2)

člen 110(2)

člen 42(3)

člen 111(2)

člen 43(1), prvi stavek

člen 43(1), drugi stavek

člen 43(1)(a)

člen 43(1)(b)

člen 43(1)(c)

člen 43(1)(d) do (j)

člen 43(1)(k)

člen 43(2)

člen 44(1)

člen 113(1)

člen 44(2)

člen 44(3)

člen 113(1)

člen 44(4), prvi pododstavek, prvi stavek

člen 114(1)

člen 44(4), prvi pododstavek, drugi stavek

člen 114(2)

člen 44(5)

člen 44(6)

člen 114(1)

člen 45(1)

člen 116(1)(2) in (4)

člen 45(2)

člen 116(3)

člen 45(3)

člen 117

člen 45(4)

člen 118

člen 45(5)

člen 119

člen 45(6)

člen 46(1), prvi stavek

člen 120(1)

člen 46(1), drugi stavek

člen 120(4)

člen 46(1), tretji stavek

člen 120(2)

člen 46(2)

člen 120(3)

člen 46(3)

člen 121

člen 46(4)

člen 46(5)

člen 46(6)

člen 122

člen 46(7)

člen 123

člen 47(1)

člen 125(1)(a) do (e)

člen 47(2)

člen 125(2)

člen 47(3)

člen 125(1)(f) in (g)

člen 47(4)

člen 47(5)

člen 48(1)

člen 126(1)

člen 48(2)

člen 126(2)

člen 48(3)

člen 127(1) in (2)

člen 48(4)

člen 127(3)

člen 48(5), prvi stavek

člen 127(3)(f)

člen 48(5), drugi in tretji stavek

člen 49

člen 129

člen 50

člen 51(1)

člen 130(1) in (2)

člen 51(2)

člen 130(3)

člen 51(3)

člen 52

člen 124

člen 53

člen 112

člen 54(1)

člen 138(1)

člen 54(2)

člen 138(2)

člen 54(3)

člen 138(3)

člen 54(4)

člen 105(1)

člen 54(5)

člen 138(4)

člen 55(1)

člen 139(1)

člen 55(2)

člen 139(1)

člen 56(1)

člen 141(1)

člen 56(2)(a)

člen 56(2)(b)

člen 141(2)

členi 57 do 61

člen 62

člen 145

člen 63(1)

člen 63(2)

člen 25

člen 64, prvi pododstavek

člen 142(1)

člen 64, točka (1)

člen 142(1)

člen 64, točka (2)

člen 142(2)

člen 65

člen 66

člen 67

Priloga I

Priloga I

Priloga II

Priloga II

Priloga III

Priloga III

Priloga IV

Priloga V

Priloga VI

člena 81 in 82(2)

Priloga VII

Priloga VIII

2.   Direktiva 96/23/ES

Direktiva 96/23/ES

Ta uredba

člen 1

člen 2(a)

člen 19

člen 2(b)

člen 2(c)

člen 19

člen 2(d)

člen 3(3)

člen 2(e)

člen 19

člen 2(f)

člen 37(1)

člen 2(g)

člen 2(h)

člen 19

člen 2(i)

člen 3

člen 9(1) in (2), člen 19, člen 109(1) ter člen 112

člen 4(1)

člen 4(1)

člen 4(2)

člen 4(2)(a), člen 109(2) in člen 113

člen 4(3)

člen 5

člen 111(2) in (3), člen 113(1)(a) ter člen 110(2)

člen 6

člen 19(2)(a) in (b)

člen 7

člen 110(2)

člen 8(1)

člen 8(2)

člen 8(3), (4) in (5)

členi 11, 113 in 114

člen 9(A)

člen 9(B)

člen 10

člen 15

člen 11(1) in (2)

člena 9(2) in 10

člen 11(3)

člen 19(2)(c) ter člena 137 in 138

člen 12, prvi odstavek

člen 9(4)

člen 12, drugi odstavek

člen 15

člen 13

člen 19(2)(c) ter člena 137 in 138

člen 14(1)

člena 100 in 101

člen 14(2)

člen 93

člen 15(1), prvi pododstavek

člen 19(2)(a) in (b)

člen 15(1), drugi pododstavek

člen 34(6)

člen 15(1), tretji pododstavek

člen 15(2), prvi pododstavek

člen 34(6)

člen 15(2), drugi pododstavek

člen 35(3)

člen 15(3), prvi, drugi in tretji pododstavek

člen 19(2)(c) in člen 138

člen 15(3), četrti pododstavek

členi 65 do 72

člen 16(1)

člena 105(1) in 108(1) ter člen 138

člen 16(2) in (3)

člen 19(2)(c) in člen 138

člen 17

člen 19(2)(c) in člen 138

člen 18

člen 19(2)(c) in člen 138

člen 19

člen 138(4)

člen 20(1)

členi 102 do 108

člen 20(2), prvi pododstavek

člen 106(1) in (2)

člen 20(2), drugi pododstavek

člen 106(3)

člen 20(2), tretji in četrti pododstavek

člen 108(1)

člen 20(2), peti in šesti pododstavek

člen 108(2)

člen 21

členi 116, 117 in 119

člen 22

člen 137

člen 23

člen 19(2)(c) in člen 138

člen 24(1) in (2)

člena 18(2)(d) in 19(2)(c) ter člena 137 in 138

člen 24(3)

člena 18(2)(d) in 19(2)(c) ter člen 138

člen 25

člen 19(2)(c) in člen 138(2)

člen 26

člen 7

člen 27

člen 139

člen 28

člen 139

člen 29(1) in (2)

členi 125, 126, 127 in 129

člen 29(3)

členi 47 do 64

člen 29(4)

člen 113(1)

člen 30(1) in (2)

členi 65 do 72

člen 30(3)

člen 129(3)

člen 31

členi 78 do 85

člen 33

člen 145

člen 34

člen 19(2)(a) in (b)

člen 35

člen 36

člen 37

člen 38

člen 39

Priloga I

člen 19(2)(a) in (b)

Priloga II

člen 19(2)(a) in (b)

Priloga III

člen 19(2)(a) in (b)

Priloga IV

člen 19(2)(a) in (b)

3.   Direktivi 89/662/EGS in 90/425/EGS

Direktiva 89/662/EGS

Ta uredba

člen 1

člen 2(1), (2) in (3)

člen 2(4)

člen 3(3)

člen 2(5)

člen 3(32)

člen 3(1), prvi in drugi pododstavek

člen 3(1), tretji pododstavek

člen 9(1)

člen 3 (1), četrti pododstavek

člen 137(2) in (3) ter člen 138

člen 3(2)

člen 3(3)

člen 4(1), prvi stavek

člen 9(1) ter členi 10, 137 in 138

člen 4(1), prva alinea

člen 9(6)(a)

člen 4(1), druga alinea

člen 4(2)

člen 139

člen 5(1)(a), prvi pododstavek

člen 9

člen 5(1)(a), drugi pododstavek

člen 137(2) in (3)

člen 5(1)(b)

člen 5(2)

člen 5(3)(a), (b) in (d)

člen 5(3)(c)

člen 9(7)

člen 5(4) in (5)

člen 6(1)

člen 49

člen 6(2)

člen 7(1)

členi 102 do 108 in člen 138

člen 7(2)

člen 8(1)

členi 102 do 108

člen 8(2)

člena 7 in 138(3)

člen 8(3)

člen 138(4)

člen 9

člen 10

člen 4(1)

člen 11

členi 10, 14 in 15

člen 12

člen 13

člen 14

člen 15

člen 16(1)

člen 113(1)

člen 16(2)

člen 16(3)

člen 113(2)

člen 17

člen 145

člen 18

člen 145

člen 19

člen 20

člen 22

člen 23

Priloga A

Priloga B


Direktiva 90/425/EGS

Ta uredba

člen 1

člen 2(1) do (5)

člen 2(6)

člen 3(3)

člen 2(7)

člen 3(32)

člen 3(1) in (2)

člen 3(3)

člen 9, člen 137(2) in (3) ter člen 138

člen 3(4)

člen 4(1)

člen 9

člen 4(2)

člen 4(3)

člen 139

člen 5(1)(a), prvi pododstavek

člen 9

člen 5(1)(a), drugi pododstavek

člen 137(2) in (3)

člen 5(1)(b)(i), prvi pododstavek

člen 5(1)(b)(i), drugi pododstavek

člen 9

člen 5(1)(b)(ii), (iii) in (iv)

člen 5(2)(a), prvi pododstavek

člen 9(7)

člen 5(2)(a), drugi in tretji pododstavek

člen 5(2)(b)

člen 5(3)

člen 6

člen 7(1)

člen 49

člen 7(2)

člen 8(1)

členi 102 do 108 in člen 138

člen 8(2)

člen 9(1)

člena 102 in 108

člen 9(2)

člena 7 in 138(3)

člen 9(3)

člen 138(4)

člen 9(4)

člen 10

člen 11

člen 4(1)

člen 12

člen 13

členi 10, 14 in 15

člen 14

člen 15

člen 16

člen 17

člen 145

člen 18

člen 145

člen 19

člen 145

člen 20

členi 131, 132, 133 in 134

člen 21

člen 22(1)

člen 113(1)

člen 22(2)

člen 22(3)

člen 113(2)

člen 23

člen 24

člen 26

člen 27

Priloga A

Priloga B

Priloga C

4.   Direktivi 97/78/EC in 91/496/EEC

Direktiva 97/78/ES

Ta uredba

člen 1

člen 2

člen 3

člen 2(2)(a)

člen 3(19)

člen 2(2)(b)

člen 3(41)

člen 2(2)(c)

člen 3(42)

člen 2(2)(d)

člen 3(43)

člen 2(2)(e)

člen 2(2)(f)

člen 3(37)

člen 2(2)(g)

člen 3(38)

člen 2(2)(h)

člen 2(2)(i)

člen 2(2)(j)

člen 2(2)(k)

člen 3(3)

člen 3(1) in (2)

člen 47(1)

člen 3(3)

člen 15 ter člen 56(1) in (3)

člen 3(4)

člen 57

člen 3(5)

člen 47(2) in (3) ter člen 58

člen 4(1)

člen 49(2)

člen 4(2)

člen 4(3) in (4)

člen 49(1), (2) in (3) ter člen 52

člen 4(5)

člen 52

člen 5(1)

člen 56(3)(b) in (4)

člen 5(2)

člen 50(4)

člen 5(3)

člen 50(2) in (3)

člen 5(4)

člen 58

člen 6(1)(a), prvi odstavek

člen 64(1)

člen 6(1) (a), drugi odstavek

člen 64(2)

člen 6(1)(b)

člen 6(2)

člena 59 in 62

člen 6(3)

člen 63

člen 6(4)

člena 60(1) in 63(3)

člen 6(5)

člen 6(6)

členi 60(2), 62(3), 63(5) ter člen 64(2) in (4)

člen 7(1)

člen 50(1)

člen 7(2)

člen 49(1), (2) in (3) ter člen 52

člen 7(3)

člen 57

člen 7(4)

člen 50(2), člen 55 in člen 56(4)

člen 7(5)

člen 7(6)

člena 52 in 58

člen 8(1)

člen 8(2)

člen 77(1)(b)

člen 8(3), (4), (5), (6), (7)

člen 77(2)

člen 9

člen 51(1)(b) in (c)

člen 10(1), (2), (4)

člen 54(2)

člen 10(3)

člen 11

člen 51(1)(d)

člen 12

člena 48(h) in 77(1)(k)

člen 13

člen 77(1)(c)

člen 14

člen 15

člen 77(1)(h)

člen 16(1)(a)

člen 48(d)

člen 16(1)(b)

člen 48(e)

člen 16(1)(c)

člen 48(c)

člen 16(1)(d)

člen 48(g)

člen 16(1)(e)

člen 48(a)

člen 16(1)(f)

člen 48(b)

člen 16(2)

člen 16(3)

člen 16(4)

člen 77(1)(c) in (f)

člen 17(1)

člen 66(5)

člen 17(2)

člen 66(1), (2) in (3)

člen 17(2)(a)

člen 66(3)(b) ter člena 69 in 72

člen 17(2)(a), prva alinea

člen 17(2)(a), druga alinea

člen 68(1)(a)

člen 17(2)(b)

člen 69

člen 17(3)

člen 65(4), (5) in (6)

člen 17(4)

člen 17(5)

člena 66(7) in 69(4)

člen 17(6)

člen 17(7)

člen 65(6), člen 70 in člen 71(3)

člen 18

člen 62(2)

člen 19(1)

člen 77(1)(g)

člen 19(2)

člen 77(1)(a)

člen 19(3)

člen 64(3)(a) in (4)

člen 20(1)

člen 65

člen 20(2)

člen 22(1)

člen 22(2)

člen 67

člen 22(3)

člen 22(4)

člen 22(5)

člen 22(6)

člen 22(7)

člen 24

člen 65(4), (5) in (6)

člen 24(3)

člena 73 in 129

člen 25(1)

členi 102 do 108

člen 25(2)

člen 7

člen 25(3)

člen 26

člen 130(5) in (6)

člen 27

člen 5(4) ter člen 130(1) in (6)

člen 28

člen 29

člen 30

člen 31

člen 32

člen 33

člen 34

člen 35

člen 36

Priloga I

Priloga I

Priloga II

člen 64

Priloga III

člen 52


Direktiva 91/496/EGS

Ta uredba

člen 1

člen 2(1)

člen 2(2)(a)

člen 3(41)

člen 2(2)(b)

člen 3(42)

člen 2(2)(c)

člen 3(43)

člen 2(2)(d)

člen 2(2)€

člen 3(37)

člen 2(2)(f)

člen 3(38)

člen 3(1)(a)

člen 56(1) in (3)(a) ter člen 58(b)

člen 3(1)(b)

člena 47(1) in 66(2)

člen 3(1)(c)(i)

člen 56(6)(b) in (5) ter člen 57

člen 3(1)(c)(ii)

člen 79(1)

člen 3(1)(d)

člen 57

člen 3(2)

člen 4(1)

člen 49(1) in člen 52

člen 4(2)

člen 49(1), (2) in (3) ter člen 52

člen 4(3)

člen 51(1)(c)

člen 4(4)

člen 79(1)

člen 4(5)

členi 5(4) in 51(1)(c) ter člen 52

člen 5

člen 55, člen 56(3)(b) in (5), člen 57, člen 58(a) in člen 66(1)

člen 6(1)

člen 6(2)(a)

člen 64(1) in (2)

člen 6(2)(b)

člen 64(1)

člen 6(2)(c)

člen 59

člen 6(2)(d)

člen 64(3)(a) in (4)

člen 6(3)

člen 60

člen 6(3)(a)

člen 60(1)(c)

člen 6(3)(b)

člen 60(1)(c)

člen 6(3)(c)

člena 59(2) in 64(3)

člen 6(3)(d)

člen 6(3)(e)

člena 59(2) in 64(3)

člen 6(3)(f)

člena 59(2) in 64(3)

člen 6(3)(g)

člen 6(4)

člena 59 in 60(1)

člen 6(5)

člen 60(2)

člen 7(1), prva alinea

člen 50(2)

člen 7(1), druga alinea

člen 56(3)(b) in (5) ter člen 58

člen 7(1), tretja alinea

člen 50(1)

člen 7(2)

člen 58

člen 7(3)

člen 8

člen 53(1)(b)

člen 9

člen 51(1)(d)

člen 10

člen 66(2)

člen 11(1)

člen 65

člen 11(2)

člen 12(1)

členi 66, 68 in 69

člen 12(2)

člen 66(3) in člen 9

člen 12(3)

člen 70, ter člena 71(3) in 72(3)

člen 12(4)

člen 12(5)

člen 13

člen 64(2)

člen 14

člen 15

člen 79(1)

člen 16

člen 54

člen 17

člen 7

člen 17a

člen 18(1)

člen 18(2)

člen 67

člen 18(3)

člen 18(4)

člen 18(5)

člen 18(6)

člen 18(7)

člen 18(8)

člen 19

člena 116 in 117

člen 20

členi 102 do 108

člen 21

člen 130(5) in (6)

člen 22

člen 23

člen 24

člen 25

člen 26

člen 27

člen 28

člen 29

člen 30

člen 31

Priloga A

člen 64

Priloga B

člen 66(2)

5.   Direktiva 96/93/ES

Direktiva 96/93/ES

Ta uredba

člen 1

člen 2(1) prvi pododstavek

člen 2(1) drugi pododstavek

člen 3(26)

člen 2(2)

člen 3

člen 3(1)

člen 88(2)(b)

člen 3(2)

člen 88(3)(a) in (b)

člen 3(3)

člen 89(1)(a)

člen 3(4)

člen 88(3)(b)

člen 3(5)

člen 90

člen 4(1)

člena 88(2)(a) in 89(2)

člen 4(2)

člen 89(1)(c)

člen 4(3)

člen 89(1)(e)

člen 5

člen 89(2)

člen 6

člen 129

člen 7

člen 145

člen 8

člen 9

člen 10

6.   Direktiva 89/608/EGS

Direktiva 89/608/EGS

Ta uredba

člen 1

člen 2

člen 3

členi 102 do 108

člen 4

členi 102 do 108

člen 5

členi 102 do 108

člen 6

členi 102 do 108

člen 7

členi 102 do 108

člen 8

členi 102 do 108

člen 9

členi 102 do 108

člen 10

člen 8 in členi 102 do 108

člen 11

člen 12

členi 102 do 108

člen 13

člen 14

člen 15

člen 8 in členi 102 do 108

člen 16

člen 17

člen 18

člen 19

člen 20

7.   Odločba 92/438/EGS

Odločba 92/438/EGS

Ta uredba

člen 1

členi 131 do 136

člen 2

člen 3

členi 131 do 136

člen 4

členi 131 do 136

člen 5

členi 131 do 136

člen 6

člen 64(3)(f)

člen 7

člen 8

člen 9

člen 10

člen 11

člen 12

člen 13

člen 14

člen 15

Priloga I

členi 131 do 136

Priloga II

členi 131 do 136

Priloga III

členi 131 do 136

8.   Uredba (ES) št. 854/2004

Uredba (ES) št. 854/2004

Ta uredba

člen 1(1)

člen 1(2)(a)

člen 1(1a)

člen 1(2)

člen 1(3)

člen 2(1)(c)

člen 3(3)

člen 2(1)(f)

člen 3(32)

člen 2(1)(g)

člen 2(1)(h)

člen 3(49)

člen 2(1)(i)

člen 2(2)

člen 3

člen 148

člen 4(1)

člen 15(1) in (2)

člen 4(2)

člen 18(1)

člen 4(3)

člen 18

člen 4(4)

člen 18(2)(d) in (8)(a)

člen 4(5)

člen 18(2)(d) in (8)(a)

člen 4(6)

člen 4(7)

člen 17(a) in (b) ter člen 18(2)(d) in (5)

člen 4(8)

člen 9(1) in člen 18(8)(a)

člen 4(9)

člen 9(1) in člen 18(8)(a)

člen 5 (1)

člen 17, člen 18(1) in (2), člen 18(7)(a) in (b) ter člen 18(8)(a) in (d)

člen 5(2)

člen 17(a) in (b) ter člen 18(4), (5) in (8)(e)

člen 5(3)

člen 18(8)(c) in člen 138

člen 5(4)

člen 17(a) in (b) ter člen 18(5), (7)(a), (b), (e) in (j) ter (8)(a) in (d)

člen 5(5)

člen 5(1)(e), (g) in (h)

člen 5(6)

člen 18(3), (4) in (7)(k)

člen 5(7)

člen 18(7)(j)

člen 6

člen 18(6), (7)(g) in (8)(b)

člen 7

člen 18(8)(a)

člen 8

člen 18(8)(a)

člen 10

člen 11

člena 126 in 127

člen 12

člen 126

člen 13

člena 126 in 127

člen 14

člen 126

člen 15(1)

člen 18(1) in (8)(a)

člen 15(2)

člen 126

člen 15(3)

člen 18(8)(a)

člen 15(4)

člen 18(8)(a)

člen 16(1) prvi odstavek

člen 18(7)

člen 16(2) drugi odstavek

člen 18(8)

člen 17(1)

člen 18(7) in (8)

člen 17(2)

člen 18(7)

člen 17(3) do (7), z izjemo primerov iz (4)(a)(iii)

člen 17(3) do (8), velja za primere iz (4)(a)(iii)

člen 18(9)

člen 18

člen 18(7) in (8)

člen 19

člen 145

člen 20

člen 21(1)

člen 114

člen 22

člen 167

Priloga I

člen 17 ter člen 18(1), (2), (3), (4), (7)(a), (b), (c), (d), (f), (k) in (j), (8)(a), (c), (d) in (e)

Priloga II

člen 18(1), (6), (7)(g), (8)(a) in (b)

Priloga III

člen 18(1) in (8)(a)

Priloga IV

člen 18(1) ter (8)(a) in (f)

Priloga V

člen 126

Priloga VI

člen 126


Top