This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32017R0567
Commission Delegated Regulation (EU) 2017/567 of 18 May 2016 supplementing Regulation (EU) No 600/2014 of the European Parliament and of the Council with regard to definitions, transparency, portfolio compression and supervisory measures on product intervention and positions (Text with EEA relevance. )
Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/567 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo pojmov, preglednostjo, stiskanjem portfelja ter nadzornimi ukrepi glede poseganja v zvezi s produkti in pozicij (Besedilo velja za EGP. )
Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/567 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo pojmov, preglednostjo, stiskanjem portfelja ter nadzornimi ukrepi glede poseganja v zvezi s produkti in pozicij (Besedilo velja za EGP. )
C/2016/2860
UL L 87, 31.3.2017, p. 90–116
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
|
31.3.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 87/90 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/567
z dne 18. maja 2016
o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo pojmov, preglednostjo, stiskanjem portfelja ter nadzornimi ukrepi glede poseganja v zvezi s produkti in pozicij
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti člena 2(2), člena 13(2), člena 15(5), člena 17(3), člena 19(2), člena 19(3), člena 31(4), člena 40(8), člena 41(8), člena 42(7) in člena 45(10) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V tej uredbi so natančneje določena merila za določitev „likvidnega trga“ v skladu s členom 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014. V ta namen je treba določiti merila za prosti obtok, povprečno dnevno število poslov in povprečni dnevni promet posebej za delnice, potrdila o lastništvu, kotirajoče investicijske sklade in certifikate, da se upoštevajo posebnosti vsakega od teh finančnih instrumentov. Za zagotovitev skladne in enotne uporabe po vsej Uniji so potrebna pravila, ki določajo, kako bi bilo treba izvesti izračune likvidnosti v začetni fazi po uvrstitvi finančnega instrumenta v trgovanje. |
|
(2) |
Določbe v tej uredbi so tesno povezane, saj po eni strani obravnavajo opredelitve in določajo zahteve v zvezi s preglednostjo pred trgovanjem in po njem pri sistematičnih internalizatorjih ter objavo podatkov s strani mest trgovanja in sistematičnih internalizatorjev, po drugi strani pa obravnavajo opredelitve in določajo zahteve v zvezi s pooblastili na področju poseganja v zvezi s produkti in upravljanja pozicij Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA). Za zagotovitev skladnosti navedenih določb, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter da se zainteresiranim stranem in zlasti tistim, za katere veljajo obveznosti, omogoči celovit pregled nad določbami, je treba te določbe vključiti v eno uredbo. |
|
(3) |
Za zagotovitev obstoja minimalnega števila likvidnih lastniških instrumentov v vseh delih Unije bi moral imeti pristojni organ države članice, v kateri se trguje z manj kot petimi likvidnimi finančnimi instrumenti za vsako delnico, potrdilo o lastništvu, kotirajoči investicijski sklad in certifikat, možnost, da določi enega ali več dodatnih likvidnih finančnih instrumentov, če finančnih instrumentov, za katere se šteje, da imajo likvidni trg, v nobeni od teh kategorij finančnih instrumentov ni skupaj več kot pet. |
|
(4) |
Ta uredba določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesta trgovanja, ter sistematični internalizatorji, da se zagotovi enotno zagotavljanje podatkov o trgu na razumni poslovni podlagi po vsej Uniji. Ti pogoji temeljijo na cilju zagotoviti, da je obveznost zagotavljanja podatkov o trgu na razumni poslovni podlagi dovolj jasna, da omogoča učinkovito in enotno uporabo ob upoštevanju različnih modelov poslovanja in struktur stroškov upravljavcev trga in investicijskih podjetij, ki upravljajo mesto trgovanja, ter sistematičnih internalizatorjev. |
|
(5) |
Za zagotovitev, da so pristojbine za podatke o trgu določene na razumni ravni, se za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja podatkov o trgu na razumni poslovni podlagi zahteva, da so pristojbine razumno povezane s stroški priprave in razširjanja takih podatkov Zato bi morali ponudniki podatkov brez poseganja v uporabo pravil o konkurenci določiti svoje pristojbine na podlagi svojih stroškov, hkrati pa bi jim moralo biti omogočeno, da pridobijo razumno kritje na podlagi dejavnikov, kot so stopnja dobička iz poslovanja, razmerje med stroški in prodajo, donosnost obratnih sredstev in donosnost kapitala. Če imajo ponudniki podatkov skupne stroške za zagotavljanje podatkov in drugih storitev, lahko stroški zagotavljanja podatkov o trgu vključujejo ustrezen delež skupnih stroškov, ki izhajajo iz morebitne druge ustrezne zagotovljene storitve. Ker je opredelitev natančnih stroškov kompleksna, bi bilo treba namesto tega opredeliti metodologije dodeljevanje in delitve stroškov, s čimer bi bila opredelitev navedenih stroškov prepuščena presoji ponudnikov podatkov o trgu, ob upoštevanju cilja zagotavljanja, da so pristojbine za podatke o trgu v Uniji določene na razumni ravni. |
|
(6) |
Podatki o trgu bi se morali zagotavljati na nediskriminatorni podlagi, zaradi česar bi bilo treba vsem strankam, ki v skladu z objavljenimi objektivnimi merili spadajo v isto kategorijo, ponuditi enake cene in druge pogoje. |
|
(7) |
Da bi uporabniki podatkov lahko pridobili podatke o trgu, ne da bi morali kupiti druge storitve, bi bilo treba podatke o trgu ponujati ločeno od drugih storitev. Da se uporabnikom podatkov pri nakupu sklopov podatkov na mestih trgovanja in pri drugih distributerjih podatkov o trgu isti podatki o trgu ne bi zaračunali večkrat, bi jih bilo treba ponujati na podlagi posameznega uporabnika, razen če bi bilo to nesorazmerno glede na stroške takšnega ponujanja navedenih podatkov, ob upoštevanju obsega in področja uporabe podatkov, ki jih zagotavlja upravljavec trga ali investicijsko podjetje, ki upravlja mesto trgovanja, ali sistematični internalizator. |
|
(8) |
Da bi lahko uporabniki podatkov in pristojni organi učinkovito ocenili, ali se podatki o trgu zagotavljajo na razumni poslovni podlagi, je treba bistvene pogoje za njihovo zagotavljanje razkriti javnosti. Zato bi morali ponudniki podatkov razkriti informacije o svojih pristojbinah in vsebini podatkov o trgu pa tudi metodologije stroškovnega računovodstva, ki se uporabljajo za določitev njihovih stroškov, ne da bi jim bilo treba razkriti dejanske stroške. |
|
(9) |
Ta uredba podrobneje določa pogoje, ki jih morajo sistematični internalizatorji izpolnjevati za delovanje v skladu z obveznostjo rednega in stalnega objavljanja ponudb v času običajnih ur trgovanja ter njihove enostavne dostopnosti za druge tržne udeležence za zagotovitev, da lahko tržni udeleženci, ki želijo dostopati do ponudb, do njih učinkovito dostopajo. |
|
(10) |
Če sistematični internalizatorji objavljajo ponudbe na več načinov, bi jih morali sočasno zagotavljati na vse načine, da se zagotovi doslednost objavljenih ponudb in da lahko tržni udeleženci hkrati dostopajo do informacij. Če ponudbe objavljajo prek ureditev reguliranega trga ali večstranskega sistema trgovanja (MTF) ali ponudnika storitev sporočanja podatkov, bi morali v ponudbi razkriti svojo identiteto, da bi tržnim udeležencem omogočili, da nanje naslovijo svoja naročila. |
|
(11) |
V tej uredbi so podrobneje določeni različni tehnični vidiki obsega obveznosti preglednosti za sistematične internalizatorje, da se zagotovi dosledna in enotna uporaba po vsej Uniji. Izjema od obveznosti sistematičnih internalizatorjev, da redno in stalno objavljajo svoje ponudbe, mora biti strogo omejena na primere, v katerih bi bilo stalno zagotavljanje zavezujočih cen strankam v nasprotju s skrbnim upravljanjem tveganj investicijskega podjetja, ki so jim izpostavljeni kot sistematični internalizatorji, ob upoštevanju drugih mehanizmov, ki lahko zagotovijo dodatno zaščito pred takimi tveganji. |
|
(12) |
Za zagotovitev, da je izjema od obveznosti sistematičnih internalizatorjev, da izvršujejo naročila po cenah, ponujenih ob prejetju naročila, v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) št. 600/2014 omejena na posle, ki po svoji naravi ne prispevajo k oblikovanju cen, ta uredba nadalje izčrpno določa pogoje za to, na podlagi česa so posli z več vrednostnimi papirji del enega posla, ali za naročila, za katera veljajo drugačni pogoji kot trenutne tržne cene. |
|
(13) |
Merilo, ki določa, da je cena v okviru javno objavljenega razpona blizu tržnim pogojem, izraža potrebo po zagotavljanju, da izvrševanje s strani sistematičnih internalizatorjev prispeva k oblikovanju cen, pri čemer jim ne preprečuje, da bi v utemeljenih primerih ponudili ugodnejše cene. |
|
(14) |
Da bi se strankam nediskriminatorno zagotovil dostop do ponudb sistematičnih internalizatorjev in da bi se hkrati zagotovilo ustrezno upravljanje tveganj, pri katerem se upoštevajo narava, obseg in kompleksnost dejavnosti posameznih podjetij, je treba določiti, da bi bilo treba število ali velikost naročil iste stranke obravnavati kot naročilo, ki znatno presega normo, če sistematični internalizator ne more izvršiti zadevnih naročil, ne da bi se izpostavil nepotrebnemu tveganju, kar bi moralo biti v okviru politike podjetja za upravljanje tveganj vnaprej določeno in temeljiti na objektivnih dejavnikih ter biti zapisano in dano na voljo strankam ali morebitnim strankam. |
|
(15) |
Ker ponudniki likvidnosti in sistematični internalizatorji trgujejo za svoj račun in prevzemajo primerljive ravni tveganja, je za te kategorije ustrezno enotno določiti obseg, ki je značilen za instrument. Zato bi moral biti obseg, ki je značilen za instrument, za namene člena 18(6) Uredbe (EU) št. 600/2014 obseg, značilen za instrument, ki je določen v skladu s členom 9(5)(d) Uredbe (EU) št. 600/2014, in kot je nadalje določeno v regulativnih tehničnih standardih, v skladu s to določbo. |
|
(16) |
Za določitev elementov stiskanja portfelja za njegovo razmejitev od storitev trgovanja in klirinških storitev je treba določiti postopek, s katerim izvedeni finančni instrumenti v celoti ali delno prenehajo in se nadomestijo z novim izvedenim finančnim instrumentom, zlasti faze postopka, vsebino dogovora in pravno dokumentacijo, ki podpira stiskanje portfelja. |
|
(17) |
Za zagotovitev, da je dosežena ustrezna preglednost stiskanja portfelja, ki ga opravljajo nasprotne stranke, je treba določiti informacije, ki bi jih bilo treba objaviti. |
|
(18) |
Treba je določiti nekatere vidike pooblastil za poseganje ustreznih pristojnih organov ter izjemoma ESMA, ki je bil ustanovljen in izvaja svoja pooblastila v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ter Evropskega bančnega organa (EBA), ki je bil ustanovljen in izvaja svoja pooblastila v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3), v zvezi z resnejšim zadržkom glede zaščite vlagateljev ali nevarnostjo za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v najmanj eni državi članici oziroma Uniji. Obstoj „nevarnosti“, ki je eden od osnovnih pogojev za poseganje z vidika pravilnega delovanja in celovitosti finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma stabilnosti finančnega sistema, bi zahteval obstoj večjega zadržka od „resnejšega zadržka“, ki je osnovni pogoj za poseganje za zaščito vlagateljev. |
|
(19) |
Pripraviti bi bilo treba seznam meril in dejavnikov, ki jih morajo pristojni organi, ESMA in EBA upoštevati pri določanju, kdaj obstaja tak zadržek ali nevarnost, da se zagotovi skladen pristop in hkrati omogoči ustrezno ukrepanje v primeru nepredvidenih neugodnih dogodkov ali neugodnega razvoja. Vendar potreba po oceni vseh meril in dejavnikov, ki bi bili lahko prisotni v določenem dejanskem stanju, pristojnim organom, ESMA in EBA ne bi smela preprečevati uporabe pooblastila za začasno poseganje, če je vzrok za tak zadržek ali nevarnost samo en dejavnik ali merilo. |
|
(20) |
Treba je določiti okoliščine, v katerih lahko ESMA uporabi svoja pooblastila na področju upravljanja pozicij v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014, da se zagotovi skladen pristop in hkrati omogoči ustrezno ukrepanje v primeru nepredvidenih neugodnih dogodkov ali neugodnega razvoja. |
|
(21) |
Zaradi usklajenosti in za zagotovitev nemotenega delovanja finančnih trgov se morajo določbe te uredbe in določbe Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljati od istega dne. Vendar bi se morale za zagotovitev učinkovitega delovanja nove regulativne ureditve preglednosti nekatere določbe te uredbe uporabljati od datuma začetka njene veljavnosti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
DOLOČITEV LIKVIDNIH TRGOV ZA LASTNIŠKE INSTRUMENTE
Člen 1
Določitev likvidnih trgov za delnice
(člen 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 se za delnico, s katero se trguje vsakodnevno, šteje, da ima likvidni trg, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
(a) |
prosti obtok delnice znaša:
|
|
(b) |
povprečno dnevno število poslov z delnico znaša najmanj 250; |
|
(c) |
povprečni dnevni promet z delnico znaša najmanj 1 milijon EUR. |
2. Za namene odstavka 1(a) se prosti obtok delnice izračuna tako, da se število delnic v obtoku pomnoži s ceno na delnico, pri čemer so izključeni posamezni deleži, ki presegajo 5 % skupnih glasovalnih pravic izdajatelja, razen če take deleže posedujejo kolektivni naložbeni podjemi ali pokojninski skladi. Glasovalne pravice se izračunajo glede na skupno število delnic z glasovalno pravico, ne glede na to, ali je uveljavljanje take pravice zadržano.
3. Kadar ni na voljo dejanskih informacij v skladu z odstavkom 2, se za namene odstavka 1(a)(ii) prosti obtok delnice, s katero se trguje samo v MTF, izračuna tako, da se število delnic v obtoku pomnoži s ceno na delnico.
4. Za namene odstavka 1(c) se dnevni promet z delnico izračuna z združitvijo rezultatov zmnožka števila delnic, izmenjanih med kupcem in prodajalcem, ter cene na delnico za vsak posel, izveden v trgovalnem dnevu.
5. V šesttedenskem obdobju, ki se začne na prvi trgovalni dan po prvi uvrstitvi delnice v trgovanje na reguliranem trgu ali v MTF, se za zadevno delnico šteje, da ima likvidni trg za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, če je znesek, dobljen z zmnožkom števila delnic v obtoku in cene delnice na začetku prvega trgovalnega dne, ocenjen na najmanj 200 milijonov EUR in če so glede na ocenjene podatke za zadevno obdobje izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b) in (c).
6. Če se za manj kot pet delnic, s katerimi se trguje na mestih trgovanja države članice in ki so prvič uvrščene v trgovanje v zadevni državi članici, šteje, da imajo likvidni trg v skladu z odstavkom 1, lahko pristojni organ zadevne države članice eno ali več delnic, ki so bile prvič uvrščene v trgovanje na zadevnih mestih trgovanja določi kot delnice, za katere se šteje, da imajo likvidni trg, če je delnic, ki so bile prvič uvrščene v trgovanje v zadevni državi članici in za katere se šteje, da imajo likvidni trg, skupno največ pet.
Člen 2
Določitev likvidnih trgov za potrdila o lastništvu
(člen 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 se za potrdilo o lastništvu, s katerim se trguje vsakodnevno, šteje, da ima likvidni trg, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
(a) |
prosti obtok znaša najmanj 100 milijonov EUR; |
|
(b) |
povprečno dnevno število poslov s potrdilom o lastništvu znaša najmanj 250; |
|
(c) |
povprečni dnevni promet s potrdilom o lastništvu znaša najmanj 1 milijon EUR. |
2. Za namene odstavka 1(a) se prosti obtok potrdila o lastništvu izračuna tako, da se število enot potrdila o lastništvu v obtoku pomnoži s ceno na enoto.
3. Za namene odstavka 1(c) se dnevni promet s potrdilom o lastništvu izračuna z združitvijo rezultatov zmnožka števila enot potrdila o lastništvu, izmenjanih med kupcem in prodajalcem, ter cene na enoto za vsak posel, izveden v trgovalnem dnevu.
4. V šesttedenskem obdobju, ki se začne na prvi trgovalni dan po prvi uvrstitvi potrdila o lastništvu v trgovanje na mestu trgovanja, se za zadevno potrdilo o lastništvu šteje, da ima likvidni trg za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, če je ocenjeni prosti obtok na začetku prvega trgovalnega dne najmanj 100 milijonov EUR ter če so glede na ocenjene podatke za zadevno obdobje izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b) in (c).
5. Če se za manj kot pet potrdil o lastništvu, s katerimi se trguje na mestih trgovanja države članice in ki so v njej prvič uvrščeni v trgovanje, šteje, da imajo likvidni trg v skladu z odstavkom 1, lahko pristojni organ zadevne države članice eno ali več potrdil o lastništvu, ki so bila prvič uvrščena v trgovanje na zadevnih mestih trgovanja, določi kot potrdila o lastništvu, za katera se šteje, da imajo likvidni trg, če je potrdil o lastništvu, ki so bila prvič uvrščena v trgovanje v zadevni državi članici in za katera se šteje, da imajo likvidni trg, skupno največ pet.
Člen 3
Določitev likvidnih trgov za kotirajoče investicijske sklade
(člen 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 se za kotirajoči investicijski sklad, šteje, da ima likvidni trg, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
(a) |
prosti obtok znaša najmanj 100 enot; |
|
(b) |
povprečno dnevno število poslov s kotirajočim investicijskim skladom znaša najmanj 10; |
|
(c) |
povprečni dnevni promet s kotirajočim investicijskim skladom znaša najmanj 500 000 EUR. |
2. Za namene odstavka 1(a) je prosti obtok kotirajočega investicijskega sklada število enot, izdanih za trgovanje.
3. Za namene odstavka 1(c) se dnevni promet s kotirajočim investicijskim skladom izračuna z združitvijo rezultatov zmnožka števila enot kotirajočega investicijskega sklada, izmenjanih med kupcem in prodajalcem, ter cene na enoto za vsak posel, izveden v trgovalnem dnevu.
4. V šesttedenskem obdobju, ki se začne na prvi trgovalni dan po prvi uvrstitvi kotirajočega investicijskega sklada v trgovanje na mestu trgovanja, se za zadevni kotirajoči investicijski sklad šteje, da ima likvidni trg za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, če je ocenjeni prosti obtok na začetku prvega trgovalnega dne najmanj 100 enot ter če so glede na ocenjene podatke za zadevno obdobje izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b) in (c).
5. Če se za manj kot pet kotirajočih investicijskih skladov, s katerimi se trguje na mestih trgovanja države članice in ki so v njej prvič uvrščeni v trgovanje, šteje, da imajo likvidni trg v skladu z odstavkom 1, lahko pristojni organ zadevne države članice enega ali več kotirajočih investicijskih skladov, ki so bili prvič uvrščeni v trgovanje na zadevnih mestih trgovanja, določi kot kotirajoče investicijske sklade, za katere se šteje, da imajo likvidni trg, če je kotirajočih investicijskih skladov, ki so bili prvič uvrščeni v trgovanje v zadevni državi članici in za katere se šteje, da imajo likvidni trg, skupno največ pet.
Člen 4
Določitev likvidnih trgov za certifikate
(člen 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 se za certifikat, s katerim se trguje vsakodnevno, šteje, da ima likvidni trg, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
(a) |
prosti obtok znaša najmanj 1 milijonov EUR; |
|
(b) |
povprečno dnevno število poslov s certifikatom znaša najmanj 20; |
|
(c) |
povprečni dnevni promet s certifikati znaša najmanj 500 000 EUR. |
2. Za namene odstavka 1(a) je prosti obtok certifikata obseg izdaje ne glede na število izdanih enot.
3. Za namene odstavka 1(c) se dnevni promet s certifikatom izračuna z združitvijo rezultatov zmnožka števila enot certifikata, izmenjanih med kupcem in prodajalcem, ter cene na enoto za vsak posel, izveden v trgovalnem dnevu.
4. V šesttedenskem obdobju, ki se začne na prvi trgovalni dan po prvi uvrstitvi certifikata v trgovanje na mestu trgovanja, se za zadevni certifikat šteje, da ima likvidni trg za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, če je predvideni prosti obtok na začetku prvega trgovalnega dne najmanj 1 milijon EUR ter če so glede na ocenjene podatke za zadevno obdobje izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b) in (c).
5. Če se za manj kot pet certifikatov, s katerimi se trguje na mestih trgovanja države članice in ki so v njej prvič uvrščeni v trgovanje, šteje, da imajo likvidni trg v skladu z odstavkom 1, lahko pristojni organ zadevne države članice enega ali več certifikatov, ki so bili prvič uvrščeni v trgovanje na zadevnih mestih trgovanja, določi kot certifikate, za katere se šteje, da imajo likvidni trg, če je certifikatov, ki so bili prvič uvrščeni v trgovanje v zadevni državi članici in za katere se šteje, da imajo likvidni trg, skupno največ pet.
Člen 5
Ocena likvidnosti lastniških instrumentov s strani pristojnih organov
(člen 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Pristojni organ najpomembnejšega trga v smislu likvidnosti, kot je določena v členu 16 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/590 (4), oceni, ali ima delnica, potrdilo o lastništvu, kotirajoči investicijski sklad ali certifikat likvidni trg za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 v skladu s členi od 1 do 4 v vsakem od naslednjih scenarijev:
|
(a) |
preden se s finančnim instrumentom prvič trguje na mestu trgovanja, kot je določeno v členu 1(5), členu 2(4), členu 3(4) in členu 4(4); |
|
(b) |
med koncem prvih štirih tednov trgovanja in koncem prvih šestih tednov trgovanja s finančnim instrumentom. Ocena za ta scenarij temelji na prostem obtoku na zadnji dan trgovanja prvih štirih tednov trgovanja, povprečnem dnevnem številu poslov in povprečnem dnevnem prometu, ob upoštevanju vseh poslov, izvedenih v Uniji za zadevni finančni instrument v prvih štirih tednih trgovanja; |
|
(c) |
med koncem vsakega koledarskega leta in 1. marcem naslednjega leta za finančne instrumente, s katerimi se na mestu trgovanja trguje pred 1. decembrom zadevnega koledarskega leta. Ocena za ta scenarij temelji na prostem obtoku na zadnji dan trgovanja zadevnega koledarskega leta, povprečnem dnevnem številu poslov in povprečnem dnevnem prometu, ob upoštevanju vseh poslov, izvedenih v Uniji za zadevni finančni instrument v zadevnem letu; |
|
(d) |
takoj potem, ko se po korporacijskem dejanju spremeni katera koli prejšnja ocena. |
Pristojni organi zagotovijo, da se rezultat njihovega ocenjevanja objavi takoj po tem, ko je ocenjevanje končano.
2. Pristojni organi, upravljavci trga in investicijska podjetja, vključno z investicijskimi podjetji, ki upravljajo mesto trgovanja, uporabljajo informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1:
|
(a) |
za obdobje šestih tednov, ki se začne na prvi dan trgovanja s finančnim instrumentom, pri čemer se ocena opravi v skladu z odstavkom 1(a) tega člena; |
|
(b) |
za obdobje, ki se začne šest tednov po prvem dnevu trgovanja z zadevnim finančnim instrumentom in konča 31. marca v letu objave informacij v skladu z odstavkom 1(c) tega člena, pri čemer se ocena opravi v skladu z odstavkom 1(b) tega člena; |
|
(c) |
za obdobje enega leta, ki se začne na 1. april po dnevu objave, pri čemer se ocena opravi v skladu z odstavkom 1(c) tega člena. |
Če informacije iz tega odstavka nadomestijo nove informacije v skladu z odstavkom 1(d) tega člena, pristojni organi, upravljavci trga in investicijska podjetja, vključno z investicijskimi podjetji, ki upravljajo mesto trgovanja, uporabljajo navedene nove informacije za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014.
3. Za namene odstavka 1 mesta trgovanja predložijo pristojnim organom informacije, določene v Prilogi, v naslednjih rokih:
|
(a) |
za finančne instrumente, ki so prvič uvrščeni v trgovanje, pred dnevom, na katerega se s finančnim instrumentom prvič trguje; |
|
(b) |
za finančne instrumente, ki so že uvrščeni v trgovanje, v vseh naslednjih rokih:
|
POGLAVJE II
OBVEZNOSTI ZAGOTAVLJANJA PODATKOV ZA MESTA TRGOVANJA IN SISTEMATIČNE INTERNALIZATORJE
Člen 6
Obveznost zagotavljanja podatkov o trgu na razumni poslovni podlagi
(člen 13(1), člen 15(1) in člen 18(8) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Da bi bili podatki o trgu, ki vsebujejo informacije, določene v členih 3, 4, 6 – 11, 15 in 18 Uredbe (EU) št. 600/2014, na voljo javnosti na razumni poslovni podlagi, upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter sistematični internalizatorji v skladu s členom 13(1), členom 15(1) in členom 18(8) Uredbe (EU) št. 600/2014 izpolnjujejo obveznosti iz členov 7 – 11 te uredbe.
2. Člen 7, člen 8(2), člen 9, člen 10(2) in člen 11 se ne uporabljajo za upravljavce trga ali investicijska podjetja, ki upravljajo mesta trgovanja, ali sistematične internalizatorje, ki dajejo podatke o trgu javnosti na voljo brezplačno.
Člen 7
Obveznost zagotavljanja podatkov o trgu na podlagi stroškov
(člen 13(1), člen 15(1) in člen 18(8) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Cena podatkov o trgu temelji na stroških priprave in razširjanja takih podatkov ter lahko vključuje razumno kritje.
2. Stroški priprave in razširjanja podatkov o trgu lahko vključujejo ustrezen delež skupnih stroškov za druge storitve, ki jih zagotavljajo upravljavci trga ali investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ali sistematični internalizatorji.
Člen 8
Obveznost zagotavljanja podatkov o trgu na nediskriminatorni podlagi
(člen 13(1), člen 15(1) in člen 18(8) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter sistematični internalizatorji dajo podatke o trgu na voljo po isti ceni in pod enakimi pogoji vsem strankam, ki v skladu z objavljenimi merili spadajo v isto kategorijo.
2. Vse razlike v cenah, ki se zaračunavajo za različne kategorije strank, so sorazmerne z vrednostjo, ki jo podatki o trgu predstavljajo za zadevne stranke, pri čemer se upoštevajo:
|
(a) |
cilj in obseg podatkov o trgu, vključno s številom kritih finančnih instrumentov in njihovim obsegom trgovanja; |
|
(b) |
uporaba podatkov o trgu s strani stranke, vključno s tem, ali se uporabljajo za strankine lastne dejavnosti trgovanja, nadaljnjo prodajo ali združevanje podatkov. |
3. Za namene odstavka 1 imajo upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter sistematični internalizatorji vzpostavljene prilagodljive zmogljivosti za zagotavljanje, da stranke na nediskriminatorni podlagi vedno pridobijo pravočasen dostop do podatkov o trgu.
Člen 9
Obveznosti v zvezi s pristojbinami za posameznega uporabnika
(člen 13(1), člen 15(1) in člen 18(8) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter sistematični internalizatorji zaračunavajo uporabo podatkov o trgu glede na to, kako posamezni končni uporabniki uporabljajo podatke o trgu („na podlagi posameznega uporabnika“). Vzpostavijo tudi ureditve za zagotovitev, da se vsaka posamezna uporaba podatkov o trgu zaračuna samo enkrat.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko odločijo, da podatkov o trgu ne dajo na voljo na podlagi posameznega uporabnika, če je zaračunavanje na podlagi posameznega uporabnika nesorazmerno s stroški dajanja zadevnih podatkov na voljo, pri čemer se upoštevata cilj in obseg podatkov.
3. Navedejo razloge za zavrnitev dajanja podatkov o trgu na voljo na podlagi posameznega uporabnika in te razloge objavijo na svojem spletišču.
Člen 10
Obveznost posameznega hranjenja podatkov in razdruževanja podatkov o trgu
(člen 13(1), člen 15(1) in člen 18(8) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter sistematični internalizatorji dajo podatke o trgu na voljo ločeno od drugih storitev.
2. Cene za podatke o trgu se zaračunavajo na podlagi ravni razdruževanja podatkov o trgu iz člena 12(1) Uredbe (EU) št. 600/2014.
Člen 11
Obveznost glede preglednosti
(člen 13(1), člen 15(1) in člen 18(8) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter sistematični internalizatorji razkrijejo ceno in druge pogoje za zagotavljanje podatkov o trgu na način, ki je lahko dostopen javnosti.
2. Razkritje vključuje:
|
(a) |
veljavne cenike, vključno z:
|
|
(b) |
vnaprejšnje razkritje z obvestilom o prihodnjih spremembah cen najmanj 90 dni pred spremembami; |
|
(c) |
informacije o vsebini podatkov o trgu, vključno s:
|
|
(d) |
prihodke iz dajanja podatkov o trgu na voljo in delež teh prihodkov v primerjavi s skupnimi prihodki upravljavca trga in investicijskega podjetja, ki upravlja mesto trgovanja, ali sistematičnih internalizatorjev; |
|
(e) |
informacije o tem, kako je bila določena cena, vključno z uporabljenimi metodologijami stroškovnega računovodstva ter posebnimi načeli, v skladu s katerimi se dodelijo neposredni in spremenljivi skupni stroški ter porazdelijo stalni skupni stroški med pripravo in razširjanje podatkov o trgu in druge storitve, ki jih zagotavljajo upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ali sistematični internalizatorji. |
POGLAVJE III
OBVEZNOSTI SISTEMATIČNIH INTERNALIZATORJEV GLEDE OBJAVE PODATKOV
Člen 12
Obveznost sistematičnih internalizatorjev, da redno in stalno objavljajo ponudbe v času običajnih ur trgovanja
(člen 15(1) Uredbe (EU) št. 600/2014)
Za namene člena 15(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 se šteje, da sistematični internalizator redno in stalno objavlja svoje ponudbe v času običajnih ur trgovanja, samo če daje ponudbe na voljo ves čas trgovanja, ki ga je sistematični internalizator določil in vnaprej objavil kot svoje običajne ure trgovanja.
Člen 13
Obveznost sistematičnih internalizatorjev glede lahke dostopnosti ponudb
(člen 15(1) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Sistematični internalizatorji na domači strani svojega spletišča določijo in posodabljajo informacije o tem, katere sisteme objav iz člena 17(3)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljajo za objavljanje svojih ponudb.
2. Če sistematični internalizatorji objavljajo ponudbe prek sistemov mesta trgovanja ali APA, v ponudbi razkrijejo svojo identiteto.
3. Če sistematični internalizatorji uporabljajo več sistemov za objavljanje svojih ponudb, se ponudbe objavijo sočasno.
4. Sistematični internalizatorji objavijo svoje ponudbe v strojno berljivi obliki. Za ponudbe se šteje, da so objavljene v strojno berljivi obliki, če objava izpolnjuje merila, določena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/571 (6).
5. Če sistematični internalizatorji objavljajo svoje ponudbe samo prek lastnih sistemov, se ponudbe objavijo tudi v človeku berljivi obliki. Za ponudbe se šteje, da so objavljene v človeku berljivi obliki, če:
|
(a) |
je vsebina ponudbe v obliki, ki jo lahko razume povprečni bralec; |
|
(b) |
je ponudba objavljena na spletišču sistematičnega internalizatorja, domača stran njegovega spletišča pa vsebuje jasna navodila za dostopanje do ponudbe. |
6. Ponudbe se objavijo z uporabo standardov in specifikacij, določenih v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/587 (7).
Člen 14
Izvrševanje naročil s strani sistematičnih internalizatorjev
(člen 15(1), (2) in (3) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Za namene člena 15(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 se šteje, da izredne tržne okoliščine obstajajo, če bi bila obveznost zagotavljanja zavezujočih ponudb strankam, ki se naloži sistematičnemu internalizatorju, v nasprotju s skrbnim upravljanjem tveganj, in zlasti če:
|
(a) |
mesto trgovanja, na katerem je bil finančni instrument prvič uvrščen v trgovanje, ali najpomembnejši trg v smislu likvidnosti ustavi trgovanje z zadevnim finančnim instrumentom v skladu s členom 48(5) Direktive 2014/65/EU; |
|
(b) |
mesto trgovanja, na katerem je bil finančni instrument prvič uvrščen v trgovanje, ali najpomembnejši trg v smislu likvidnosti omogoča začasno opustitev obveznosti vzdrževanja trga; |
|
(c) |
v primeru kotirajočega investicijskega sklada zanesljiva tržna cena ni na voljo za veliko število instrumentov, na katerih temelji kotirajoči investicijski sklad ali indeks; |
|
(d) |
pristojni organ prepoveduje prodaje na kratko za zadevni finančni instrument v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8). |
2. Za namene člena 15(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 lahko sistematični internalizator kadar koli posodobi svoje ponudbe, če so posodobljene ponudbe vseskozi rezultat njegovih resničnih namer za trgovanje s strankami na nediskriminatoren način in skladne z njimi.
3. Za namene člena 15(2) Uredbe (EU) št. 600/2014 je cena v okviru javno objavljenega razpona blizu tržnim pogojem, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a) |
cena je v okviru nakupne in prodajne ponudbe sistematičnega internalizatorja; |
|
(b) |
ponudbe iz točke (a) izražajo prevladujoče tržne pogoje za ustrezni finančni instrument v skladu s členom 14(7) Uredbe (EU) št. 600/2014. |
4. Za namene člena 15(3) Uredbe (EU) št. 600/2014 se izvršitev za več vrednostnih papirjev šteje za del enega posla, če so izpolnjena merila, določena v Delegirani uredbi (EU) 2017/587.
5. Za namene člena 15(3) Uredbe (EU) št. 600/2014 se za naročilo šteje, da zanj veljajo drugi pogoji kot trenutna tržna cena, če so izpolnjena merila, določena v Delegirani uredbi (EU) 2017/587.
Člen 15
Naročila, ki znatno presegajo normo
(člen 17(2) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Za namene člena 17(2) Uredbe (EU) št. 600/2014 se šteje, da število ali velikost naročil znatno presega normo, če sistematični internalizator števila ali obsega navedenih naročil ne more izvršiti, ne da bi se izpostavil nepotrebnemu tveganju.
2. Investicijska podjetja, ki delujejo kot sistematični internalizatorji, objektivno in skladno s svojo politiko in postopki upravljanja tveganj iz člena 23 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/565 (9) vnaprej določijo, kdaj se šteje, da so zaradi števila ali obsega naročil strank izpostavljena nepotrebnemu tveganju.
3. Za namene odstavka 2 sistematični internalizator v okviru svoje politike in postopkov upravljanja tveganj oblikuje, vzdržuje in izvaja politiko za opredelitev števila ali obsega naročil, ki jih lahko izvrši, ne da bi se izpostavil nepotrebnemu tveganju, pri čemer se upoštevajo kapital, ki ga ima podjetje na razpolago za kritje tveganja za zadevno vrsto trgovanja, in prevladujoči pogoji na trgu.
4. V skladu s členom 17(2) Uredbe (EU) št. 600/2014 je politika iz odstavka 3 nediskriminatorna do strank.
Člen 16
Obseg, ki je značilen za instrument
(člen 18(6) Uredbe (EU) št. 600/2014)
Za namene člena 18(6) Uredbe (EU) št. 600/2014 je obseg, ki je značilen za instrument, v zvezi z instrumenti, s katerimi se trguje na podlagi zahteve za ponudbo, glasovnimi, hibridnimi ali drugimi oblikami trgovanja, enak obsegu, določenem v Prilogi III k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/583 (10).
POGLAVJE IV
IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI
Člen 17
Elementi stiskanja portfelja
(člen 31(4) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Za namene člena 31(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 investicijska podjetja in upravljavci trga, ki zagotavljajo stiskanje portfelja, izpolnjujejo pogoje iz odstavkov od 2 do 6.
2. Investicijska podjetja in upravljavci trga sklenejo dogovor z udeleženci v stiskanju portfelja, v katerem določijo postopek stiskanja in njegove pravne učinke, vključno z določitvijo trenutka, ko vsako stiskanje portfelja postane pravno zavezujoče.
3. Dogovor iz odstavka 2 vključuje vso ustrezno pravno dokumentacijo, v kateri je opisano, kako izvedeni finančni instrumenti, predloženi za vključitev v stiskanje portfelja, prenehajo in kako se nadomestijo z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti.
4. Pred začetkom vsakega stiskanja portfelja investicijska podjetja in upravljavci trga, ki zagotavljajo stiskanje portfelja:
|
(a) |
od vseh udeležencev v stiskanju portfelja zahtevajo, naj določijo dovoljeno tveganje udeleženca, vključno z določitvijo omejitve tveganja nasprotne stranke, omejitvijo tržnega tveganja in dovoljenim odstopanjem pri gotovinskih plačilih. Investicijska podjetja in upravljavci trga upoštevajo dovoljena tveganja v stiskanju portfelja, ki jih določijo udeleženci; |
|
(b) |
vzpostavijo povezavo med izvedenimi finančnimi instrumenti, predloženimi za stiskanje portfelja, in vsakemu udeležencu predložijo predlog za stiskanje portfelja, ki vključuje naslednje informacije:
|
5. Za prilagoditev stiskanja dovoljenemu tveganju, ki ga določijo udeleženci v stiskanju portfelja, in za povečanje učinkovitosti stiskanja portfelja lahko investicijska podjetja in upravljavci trga udeležencem odobrijo dodaten čas za dodajanje izvedenih finančnih instrumentov, upravičenih do prenehanja ali zmanjšanja.
6. Investicijska podjetja in upravljavci trga izvedejo stiskanje portfelja šele, ko se vsi udeleženci v stiskanju portfelja strinjajo s predlogom za stiskanje.
Člen 18
Zahteve glede objavljanja za stiskanje portfelja
(člen 31(4) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Za namene člena 31(2) Uredbe (EU) št. 600/2014 investicijska podjetja in upravljavci trga prek APA za vsak cikel stiskanje portfelja objavijo naslednje informacije:
|
(a) |
seznam izvedenih finančnih instrumentov, predloženih za vključitev v stiskanje portfelja; |
|
(b) |
seznam izvedenih finančnih instrumentov, ki nadomeščajo izvedene finančne instrumente, ki so prenehali; |
|
(c) |
seznam izvedenih finančnih instrumentov, ki so bili zaradi stiskanja portfelja spremenjeni ali so prenehali; |
|
(d) |
število izvedenih finančnih instrumentov in njihovo vrednost, izražene v nominalnem znesku. |
Informacije iz prvega pododstavka se razčlenijo po vrstah izvedenih finančnih instrumentov in valutah.
2. Investicijska podjetja in upravljavci trga objavijo informacije iz odstavka 1 tako blizu realnemu času, kot je to tehnično mogoče, in najpozneje ob koncu naslednjega delovnega dne po tem, ko predlog za stiskanje postane pravno zavezujoč v skladu z dogovorom iz člena 17(2).
POGLAVJE V
NADZORNI UKREPI NA PODROČJU POSEGANJA V ZVEZI S PRODUKTI IN UPRAVLJANJA POZICIJ
ODDELEK 1
Poseganje v zvezi s produkti
Člen 19
Merila in dejavniki za namene pooblastil ESMA za začasno poseganje v zvezi s produkti
(člen 40(2) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Za namene člena 40(2)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014 ESMA oceni pomembnost vseh dejavnikov in meril, navedenih v odstavku 2, ter upošteva vse ustrezne dejavnike in merila pri določanju, kdaj trženje, razširjanje ali prodaja nekaterih finančnih instrumentov ali finančnih instrumentov z nekaterimi določenimi značilnostmi ali vrsta finančne dejavnosti ali prakse ustvarja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela.
Za namene prvega pododstavka lahko ESMA določi obstoj resnejšega zadržka glede zaščite vlagateljev ali nevarnosti za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela na podlagi enega ali več navedenih dejavnikov in meril.
2. Dejavniki in merila, ki jih mora ESMA oceniti za ugotovitev, ali obstaja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela, so:
|
(a) |
stopnja kompleksnosti finančnega instrumenta ali vrsta finančne dejavnosti ali prakse v zvezi z vrsto strank, kot je ocenjena v skladu s točko (c) in vključena v finančno dejavnost ali finančno prakso ali ki se ji finančni instrument trži ali prodaja, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(b) |
obseg morebitnih škodljivih posledic, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(c) |
vrsta strank, ki so vključene v finančno dejavnost ali finančno prakso ali ki se jim finančni instrument trži ali prodaja, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(d) |
stopnja preglednosti finančnega instrumenta ali vrste finančnega posla ali prakse, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(e) |
posebne značilnosti ali sestavni deli finančnega instrumenta, finančne dejavnosti ali finančne prakse, vključno z morebitnim vgrajenim vzvodom, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(f) |
obstoj in stopnja neskladnosti med pričakovano donosnostjo ali dobičkom za vlagatelje in tveganjem izgube v zvezi s finančnim instrumentom, finančno dejavnostjo ali finančno prakso, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(g) |
vloženi trud in stroški, pri katerih lahko vlagatelji prodajajo zadevni finančni instrument ali preidejo na drug finančni instrument, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(h) |
oblikovanje cen in povezani stroški finančnega instrumenta, finančne dejavnosti ali finančne prakse, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(i) |
stopnja inovativnosti finančnega instrumenta, finančne dejavnosti ali finančne prakse, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(j) |
prodajne prakse, povezane s finančnim instrumentom, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(k) |
finančni in poslovni položaj izdajatelja finančnega instrumenta, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(l) |
ali so informacije o finančnem instrumentu, ki so jih zagotovili proizvajalec ali distributerji, nezadostne ali nezanesljive, da bi tržnim udeležencem, ki so jim namenjene, omogočile sprejeti informirano odločitev, pri čemer se upoštevata narava in vrsta finančnega instrumenta; |
|
(m) |
ali finančni instrument, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni veliko tveganje za uspešnost poslov, ki so jih sklenili udeleženci ali vlagatelji na upoštevnem trgu; |
|
(n) |
ali bi finančna dejavnost ali finančna praksa znatno ogrozila celovitost postopka oblikovanja cen na zadevnem trgu, tako da se cena ali vrednost zadevnega finančnega instrumenta ne bi več določala v skladu z zakonitimi tržnimi silami ponudbe in povpraševanja ali tako, da se tržni udeleženci pri sprejemanju naložbene odločitve ne bi več mogli zanašati na cene, oblikovane na zadevnem trgu, ali obseg trgovanja; |
|
(o) |
ali je finančni instrument zaradi svojih značilnosti posebej dovzeten za uporabo za namene finančnega kriminala, in zlasti, ali bi lahko zadevne značilnosti spodbujale uporabo finančnega instrumenta za:
|
|
(p) |
ali finančne dejavnosti ali finančne prakse pomenijo posebej veliko tveganje za odpornost ali nemoteno delovanje trgov in njihove infrastrukture; |
|
(q) |
ali lahko finančni instrument, finančna dejavnost ali finančna praksa povzročijo znatno in umetno razliko med ceno izvedenega finančnega instrumenta in ceno na osnovnem trgu; |
|
(r) |
ali finančni instrument, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni veliko tveganje motenj za finančne institucije, ki veljajo za pomembne za finančni sistem Unije; |
|
(s) |
pomembnost razširjanja finančnega instrumenta kot vira financiranja za izdajatelja; |
|
(t) |
ali finančni instrument, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni veliko tveganje za infrastrukturo trga ali plačilnih sistemov, vključno s sistemi trgovanja, kliringa in poravnave, ter |
|
(u) |
ali lahko finančni instrument, finančna dejavnost ali finančna praksa ogrozi zaupanje vlagateljev v finančni sistem. |
Člen 20
Merila in dejavniki za namene pooblastil EBA za začasno poseganje v zvezi s produkti
(člen 41(2) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Za namene člena 41(2)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014 EBA oceni pomembnost vseh dejavnikov in meril, navedenih v odstavku 2, ter upošteva vse ustrezne dejavnike in merila pri določanju, kdaj trženje, razširjanje ali prodaja nekaterih strukturiranih vlog ali strukturiranih vlog z nekaterimi določenimi značilnostmi ali vrsta finančnega posla ali prakse ustvarja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela.
Za namene prvega pododstavka lahko EBA določi obstoj resnejšega zadržka glede zaščite vlagateljev ali nevarnosti za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela na podlagi enega ali več navedenih dejavnikov in meril.
2. Dejavniki in merila, ki jih mora EBA oceniti za ugotovitev, ali obstaja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, so:
|
(a) |
stopnja kompleksnosti strukturirane vloge ali vrsta finančne dejavnosti ali prakse v zvezi z vrsto strank, kot je ocenjena v skladu s točko (c), ki je vključena v finančno dejavnost ali finančno prakso, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(b) |
obseg morebitnih škodljivih posledic, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(c) |
vrsta strank, ki so vključene v finančno dejavnost ali finančno prakso ali ki se jim strukturirana vloga trži ali prodaja, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(d) |
stopnja preglednosti strukturirane vloge ali vrste finančne dejavnosti ali finančne prakse, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(e) |
posebne značilnosti ali sestavni deli strukturirane vloge, finančne dejavnosti ali finančne prakse, vključno z morebitnim vgrajenim vzvodom, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(f) |
obstoj in stopnja neskladnosti med pričakovano donosnostjo ali dobičkom za vlagatelje in tveganjem izgube v zvezi s strukturirano vlogo, finančno dejavnostjo ali finančno prakso, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(g) |
stroški in vloženi trud vlagateljev, da lahko izstopijo iz strukturirane vloge, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(h) |
oblikovanje cen in povezani stroški strukturirane vloge, finančne dejavnosti ali finančne prakse, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(i) |
stopnja inovativnosti strukturirane vloge, finančne dejavnosti ali finančne prakse, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(j) |
prodajne prakse, povezane s strukturirano vlogo, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(k) |
finančni in poslovni položaj izdajatelja strukturirane vloge, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(l) |
ali so informacije o strukturirani vlogi, ki so jih zagotovili proizvajalec ali distributerji, nezadostne ali nezanesljive, da bi tržnim udeležencem, ki so jim bile namenjene, omogočile sprejeti informirano odločitev, pri čemer se upoštevata narava in vrsta strukturirane vloge; |
|
(m) |
ali strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni veliko tveganje za uspešnost poslov, ki so jih sklenili udeleženci ali vlagatelji na upoštevnem trgu; |
|
(n) |
ali bi strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa povzročila ranljivost gospodarstva Unije za tveganja; |
|
(o) |
ali je strukturirana vloga zaradi svojih značilnosti posebej dovzetna za uporabo za namene finančnega kriminala, in zlasti, ali bi lahko zadevne značilnosti spodbudile uporabo strukturiranih vlog za:
|
|
(p) |
ali finančne dejavnosti ali finančne prakse pomenijo posebej veliko tveganje za odpornost ali nemoteno delovanje trgov in njihove infrastrukture; |
|
(q) |
ali lahko strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa povzroči znatno in umetno razliko med ceno izvedenega finančnega instrumenta in ceno na osnovnem trgu; |
|
(r) |
ali strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni veliko tveganje motenj za finančne institucije, ki veljajo za pomembne za finančni sistem Unije, zlasti ob upoštevanju strategije varovanja pred tveganjem, za katero si finančne institucije prizadevajo v zvezi z izdajo strukturirane vloge, vključno z napačnim vrednotenjem kapitalskega jamstva ob zapadlosti ali tveganji izgube dobrega imena, ki jih za finančne institucije predstavljajo strukturirana vloga, praksa ali dejavnost; |
|
(s) |
pomembnost porazdelitve strukturirane vloge kot vira financiranja za finančno institucijo; |
|
(t) |
ali strukturirana vloga, finančna praksa ali finančna dejavnost pomeni velika tveganja za infrastrukturo trga ali plačilnih sistemov oziroma |
|
(u) |
ali bi lahko strukturirana vloga, finančna praksa ali finančna dejavnost ogrozila zaupanje vlagateljev v finančni sistem. |
Člen 21
Merila in dejavniki, ki jih morajo pristojni organi upoštevati za namene pooblastil za poseganje v zvezi s produkti
(člen 42(2) Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Za namene člena 42(2)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014 pristojni organi ocenijo pomembnost vseh dejavnikov in meril, navedenih v odstavku 2, ter upošteva vse ustrezne dejavnike in merila pri določanju, kdaj trženje, razširjanje ali prodaja nekaterih finančnih instrumentov ali strukturiranih vlog oziroma finančnih instrumentov ali strukturiranih vlog z nekaterimi določenimi značilnostmi ali vrsta finančne dejavnosti ali prakse ustvarja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela.
Za namene prvega pododstavka lahko pristojni organi določijo obstoj resnejšega zadržka glede zaščite vlagateljev ali resnejše nevarnosti za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v najmanj eni državi članici na podlagi enega ali več navedenih dejavnikov in meril.
2. Med dejavniki in merili, ki jih morajo pristojni organi oceniti za ugotovitev, ali obstaja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali resnejša nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema v najmanj eni državi članici ali njegovega dela, so:
|
(a) |
stopnja kompleksnosti finančnega instrumenta ali vrsta finančne dejavnosti ali prakse v zvezi z vrsto strank, kot je ocenjena v skladu s točko (c), ki je vključena v finančno dejavnost ali finančno prakso ali kateri se finančni instrument ali strukturirana vloga ali strukturirana vloga trži ali prodaja, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(b) |
obseg morebitnih škodljivih posledic, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(c) |
vrsta strank, ki so vključene v finančno dejavnost ali finančno prakso ali ki se jim finančni instrument ali strukturirana vloga trži ali prodaja, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(d) |
stopnja preglednosti finančnega instrumenta, strukturirane vloge ali vrste finančnega posla ali prakse, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(e) |
posebne značilnosti ali sestavni deli strukturirane vloge, finančnega instrumenta, finančne dejavnosti ali finančne prakse, vključno z morebitnim vgrajenim vzvodom, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(f) |
obstoj in stopnja neskladnosti med pričakovano donosnostjo ali dobičkom za vlagatelje in tveganjem izgube v zvezi s finančnim instrumentom, strukturirano vlogo, finančno dejavnostjo ali finančno prakso, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(g) |
stroški in vloženi trud vlagateljev, da lahko prodajo ustrezni finančni instrument ali preidejo na drug finančni instrument ali izstopijo iz strukturirane vloge, zlasti ob upoštevanju, kjer je primerno, glede na to, ali je produkt finančni instrument ali strukturirana vloga:
|
|
(h) |
oblikovanje cen in povezani stroški strukturirane vloge, finančnega instrumenta, finančne dejavnosti ali finančne prakse, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(i) |
stopnja inovativnosti finančnega instrumenta ali strukturirane vloge, finančne dejavnosti ali finančne prakse, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(j) |
prodajne prakse, povezane s finančnim instrumentom ali strukturirano vlogo, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(k) |
finančni in poslovni položaj izdajatelja finančnega instrumenta ali strukturirane vloge, zlasti ob upoštevanju:
|
|
(l) |
ali so informacije o finančnem instrumentu ali strukturirani vlogi, ki so jih zagotovili proizvajalec ali distributerji, nezadostne ali nezanesljive, da bi tržnim udeležencem, ki so jim bile namenjene, omogočile sprejeti informirano odločitev, pri čemer se upoštevata narava in vrsta finančnega instrumenta ali strukturirane vloge; |
|
(m) |
ali finančni instrument, strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni veliko tveganje za uspešnost poslov, ki so jih sklenili udeleženci ali vlagatelji na upoštevnem trgu; |
|
(n) |
ali bi finančna dejavnost ali finančna praksa znatno ogrozila celovitost postopka oblikovanja cen na zadevnem trgu, tako da se cena ali vrednost zadevnega finančnega instrumenta ali strukturirane vloge ne bi več določala v skladu z zakonitimi tržnimi silami ponudbe in povpraševanja ali tako, da se tržni udeleženci pri sprejemanju naložbene odločitve ne bi več mogli zanašati na cene, oblikovane na zadevnem trgu, ali obseg trgovanja; |
|
(o) |
ali bi bilo nacionalno gospodarstvo zaradi finančnega instrumenta, strukturirane vloge, finančnega posla ali prakse izpostavljeno tveganjem; |
|
(p) |
ali sta finančni instrument ali strukturirana vloga zaradi svojih značilnosti posebej dovzetna za uporabo za namene finančnega kriminala, in zlasti, ali bi lahko zadevne značilnosti spodbudile uporabo finančnega instrumenta ali strukturirane vloge za:
|
|
(q) |
ali finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni posebej veliko tveganje za odpornost ali nemoteno delovanje trgov in njihove infrastrukture; |
|
(r) |
ali lahko finančni instrument, strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa povzročijo znatno in umetno razliko med ceno izvedenega finančnega instrumenta in ceno na osnovnem trgu; |
|
(s) |
ali finančni instrument, strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni veliko tveganje motenj za finančne institucije, ki veljajo za pomembne za finančni sistem države članice ustreznega pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju strategije o varovanju pred tveganjem, za katero si prizadevajo finančne institucije v zvezi z izdajo strukturirane vloge, vključno z napačnim vrednotenjem kapitalskega jamstva ob zapadlosti ali tveganji izgube dobrega imena, ki jih za finančne institucije predstavlja strukturirana vloga ali praksa ali dejavnost; |
|
(t) |
pomembnost razširjanja finančnega instrumenta ali strukturirane vloge kot vira financiranja za izdajatelja ali finančne institucije; |
|
(u) |
ali finančni instrument, strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni velika tveganja za infrastrukturo trga ali plačilnih sistemov, vključno s sistemi trgovanja, kliringa in poravnave, oziroma |
|
(v) |
ali bi finančni instrument, strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa ogrozili zaupanje vlagateljev v finančni sistem. |
ODDELEK 2
Pooblastila na področju upravljanja pozicij
Člen 22
Pooblastila ESMA na področju upravljanja pozicij
(člen 45 Uredbe (EU) št. 600/2014)
1. Za namene člena 45(2)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014 so merila in dejavniki, ki določajo obstoj nevarnosti za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, vključno s trgi primarnih proizvodov, v skladu s cilji, navedenimi v členu 57(1) Direktive 2014/65/EU, in v zvezi z ureditvijo dobave fizičnega blaga, oziroma nevarnosti za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela:
|
(a) |
obstoj resnih finančnih, monetarnih ali proračunskih težav, ki bi lahko povzročile finančno nestabilnost v državi članici ali finančni instituciji, ki velja za pomembno za svetovni finančni sistem, vključno s kreditnimi institucijami, zavarovalnicami, ponudniki tržne infrastrukture in družbami za upravljanje premoženja, ki delujejo v Uniji, če bi lahko te težave ogrozile pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji; |
|
(b) |
bonitetno ocenjevanje ali možnost neizpolnitve obveznosti s strani države članice, kreditne ali druge finančne institucije, ki veljajo za pomembne za svetovni finančni sistem, kot so zavarovalnice, ponudniki tržne infrastrukture in družbe za upravljanje premoženja, ki delujejo v Uniji, pri čemer to povzroči ali se upravičeno pričakuje, da bo povzročilo veliko negotovost v zvezi z njihovo solventnostjo; |
|
(c) |
bistveni pritiski na prodajo ali neobičajna nestanovitnost, ki povzroča znatno poslabšanje položaja vseh finančnih instrumentov, povezanih s katero koli kreditno ali finančno institucijo, ki velja za pomembno za svetovni finančni sistem, kot so zavarovalnice, ponudniki tržne infrastrukture in družbe za upravljanje premoženja, ki delujejo v Uniji, ter tudi izdajatelji državnih vrednostnih papirjev; |
|
(d) |
vsaka škoda, povzročena fizičnim strukturam pomembnih finančnih izdajateljev, tržnih infrastruktur, sistemov kliringov in poravnave ali pristojnih organov, ki lahko negativno in znatno vplivajo na trge, zlasti kadar taka škoda nastane zaradi naravne nesreče ali terorističnega napada; |
|
(e) |
motnja plačilnega sistema ali postopka poravnave, zlasti v zvezi z medbančnim poslovanjem, ki povzroča ali bi lahko povzročila znatne izpade ali zamude pri plačilih ali poravnavah v plačilnih sistemih Unije, zlasti kadar lahko povzroči širjenje finančnega ali gospodarskega stresa v kreditnih ali drugih finančnih institucijah, ki veljajo za pomembne za svetovni finančni sistem, kot so zavarovalnice, ponudniki tržne infrastrukture in družbe za upravljanje premoženja“ ali v državi članici; |
|
(f) |
znatno in nenadno zmanjšanje ponudbe blaga ali povečanje povpraševanja po blagu, ki ruši ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem; |
|
(g) |
pomemben položaj na trgu določenega blaga, ki ga imajo ena ali več oseb, ki delujejo usklajeno, na enem ali več mestih trgovanja, prek enega ali več članov trga; |
|
(h) |
nezmožnost mesta trgovanja, da uveljavi svoja pooblastila na področju upravljanja pozicij, zaradi dogodka neprekinjenega poslovanja. |
2. Za namene člena 45(1)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 so merila in dejavniki, ki določajo ustrezno zmanjšanje pozicije ali izpostavljenosti:
|
(a) |
narava imetnika pozicije, vključno s proizvajalci, potrošniki ali finančno institucijo; |
|
(b) |
zapadlost finančnega instrumenta; |
|
(c) |
velikost pozicije glede na velikost ustreznega trga izvedenih finančnih instrumentov na blago; |
|
(d) |
velikost pozicije glede na velikost trga za osnovno blago; |
|
(e) |
smer pozicije (kratka ali dolga) in delta ali razponi delte; |
|
(f) |
namen pozicije, zlasti ali se pozicija uporablja za zavarovanje pred tveganji ali za finančno izpostavljenost; |
|
(g) |
izkušnje imetnika pozicije s posedovanjem pozicij določene velikosti ali zagotavljanem ali prevzemanjem dobave danega blaga; |
|
(h) |
druge pozicije osebe na osnovnem trgu ali z drugačno zapadlostjo istega izvedenega finančnega instrumenta; |
|
(i) |
likvidnost trga in vpliv ukrepa na druge tržne udeležence; |
|
(j) |
način dobave. |
3. Za namene člena 45(3)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 so merila za opredelitev primerov, v katerih se lahko pojavi tveganje regulativne arbitraže:
|
(a) |
ali se z isto pogodbo trguje na drugem mestu trgovanja ali prostem trgu; |
|
(b) |
ali se z bolj ali manj enakovredno pogodbo trguje na drugem mestu trgovanja ali prostem trgu (ki je podoben in medsebojno povezan, vendar se ne šteje za del istih zamenljivih odprtih pozicij); |
|
(c) |
učinki odločitve na trg za osnovno blago; |
|
(d) |
učinki odločitve na trge in udeležence, za katere ne veljajo pooblastila ESMA na področju upravljanja pozicij, in |
|
(e) |
verjetni učinek pravilnega delovanja in celovitosti trgov brez ukrepov ESMA. |
4. Za namene člena 45(2)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 ESMA uporablja merila in dejavnike iz odstavka 1 tega člena, pri čemer upošteva, ali je predvideni ukrep ustrezen odziv na neukrepanje pristojnega organa ali dodatno tveganje, ki ga pristojni organ ne more zadostno obravnavati v skladu s členom 69(2)(j) ali (o) Direktive 2014/65/EU.
Za namene prvega pododstavka se za pristojni organ šteje, da ne ukrepa, če ima na podlagi pooblastil, ki so mu podeljena, na voljo dovolj regulativnih pooblastil, da brez pomoči katerega koli drugega pristojnega organa v celoti obravnava nevarnost v času dogodka, vendar takih ukrepov ne sprejme.
Za pristojni organ se šteje, da ni sposoben zadostno obravnavati nevarnosti, če se v pristojnosti oziroma jurisdikciji pristojnega organa in eni ali več dodatnih pristojnostih oziroma jurisdikcijah pristojnega organa in eni ali več dodatnih pristojnostih pojavi en ali več dejavnikov iz člena 45(10)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014.
POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 23
Prehodne določbe
1. Z odstopanjem od člena 5(1) pristojni organi od datuma začetka veljavnosti te uredbe do datuma začetka njene uporabe izvajajo ocenjevanja likvidnosti in objavijo rezultate teh ocenjevanj takoj po njihovem zaključku v skladu z naslednjim časovnim okvirom:
|
(a) |
če je datum, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, najmanj deset tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, pristojni organi objavijo rezultate ocenjevanj najpozneje štiri tedne pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014; |
|
(b) |
če je datum, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, v obdobju, ki se začne deset tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in konča na dan pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, pristojni organi objavijo rezultate ocenjevanj najpozneje do datuma začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014. |
2. Ocenjevanja iz odstavka 1 se izvajajo na naslednji način:
|
(a) |
če je datum, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, najmanj 16 tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, ocenjevanja temeljijo na podatkih, ki so na voljo za 40-tedensko referenčno obdobje, ki se začne 52 tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014; |
|
(b) |
če je datum, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, v obdobju, ki se začne 16 tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in konča deset tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, ocenjevanja temeljijo na podatkih, ki so na voljo za prvo štiritedensko obdobje trgovanja s finančnim instrumentom; |
|
(c) |
če je datum, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, v obdobju, ki se začne deset tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in konča na dan pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, ocenjevanja temeljijo na zgodovini trgovanja z zadevnimi finančnimi instrumenti ali drugimi finančnimi instrumenti, za katere se šteje, da imajo podobne značilnosti kot zadevni finančni instrumenti. |
3. Pristojni organi, upravljavci trga in investicijska podjetja, vključno z investicijskimi podjetji, ki upravljajo mesto trgovanja, uporabljajo informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1 za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, do 1. aprila v letu, ki sledi datumu začetka uporabe te uredbe.
4. Med obdobjem iz odstavka 3 pristojni organi zagotovijo, da je glede finančnih instrumentov iz točk (b) in (c) odstavka 2 izpolnjeno naslednje:
|
(a) |
informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1, še naprej ustrezajo namenom člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014; |
|
(b) |
informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1, so, kjer je primerno, posodobljene na podlagi daljšega obdobja trgovanja in celovitejše zgodovine trgovanja. |
Člen 24
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 3. januarja 2018.
Člen 23 pa se uporablja od dneva začetka veljavnosti te uredbe.
Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. maja 2016
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 84.
(2) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
(3) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom (glej stran 449 tega Uradnega lista).
(5) Delegirana Uredba Komisije (EU) 2017/572 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega Parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o podrobni določitvi zagotavljanja podatkov o preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ravni razdruževanja podatkov za objavo (glej stran 142 tega Uradnega lista).
(6) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/571 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o dovoljenju, organizacijskih zahtevah in objavi poslov za izvajalce storitev sporočanja podatkov (glej stran 126 tega Uradnega lista).
(7) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/587 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah po preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi instrumenti ter o obveznostih glede izvrševanja poslov z določenimi delnicami na mestu trgovanja ali s strani sistematičnega internalizatorja (glej stran 387 tega Uradnega lista), tabela 2 Priloge I.
(8) Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).
(9) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/565 z dne 25. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (glej stran 1 tega Uradnega lista).
(10) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/583 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti (glej stran 229 tega Uradnega lista).
(11) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).
PRILOGA
Podatki, ki jih je treba predložiti za določitev likvidnega trga za delnice, potrdila o lastništvu, kotirajoče investicijske sklade in certifikate
Preglednica 1
Preglednica znakov
|
Znak |
Vrsta podatkov |
Opredelitev |
||||||
|
{ALPHANUM-n} |
Do n alfanumeričnih znakov |
Polje za prosto besedilo |
||||||
|
{ISIN} |
12 alfanumeričnih znakov |
Koda ISIN, kot je opredeljena v standardu ISO 6166 |
||||||
|
{MIC} |
4 alfanumerični znaki |
Identifikator trga, kot je opredeljen v standardu ISO 10383 |
||||||
|
{DATEFORMAT} |
Oblika datuma po ISO 8601 |
Datume bi bilo treba sporočiti v naslednji obliki: LLLL-MM-DD. |
||||||
|
{DECIMAL-n/m} |
Decimalno število s skupno do n števkami, od katerih je do m števk lahko decimalk |
Numerično polje za pozitivne in negativne vrednosti.
|
Preglednica 2
Podrobni podatki, ki jih je treba predložiti za določitev likvidnega trga za delnice, potrdila o lastništvu, kotirajoče investicijske sklade in certifikate.
|
# |
Polje |
Podrobnosti, ki jih je treba sporočiti |
Oblika in standardi za poročanje |
||||||||||||||||
|
1 |
Identifikacijska koda instrumenta |
Koda, ki se uporablja za opredelitev finančnega instrumenta |
{ISIN} |
||||||||||||||||
|
2 |
Polni naziv instrumenta |
Polni naziv finančnega instrumenta |
{ALPHANUM-350} |
||||||||||||||||
|
3 |
Mesto trgovanja |
Koda MIC segmenta za mesto trgovanja, če je na voljo, sicer operativna koda MIC |
{MIC} |
||||||||||||||||
|
4 |
Identifikator MiFIR |
Identifikacija lastniških finančnih instrumentov
|
Lastniški finančni instrumenti:
|
||||||||||||||||
|
5 |
Dan poročanja |
Datum, za katerega so predloženi podatki Podatke je treba predložiti vsaj za naslednje datume:
Za primer 1 se ocene predložijo za polja od 6 do 12, kot je primerno. |
{DATEFORMAT} |
||||||||||||||||
|
6 |
Število instrumentov v obtoku |
Za delnice in potrdila o lastništvu Skupno število instrumentov v obtoku. Za kotirajoče investicijske sklade Število enot, izdanih za trgovanje. |
{DECIMAL-18/5} |
||||||||||||||||
|
7 |
Deleži, ki presegajo 5 % skupnih glasovalnih pravic |
Samo za delnice Skupno število delnic, ki ustreza deležem, ki presegajo 5 % skupnih glasovalnih pravic izdajatelja, razen če deleže posedujejo kolektivni naložbeni podjemi ali pokojninski skladi. To polje se izpolni samo, če so na voljo dejanske informacije. |
{DECIMAL-18/5} |
||||||||||||||||
|
8 |
Cena instrumenta |
Samo za delnice in potrdila o lastništvu Cena instrumenta ob koncu dneva poročanja. Cena mora biti izražena v eurih. |
{DECIMAL-18//13} |
||||||||||||||||
|
9 |
Obseg izdaje |
Samo za certifikate Obseg izdaje certifikatov, izražen v eurih. |
{DECIMAL-18/5} |
||||||||||||||||
|
10 |
Število trgovalnih dni v obdobju |
Skupno število trgovalnih dni, za katere so predloženi podatki |
{DECIMAL-18/5} |
||||||||||||||||
|
11 |
Skupni promet |
Skupni promet za obdobje |
{DECIMAL-18/5} |
||||||||||||||||
|
12 |
Skupno število poslov |
Skupno število poslov za obdobje |
{DECIMAL-18/5} |