31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/479

(1)

Za zagotovitev usklajenega pristopa k uporabi omejitev pozicij za izvedene finančne instrumente na blago v Uniji bi bilo treba določiti metodologijo za izračunavanje navedenih omejitev. Metodologija bi morala preprečevati regulativno arbitražo in spodbujati skladnost ter hkrati pristojnim organom zagotavljati zadostno prožnost za upoštevanje razlik med različnimi trgi izvedenih finančnih instrumentov na blago in trgi za osnovno blago. Metodologija za izračun omejitev bi morala pristojnim organom omogočati, da cilje glede določanja omejitev na dovolj nizki ravni, s katerimi se imetnikom pozicij v zadevnih izvedenih finančnih instrumentih na blago prepreči zloraba ali izkrivljanje trga, uskladijo s cilji glede podpiranja ureditev urejenega določanja cen in poravnave, glede razvoja novih izvedenih finančnih instrumentov na blago in glede omogočanja, da izvedeni finančni instrumenti na blago še naprej podpirajo delovanje poslovnih dejavnosti na trgu za osnovno blago.

(2)

Za jasno opredelitev omejenega števila pojmov, ki izhajajo iz Direktive 2014/65/EU, in določitev tehničnih pogojev, potrebnih za to uredbo, bi bilo treba opredeliti številne izraze, da se zagotovi enotna uporaba.

(3)

Dolge in kratke pozicije v izvedenem finančnem instrumentu na blago udeležencev na trgu bi bilo treba medsebojno netirati, da se določi dejanska velikost pozicije, ki jo oseba kadar koli nadzoruje. Velikost pozicije na podlagi opcijske pogodbe bi bilo treba izračunati na podlagi delta ekvivalenta. Ker ta uredba uporablja različno metodologijo za izračun omejitev pozicij za pogodbe promptnega meseca in drugih mesecev, bi bilo treba tako netiranje uporabljati ločeno za pozicije promptnega meseca in pozicije drugih mesecev.

(4)

Direktiva 2014/65/EU določa, da bi bilo treba vse pozicije, ki jih imajo druge osebe v imenu osebe, vključiti v izračun omejitve pozicije te osebe in da bi se morale omejitve pozicij uporabljati tako na ravni subjektov kot tudi na ravni skupine ter da je zato treba združevati pozicije na ravni skupine. Združevanje na ravni skupine je primerno zagotoviti le, če lahko obvladujoče podjetje nadzoruje uporabo pozicij. Tako bi morala obvladujoča podjetja, poleg odvisnih podjetij, ki združujejo lastne pozicije, združevati pozicije svojih odvisnih podjetij s katerimi koli pozicijami, ki jih ima neposredno v lasti obvladujoče podjetje. Tako združevanje lahko privede do pozicij, izračunanih na ravni obvladujočega podjetja, ki so večje ali, zaradi netiranja dolgih in kratkih pozicij različnih odvisnih podjetij, nižje kot na ravni posameznega odvisnega podjetja. Pozicije se ne bi smele združevati na ravni obvladujočega podjetja, če ima te pozicije kolektivni naložbeni podjem v imenu svojih vlagateljev in ne v imenu svojih obvladujočih podjetij, kadar obvladujoče podjetje ne more nadzorovati uporabe teh pozicij v svojo korist.

(5)

Pojem istega izvedenega finančnega instrumenta na blago bi moral določati visok prag, da se osebam prepreči netiranje pozicij za neenake izvedene finančne instrumente na blago, s katerim se izogibajo strogi omejitvi pozicij za glavno pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih na blago in jo oslabijo. To pristojnim organom ne bi smelo preprečevati, da določijo podobne omejitve pozicij za podobne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago pod okriljem Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA). Za izvedene finančne instrumente na blago bi se moralo šteti, da se z njimi trguje v znatnem obsegu na mestu trgovanja samo, če presegajo prag likvidnosti, ki je v tej uredbi določen za dovolj dolgo obdobje.

(6)

Če se pogodba, s katero se trguje na prostem trgu (OTC), vrednoti za isto osnovno blago, ki je dobavljivo na isti lokaciji in z enakimi pogodbenimi pogoji, in če je njen poslovni izid močno povezan s pogodbo, s katero se trguje na mestu trgovanja, bi se morala šteti za gospodarsko enakovredno ne glede na majhne razlike v pogodbenih specifikacijah v zvezi z velikostmi lotov in datumom dobave. Tudi razlike v ureditvah obvladovanja tveganj po trgovanju, kot so ureditve kliringa, ne bi smele biti ovira za razglasitev takih pogodb za gospodarsko enakovredne. Za preprečitev neustreznega netiranja morebitnih prevladujočih pozicij, s katerimi se trguje na mestu trgovanja na podlagi dvostranskih dogovorov v pogodbah OTC, in za zagotovitev učinkovitega delovanja režima omejitev pozicij v praksi je treba pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, s katerimi se trguje na prostem trgu, šteti za gospodarsko enakovredne pogodbam mest trgovanja le v določenih okoliščinah. Za odvračanje od izogibanja omejitvam pozicij in povečanje celovitosti režima omejitev pozicij mora biti opredelitev gospodarsko enakovredne pogodbe OTC ozka, tako da osebi ne dovoljuje, da bi netirala pozicijo OTC z več drugimi pozicijami ali uveljavila diskrecijsko pravico glede izbire pozicij, s katerimi se netira.

(7)

Da se ugotovi, katere pozicije v izvedenih finančnih instrumentih na blago objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo, bi bilo treba določiti nekatera merila, vključno z uporabo računovodske opredelitve zavarovalne pogodbe, ki temelji na pravilih mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: MSRP). Ta računovodska opredelitev bi morala biti na voljo tudi nefinančnim subjektom, čeprav na ravni posameznega subjekta ne uporabljajo pravil MSRP.

(8)

Poleg tega bi morala biti nefinančnim subjektom omogočena uporaba tehnik obvladovanja tveganj za zmanjšanje skupnih tveganj, ki izhajajo iz njihove poslovne dejavnosti ali poslovne dejavnosti njihove skupine, vključno s tveganji, ki izhajajo iz več geografskih trgov, več proizvodov, časovnih okvirov ali subjektov (v nadaljnjem besedilu: makro zavarovanja ali zavarovanja portfelja). Če nefinančni subjekt uporablja makro zavarovanja ali zavarovanja portfelja, morda ne bo mogel neposredno povezati določene pozicije v izvedenem finančnem instrumentu na blago z določenim tveganjem, ki izhaja iz poslovne dejavnosti, ki naj bi jo izvedeni finančni instrument na blago zavaroval. Nefinančni subjekt lahko uporabi tudi neenakovredni izvedeni finančni instrument na blago za zavarovanje pred določenim tveganjem, ki izhaja iz poslovne dejavnosti, če enak izvedeni finančni instrument na blago ni na voljo ali če tesneje povezani izvedeni finančni instrument na blago nima zadostne likvidnosti (v nadaljnjem besedilu: nadomestno zavarovanje). V takih primerih bi morali biti politike in sistemi obvladovanja tveganj sposobni preprečiti, da se nezavarovalni posli opredelijo kot zavarovalni, in zagotoviti dovolj razčlenjen pogled na portfelj zavarovanja, tako da se opredelijo špekulativne komponente in upoštevajo pri omejitvah pozicij. Za pozicije se ne bi smelo šteti, da zmanjšujejo tveganja, povezana s poslovno dejavnostjo, zgolj zato, ker so na splošno vključene v portfelj za zmanjševanje tveganj.

(9)

Tveganje se lahko razvije postopoma in morda bo treba za prilagoditev razvoju tveganja izvedene finančne instrumente na blago, ki so bili prvotno izvedeni za zmanjšanje tveganja, povezanega s poslovno dejavnostjo, izravnati z uporabo dodatnih pogodb na izvedene finančne instrumente na blago, s katerimi se prekinejo zadevne pogodbe na izvedene finančne instrumente na blago, ki niso več povezane s poslovnim tveganjem. Poleg tega razvoj tveganja, ki je bilo obravnavano z vključitvijo pozicije v izvedeni finančni instrument na blago za zmanjšanje tveganja, pozneje ne bi smel privesti do tega, da bi bila zadevna pozicija ocenjena kot posel, ki prvotno ni bil prednosten.

(10)

Nefinančnim subjektom bi morala biti omogočena uporaba izjeme v zvezi z zavarovanjem poslovnih dejavnosti pred vključitvijo v pozicijo. Uporaba izjeme bi morala pristojnemu organu zagotoviti jasen in natančen pregled poslovnih dejavnosti nefinančnega subjekta v zvezi z osnovnim blagom, povezanimi tveganji in načinom, kako se izvedeni finančni instrumenti na blago uporabljajo za zmanjšanje navedenih tveganj. Omejitve pozicij se uporabljajo ves čas, in če pristojni organ na koncu ne odobri izjeme, bi moral nefinančni subjekt ustrezno zmanjšati vse pozicije, ki presegajo omejitev in za katere bi se lahko izvedli nadzorni ukrepi v zvezi s kršitvijo omejitve. Nefinančni subjekti bi morali redno ocenjevati svoje dejavnosti za zagotovitev upravičenosti nadaljnje uporabe izjeme.

(11)

Obdobje promptnega meseca, ki je obdobje neposredno pred dobavo ob izteku, je prilagojeno vsakemu posameznemu izvedenemu finančnemu instrumentu na blago in morda ne traja natančno en mesec. Pogodbe za promptni mesec bi se morale zato nanašati na pogodbo o zadevnem izvedenem finančnem instrumentu na blago, ki bo naslednja zapadla. Z omejitvijo pozicij, ki jih oseba lahko ima v obdobju, ko naj bi bilo dobavljeno fizično blago, se omeji osnovna dobavljiva količina, ki jo lahko vsaka oseba dobavi ali prevzame, s čimer se posameznikom prepreči kopičenje prevladujočih pozicij, kar bi jim lahko omogočilo krčenje trga z omejevanjem dostopa do blaga. Standardno izhodišče za omejitev pozicij promptnega meseca za izvedene finančne instrumente na blago, poravnane fizično ali v gotovini, bi bilo tako treba izračunati kot odstotek predvidene dobavljene količine. Pristojnim organom bi moralo biti omogočeno izvajanje načrta zniževanja omejitev pozicij od trenutka, ko pogodba postane pogodba za promptni mesec, do zapadlosti, da se konkretneje zagotovi, da so omejitve pozicij ustrezno določene v celotnem obdobju promptnega meseca, in da se zagotovi urejena poravnava.

(12)

Omejitev pozicij drugih mesecev se uporablja za vse roke zapadlosti, razen za promptni mesec. Standardno izhodišče za omejitve pozicij drugih mesecev za izvedene finančne instrument na blago, poravnane fizično in v gotovini, bi se moralo izračunati kot odstotek vseh odprtih deležev. Porazdelitev pozicij po drugih mesecih blagovne standardizirane pogodbe je pogosto osredotočena na mesece, ki so najbližje roku zapadlosti. Zato vsi odprti deleži zagotavljajo ustreznejše izhodišče za določitev omejitev pozicij kot uporaba povprečne vrednosti za vse roke zapadlosti.

(13)

Standardno izhodišče, tj. 25 % dobavljive količine in odprtih pozicij, je bilo določeno na podlagi izkušenj drugih trgov in drugih jurisdikcij. Pristojni organi bi morali izhodišče prilagoditi tako, da bi ga bilo mogoče zmanjšati za največ 20 % (oziroma 22,5 % v primeru nekaterih izvedenih finančnih instrumentov na kmetijske proizvode) in povečati za največ 10 % (oziroma 15 % v primeru manj likvidnih izvedenih finančnih instrumentov na blago), če bi tako zahtevale značilnosti trga, npr. odsotnost udeležencev na trgu, da bi se podprla urejena poravnava in delovanje pogodbe ter njenega osnovnega trga. Ker se izhodiščna vrednost prilagodi le, kadar in tako dolgo, kot to zahtevajo objektivne značilnosti trga, bi morale biti mogoče začasne prilagoditve izhodiščne vrednosti. Pristojni organi bi morali zagotoviti, da se prilagoditev izhodišča navzdol izvede, kadar je to potrebno za preprečitev prevladujočih pozicij ter za podporo urejenega oblikovanja cen za izvedeni finančni instrument na blago in osnovno blago. Razpon kaže, da Direktiva 2014/65/EU zajema širši razpon izvedenih finančnih instrumentov na blago in trgov kot drugi trgi in jurisdikcije. Opredelitev izvedenega finančnega instrumenta na blago iz člena 2(1)(30) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je široka ter vključuje tudi listinjene izvedene finančne instrumente in izvedene finančne instrumente, ki so poravnani v gotovini in nimajo opredmetenih osnovnih instrumentov, kot so podnebne spremenljivke. Za listinjene izvedene finančne instrumente se ne uporablja pojem promptnega meseca in drugih mesecev. Za izvedene finančne instrumente brez osnovnega instrumenta se dobavljiva količina ne more uporabiti za določitev omejitve pozicij. Zato bi moralo biti pristojnim organom omogočeno, da izboljšajo ali prilagodijo metodologije za določanje omejitev pozicij za te izvedene finančne instrumente na blago na podlagi različnih parametrov, kot je število izdanih vrednostnih papirjev ali uporaba odprtih pozicij tudi za promptni mesec.

(14)

Nekateri izvedeni finančni instrumenti na blago, zlasti za električno energijo in plin, določajo, da se osnovni instrumenti stalno zagotavljajo v določenem obdobju, kot je dan, mesec ali leto. Poleg tega se lahko nekatere pogodbe z daljšimi obdobji dobave, kot je leto ali četrtletje, samodejno nadomestijo s povezanimi pogodbami s krajšimi obdobji dobave, kot je četrtletje ali mesec (verižne pogodbe). V teh primerih omejitev pozicije promptnega meseca za pogodbo, ki bo nadomeščena pred dobavo, ne bi bila primerna, saj ne bi vključevala izteka in fizične dobave ali poravnave pogodbe v gotovini. Če se obdobja dobave pogodb za iste osnovne instrumente prekrivajo, bi se morala za vse povezane pogodbe uporabljati enotna omejitev pozicij, da bi se ustrezno upoštevale pozicije v vseh zadevnih pogodbah, ki bi se morda izvedle. Za olajšanje tega bi se morale povezane pogodbe meriti v enotah osnovnega instrumenta ter biti ustrezno združene in netirane.

(15)

Za nekatere izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode, ki pomembno vplivajo na cene hrane, metodologija pristojnemu organu omogoča, da določi izhodiščno vrednost in omejitev pozicij pod najnižjo vrednostjo splošnega razpona, če najde dokaze o špekulativni dejavnosti, ki pomembno vpliva na cene.

(16)

Pristojni organ bi moral oceniti, ali dejavniki, navedeni v odstavku 3 člena 57 Direktive 2014/65/EU, zahtevajo prilagoditev izhodišča za določitev končne stopnje omejitve pozicije. Ti dejavniki bi se morali pri ocenjevanju upoštevati kot pomembni za posamezni izvedeni finančni instrument na blago. Metodologije bi morale zagotavljati smernice glede načina določanja omejitve, ne da bi bila pristojnemu organu odvzeta končna odločitev o ustrezni omejitvi pozicij za izvedeni finančni instrument na blago, da bi se preprečila zloraba trga. Dejavniki bi morali biti pomemben pokazatelj za pristojne organe in tudi za ESMA, da se jim olajša oblikovanje mnenj in zagotovi ustrezna uskladitev omejitve pozicij v Uniji, vključno z oceno učinka nestanovitnosti za vsak primer posebej in tako pogosto, kot je to potrebno za zagotovitev, da ostanejo omejitve pozicij primerne.

(17)

Omejitve pozicij ne bi smele ustvarjati ovir za razvoj novih izvedenih finančnih instrumentov na blago in preprečevati ustreznega delovanja manj likvidnih delov trgov izvedenih finančnih instrumentov na blago. Pristojni organi bi morali pri uporabi metodologije upoštevati čas, potreben za razvoj in povečanje likvidnosti novih in obstoječih izvedenih finančnih instrumentov na blago, zlasti za izvedene finančne instrumente na blago, ki bi lahko podpirali obvladovanje tveganj na prilagojenih ali uveljavljajočih se trgih ali si prizadevali za razvoj novih ureditev zavarovanja pred tveganji pri novem blagu. Glede na veliko število trgov in blaga, za katere se uporablja režim omejitev pozicij, ni enotnega ali predhodno določenega obdobja, ki bi ustrezno zajemalo prehod z nove na uveljavljeno pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih na blago. Prav tako obstajajo številne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki morda nikoli ne bodo privabile dovolj udeležencev ali dovolj povečale likvidnosti za omogočanje učinkovite uporabe omejitev pozicij brez tveganja, da bi udeleženci redno in nenamerno kršili omejitev ter posledično ovirali oblikovanje cen in poravnavo izvedenih finančnih instrumentov na blago. Za odpravo teh tveganj za učinkovito delovanje trgov je z metodologijo predviden večstopenjski pristop, pri katerem se omejitev pozicij za promptni mesec in druge mesece določi na fiksni ravni 2 500 lotov za izvedene finančne instrumente na blago in 2,5 milijona izdanih vrednostnih papirjev za listinjene izvedene finančne instrumente z blagom kot osnovnim instrumentom, dokler ni presežen prag 10 000 lotov oziroma 10 milijonov vrednostnih papirjev. Za pogodbe, ki presegajo te prage in so hkrati še vedno precej likvidne, bi moralo biti mogoče po potrebi uporabiti višje omejitve za zagotovitev, da trgovanje s takimi pogodbami ni neupravičeno omejeno.

(18)

Število, sestava in vloga udeležencev na trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago lahko vplivajo na naravo in velikost pozicij, ki jih imajo nekateri udeleženci na trgu. Nekateri udeleženci na trgu lahko imajo za nekatere izvedene finančne instrumente na blago veliko pozicijo, ki izraža njihovo vlogo pri nakupu in prodaji ter dobavi blaga, kadar so na nasprotni strani trga kot večina drugih udeležencev na trgu, ki zagotavljajo storitve likvidnosti ali obvladovanja tveganj za trg osnovnega blaga.

(19)

Dobava, uporaba in razpoložljivost osnovnega blaga ter dostop do njega so značilnosti trga osnovnega blaga. Pristojni organ lahko z oceno podrobnejših elementov teh značilnosti, kot sta pokvarljivost blaga in način prevoza, določi prožnost trga in ustrezno prilagodi omejitve pozicij.

(20)

Pri nekaterih izvedenih finančnih instrumentih na blago lahko obstaja velika razlika med odprto pozicijo in dobavljivo količino. To se lahko zgodi v primeru razmeroma majhnega trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti v primerjavi z dobavljivo količino, pri čemer je odprta pozicija manjša v primerjavi z dobavljivo količino, ali, na primer, če se določeni izvedeni finančni instrument na blago široko uporablja za zavarovanje pred številnimi različnimi vrstami izpostavljenosti tveganju in je zato dobavljiva količina manjša v primerjavi z odprto pozicijo. Zaradi te velike razlike med odprto pozicijo in dobavljivo količino so upravičene prilagoditve glede na izhodišče, ki se uporabljajo za omejitev za druge mesece, navzgor ali navzdol, da se preprečijo motnje na trgu, ko se približuje promptni mesec.

(21)

Z enakim namenom omejitve motenj na trgu, ko se približuje promptni mesec, je dobavljiva količina zaradi velikih razlik med izračuni te količine in odprte pozicije opredeljena tako, da vključuje vse nadomestne razrede ali vrste blaga, ki se lahko dobavijo pri poravnavi pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago pod pogoji zadevne pogodbe.

(22)

Nova zakonodaja Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov, določena v Direktivi 2014/65/EU in Uredbi (EU) št. 600/2014, se uporablja od 3. januarja 2017. Za zagotovitev skladnosti in pravne varnosti bi bilo treba to uredbo uporabljati od istega datuma.

(23)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardih, ki jih je ESMA predložila Komisiji.

(24)

ESMA je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

1.

„nefinančni subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ni:

Subjekt iz tretje države je nefinančni subjekt, če ne potrebuje dovoljenja na podlagi navedene zakonodaje, če ima sedež v Uniji in zanj velja pravo Unije;

2.

„pogodba za promptni mesec“ pomeni pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki se nanaša na določeno osnovno blago in ki bo naslednja zapadla v skladu s pravili, ki jih določi mesto trgovanja;

3.

„pogodba za druge mesece“ pomeni katero koli pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki ni pogodba za promptni mesec.

(a)

svoje neto pozicije in

(b)

neto pozicij vsakega od njegovih odvisnih podjetij.

(a)

oba izvedena finančna instrumenta na blago imata enake pogodbene specifikacije in pogoje, razen ureditev obvladovanja tveganj po trgovanju;

(b)

oba izvedena finančna instrumenta na blago tvorita zamenljivo skupino odprtih pozicij ali, v primeru izvedenih finančnih instrumentov na blago, opredeljenih členu 4(1)(44)(c) Direktive 2014/65/EU, izdanih vrednostnih papirjev, s katero se lahko pozicije v izvedenem finančnem instrumentu na blago, s katerim se trguje na enem mestu trgovanja, izravnajo s pozicijami v izvedenem finančnem instrumentu na blago, s katerim se trguje na drugem mestu trgovanja.

(a)

presega povprečno dnevno odprto pozicijo v višini 10 000 lotov v promptnem mesecu in drugih mesecih skupaj ali

(b)

v primeru izvedenih finančnih instrumentov na blago, opredeljenih v členu 4(1)(44)(c) Direktive 2014/65/EU, kadar število enot, s katerimi se trguje, pomnoženo s ceno, presega povprečni dnevni znesek v višini 1 milijona EUR.

(a)

največjo povprečno dnevno odprto pozicijo ali

(b)

v primeru izvedenih finančnih instrumentov na blago, opredeljenih v členu 4(1)(44)(c) Direktive 2014/65/EU, najvišji povprečni dnevni znesek.

(a)

zmanjšuje tveganja, ki izhajajo iz morebitne spremembe vrednosti sredstev, storitev, surovin, produktov, blaga ali obveznosti, ki jih ima nefinančni subjekt ali njena skupina v lasti, jih proizvaja, izdeluje, predeluje, opravlja, kupuje, trži, oddaja, prodaja ali prevzame ali razumno pričakuje, da jih bo imela v lasti, jih proizvajala, izdelovala, predelovala, opravljala, kupovala, tržila, oddajala, prodajala ali prevzela v okviru njenega običajnega poslovanja;

(b)

je pogodba za varovanje pred tveganji v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), sprejetimi v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(a)

v notranjih politikah opiše naslednje:

(b)

lahko zagotovi dovolj razčlenjen pogled na portfelj glede na razred izvedenega finančnega instrumenta na blago, osnovno blago, obdobje in katere koli druge dejavnike.

(a)

opis narave in vrednosti poslovnih dejavnosti nefinančnega subjekta pri blagu, za katere je izvedeni finančni instrument na blago, za katerega se zahteva izvzetje, relevanten;

(b)

opis narave in vrednosti dejavnosti nefinančnega subjekta pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago in pozicijami v teh instrumentih, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, ter v njihovih gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC;

(c)

opis narave in velikosti izpostavljenosti in tveganj pri blagu, ki jih nefinančni subjekt ima ali pričakuje, da jih bo imel zaradi svojih poslovnih dejavnosti, in ki se zmanjšujejo ali bi se zmanjšali z uporabo izvedenih finančnih instrumentov na blago;

(d)

razlago, kako uporaba izvedenih finančnih instrumentov na blago s strani nefinančnega subjekta neposredno zmanjšuje njegovo izpostavljenost in tveganja pri poslovnih dejavnostih.

(a)

določbe o skladiščenju osnovnega blaga;

(b)

dejavnike, ki lahko vplivajo na dobavo osnovnega blaga.

(a)

5–35 % ali

(b)

2,5–35 % za vsako pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu z osnovnim instrumentom, ki se šteje za živila, namenjena prehrani ljudi, z vsemi skupnimi odprtimi deleži v pogodbah za promptni mesec in druge mesece, ki presegajo 50 000 lotov v obdobju treh zaporednih mesecev.

(a)

za izvedene finančne instrumente na blago, s katerimi se trguje na mestu trgovanja in pri katerih vsi skupni odprti deleži v pogodbah za promptni mesec in druge mesece ne presegajo 10 000 lotov v obdobju treh zaporednih mesecev, pristojni organi določijo omejitev pozicij v navedenih izvedenih finančnih instrumentih na blago na 2 500 lotov;

(b)

za izvedene finančne instrumente na blago, s katerimi se trguje na mestu trgovanja in pri katerih vsi skupni odprti deleži v pogodbah za promptni mesec in druge mesece presegajo 10 000 lotov, vendar ostajajo pod mejo 20 000 lotov v obdobju treh zaporednih mesecev, pristojni organi določijo omejitev pozicij promptnega meseca in drugih mesecev na 5–40 %;

(c)

za izvedene finančne instrumente na blago, kot so opredeljeni v členu 4(1)(44)(c) Direktive 2014/65/EU, pri katerih skupno število izdanih vrednostnih papirjev ne presega 10 milijonov v obdobju treh zaporednih mesecev, pristojni organ določi omejitev pozicij v navedenih izvedenih finančnih instrumentih na blago na 2,5 milijona vrednostnih papirjev;

(d)

za izvedene finančne instrumente na blago, kot so opredeljeni v členu 4(1)(44)(c) Direktive 2014/65/EU, pri katerih skupno število izdanih vrednostnih papirjev presega 10 milijonov, vendar ostaja pod mejo 20 milijonov v obdobju treh zaporednih mesecev, pristojni organ določi omejitev pozicij promptnega meseca in drugih mesecev na 5–40 %.

(a)

je povprečno število udeležencev na trgu, ki imajo pozicijo v izvedenem finančnem instrumentu na blago v obdobju do določitve omejitve pozicij, manjše od 10 ali

(b)

je število investicijskih podjetij, ki delujejo kot vzdrževalci trga v skladu s členom 4(1)(7) Direktive 2014/65/EU v izvedenem finančnem instrumentu na blago v času določitve ali pregleda omejitve pozicij, manjše od 3.

(a)

ali obstajajo omejitve glede dobave blaga, vključno s pokvarljivostjo dobavljenega blaga;

(b)

način prevoza in dobave fizičnega blaga, vključno z naslednjim:

(c)

struktura, organizacija in delovanje trga, vključno s sezonskostjo na ekstraktivnem trgu in trgu kmetijskih proizvodov, pri čemer dejanska dobava niha skozi koledarsko leto;

(d)

sestava in vloga udeležencev na trgu osnovnega blaga, vključno z upoštevanjem števila udeležencev na trgu, ki zagotavljajo posebne storitve, ki omogočajo delovanje trga osnovnega blaga, kot so storitve obvladovanja tveganj, dobave, skladiščenja ali poravnave;

(e)

makroekonomski ali drugi povezani dejavniki, ki vplivajo na delovanje trga osnovnega blaga, vključno z dobavo, skladiščenjem in poravnavo blaga;

(f)

značilnosti, fizikalne lastnosti in življenjski cikel osnovnega blaga.

(a)

cene izvedenega finančnega instrumenta na blago ali osnovnega blaga so prekomerno nestanovitne;

(b)

dodatna prilagoditev omejitev pozicije bi učinkovito zmanjšala prekomerno nestanovitnost cene zadevnega izvedenega finančnega instrumenta na blago ali osnovnega blaga.