16.9.2016

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/53

---

UREDBA (EU) 2016/1628 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 14. septembra 2016

o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij plinastih in trdnih onesnaževal in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo, o spremembi uredb (EU) št. 1024/2012 in (EU) št. 167/2013 ter o spremembi in razveljavitvi Direktive 97/68/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. V ta namen so bili z Direktivo 97/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) določeni ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka iz motorjev, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo. Treba si je prizadevati za razvoj in delovanje notranjega trga Unije.

(2)	Notranji trg bi moral temeljiti na preglednih, enostavnih in doslednih pravilih, ki zagotavljajo pravno varnost in jasnost, kar lahko koristi tako podjetjem kot potrošnikom.

(3)

Zaradi poenostavitve in pospešitve sprejetja zakonodaje Unije o homologaciji motorjev in je bil v zvezi s tako zakonodajo uveden nov regulativni pristop. V skladu s tem pristopom zakonodajalec določi temeljna pravila in načela, za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov o dodatnih tehničnih podrobnostih pa pooblasti Komisijo. Kar zadeva bistvene zahteve, bi bilo zato treba v tej uredbi določiti le temeljne določbe o emisijah plinastih in trdnih onesnaževal ter homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo, Komisijo pa bi bilo treba pooblastiti za določitev tehničnih specifikacij v delegiranih in izvedbenih aktih.

(4)

Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je vzpostavila regulativni okvir za odobritev in tržni nadzor kmetijskih in gozdarskih vozil. Glede na podobnost področij in pozitivne izkušnje pri uporabi Uredbe (EU) št. 167/2013 bi bilo treba številne pravice in obveznosti, ki jih je vzpostavila navedena uredba, upoštevati pri necestni mobilni mehanizaciji. Vendar je bistveno, da se sprejme ločen sklop pravil, s čimer bodo v celoti upoštevane posebne zahteve, povezane z motorji za necestno mobilno mehanizacijo.

(5)

Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa bistvene zdravstvene in varnostne zahteve pri zasnovi in izdelavi za izboljšanje varnosti mehanizacije, dane na trg. Vendar pa navedena direktiva ne določa zahtev v zvezi z emisijami plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev za necestno mobilno mehanizacijo. Zato bi bilo treba določiti nekatere posebne obveznosti za proizvajalce necestne mobilne mehanizacije, s čimer bi zagotovili, da se namestitev motorjev v tako mehanizacijo izvede na način, ki ne vpliva negativno na zmogljivost motorja, kar zadeva emisije plinastih in trdnih onesnaževal. Potrebne so tudi nekatere obveznosti v zvezi z vidiki, povezanimi z mejnimi vrednostmi emisij plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev za necestno mobilno mehanizacijo, da se zagotovi učinkovitost mejnih vrednosti emisij za motorje, določenih v tej uredbi.

(6)

Ta uredba bi morala vsebovati bistvene zahteve v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij in postopki za EU-homologacijo za motorje za necestno mobilno mehanizacijo. Glavni elementi zadevnih zahtev iz te uredbe temeljijo na rezultatih ocene učinka z dne 20. novembra 2013, ki jo je izvedla Komisija in ki zajema analizo različnih možnosti ter navaja možne prednosti in slabosti z gospodarskega, okoljskega varnostnega in družbenega vidika ter z vidika zdravstvenih posledic. V to analizo so bili vključeni tako kvalitativni kot kvantitativni vidiki.

(7)

S to uredbo bi bilo treba določiti harmonizirana pravila za EU-homologacijo motorjev za necestno mobilno mehanizacijo, da se zagotovi delovanje notranjega trga. Zato bi bilo treba določiti nove mejne vrednosti emisij, ki bi morale veljati za motorje za necestno mobilno mehanizacijo in tudi za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, s katerimi bi upoštevali tehnološki napredek in zagotovili zbliževanje s politikami Unije v cestnem sektorju. Te nove mejne vrednosti emisij bi bilo treba določiti, da se dosežejo cilji Unije v zvezi s kakovostjo zraka in zmanjšajo emisije necestne mobilne mehanizacije ter kmetijskih in gozdarskih vozil, s tem pa zmanjšanje deleža emisij necestne mobilne mehanizacije v primerjavi z emisijami cestnih vozil. V skladu s tem bi bilo treba razširiti področje uporabe zakonodaje Unije na tem področju, da se izboljša harmonizacija trga na ravni Unije in mednarodni ravni ter zmanjša tveganje izkrivljanja trga in zdravju škodljivih učinkov.

(8)

Cilj te uredbe je poleg širitve področja uporabe zakonodaje Unije na področju harmonizacije trga in zmanjšanja tveganja izkrivljanja trga tudi poenostaviti veljavni pravni okvir, vključno z določitvijo ukrepov za poenostavitev upravnih postopkov, ter izboljšati splošne pogoje za izvrševanje take zakonodaje, zlasti s krepitvijo pravil o tržnem nadzoru.

(9)

V Beli knjigi Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ je poudarjena posebna vloga železnic in prevoza po celinskih plovnih poteh pri doseganju podnebnih ciljev. Zaradi pomanjkljivega napredka teh prevoznih sredstev z vidika njihovega prispevka h kakovosti zraka v primerjavi z drugimi sektorji bi morala Komisija in organi držav članic v okviru svojih pristojnosti zagotoviti različne možnosti za spodbujanje inovacij na področju tehnologije za preprečevanje emisij, da bi nadaljnja preusmeritev prevoza vse večjih količin tovora na železnice in celinske plovne poti prinesla tudi izboljšanje kakovosti zraka v Evropi.

(10)	Zahteve v zvezi z motorji za necestno mobilno mehanizacijo bi morale biti skladne z načeli iz sporočila Komisije z dne 5. junija 2002 z naslovom „Akcijski načrt – Poenostavitev in izboljšanje regulativnega okolja“.

(11)

Sedmi splošni okoljski akcijski program Unije, kot je bil sprejet s Sklepom št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), opozarja na dogovor Unije, da bo dosegla ravni kakovosti zraka, ki nimajo znatnega negativnega vpliva na človekovo zdravje in okolje ter ne predstavljajo znatnih tveganj zanju. V zakonodaji Unije so določene ustrezne mejne vrednosti emisij, povezane s kakovostjo zunanjega zraka, za varovanje zdravja ljudi, še zlasti občutljivejših posameznikov, ter nacionalne zgornje meje emisij (7). Komisija je po svojem sporočilu z dne 4. maja 2001, s katerim je bil vzpostavljen program „Čist zrak za Evropo“ (CAFE), 21. septembra 2005 sprejela še eno sporočilo z naslovom „Tematska strategija o onesnaževanju zraka“. Eden od sklepov te tematske strategije je, da je za dosego ciljev Unije glede kakovosti zraka potrebno nadaljnje zmanjšanje emisij v prometnem sektorju (zračnem, pomorskem in kopenskem prevozu), gospodinjstvih ter v energetskem, kmetijskem in industrijskem sektorju. V tem smislu bi bilo treba k cilju zmanjšanja emisij motorjev za necestno mobilno mehanizacijo, pristopiti v okviru splošne strategije. Nove mejne vrednosti emisij, imenovane „stopnja V“, spadajo med ukrepe, namenjene zmanjšanju sedanjih emisij onesnaževal zraka med uporabo mehanizacije, kot so trdna onesnaževala, in predhodnikov ozona, kot so dušikovi oksidi (NOx) in ogljikovodiki.

(12)

Svetovna zdravstvena organizacija je 12. junija 2012 v okviru svoje Mednarodne agencije za raziskave raka emisije izpušnih plinov iz dizelskih motorjev uvrstila med „rakotvorne snovi za človeka“ (skupina 1), in sicer na podlagi zadostnih dokazov, da je izpostavljenost tem plinom povezana z večjim tveganjem za pljučnega raka.

(13)

Da bi do leta 2020 in po njem dosegli izboljšanje kakovosti zraka v Uniji in trajno dosegli njene cilje glede zaščite zraka, si je treba nenehno prizadevati za zmanjšanje emisij iz različnih tipov motorjev. Proizvajalci bi zato morali prejeti jasne in izčrpne informacije o bodočih mejnih vrednostih emisij ter dovolj časa, da zagotovijo njihovo spoštovanje in potreben tehnični razvoj.

(14)

Pri določanju mejnih vrednosti emisij je pomembno upoštevati njihov vpliv na konkurenčnost trgov in proizvajalcev, neposredne in posredne stroške za podjetja ter koristi, ki iz tega izhajajo, kot so spodbujanje inovacij, izboljšanje kakovosti zraka, nižji stroški zdravstva in podaljšanje življenjske dobe.

(15)

Za trajno zmanjšanje emisij iz motorjev je treba nenehno krepiti neposredno sodelovanje med proizvajalci in sorodnimi podjetji na eni strani ter uveljavljenimi znanstvenoraziskovalnimi ustanovami na drugi. Takšno sodelovanje ima pomembno vlogo pri razvoju novih proizvodov in tehnologij, ki pozitivno prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka.

(16)

Emisije iz motorjev za necestno mobilno mehanizacijo pomenijo znaten delež skupnih emisij nekaterih škodljivih onesnaževal zraka, ki jih povzroča človek. Za motorje, ki povzročajo znaten delež onesnaževanja zraka z dušikovimi oksidi in trdnimi delci, bi bilo treba uporabljati nove mejne vrednosti emisij.

(17)	Da bi zagotovili kar najvišjo stopnjo zaščite delavcev v bližini mehanizacije in kar najbolj omejili skupno izpostavljenost delavcev v bližini več različnih naprav mobilne mehanizacije in opreme, je treba uporabiti trenutno razpoložljivo tehnologijo, da bi emisije zmanjšali na najnižjo možno raven.

(18)	Komisija bi morala spremljati emisije, ki še niso zakonsko urejene in ki so posledica širše uporabe novih sestav goriva, tehnologij motorjev in sistemov za uravnavanje emisij. Po potrebi bi morala predložiti predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za ureditev takšnih emisij.

(19)	Spodbujati je treba uvedbo motorjev na alternativna goriva, ki imajo lahko nizke emisije dušikovih oksidov in trdnih onesnaževal. Zato bi bilo treba prilagoditi mejne vrednosti skupnih ogljikovodikov, da se upoštevajo nemetanski ogljikovodiki in emisije metana.

(20)

Ta uredba ne posega v pravico držav članic, da ob spoštovanju Pogodb določijo zahteve, za katere menijo, da so potrebne za zagotovitev zaščite vseh oseb in delavcev pri vsakokratni uporabi necestne mehanizacije iz te uredbe, pod pogojem, da te zahteve ne vplivajo na dajanje na trg motorjev za tako mehanizacijo.

(21)

Da se zagotovi uravnavanje emisij izredno majhnih delcev trdnih onesnaževal (velikosti 0,1 μm in manj), bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje pristopa v zvezi z emisijami delcev trdnih onesnaževal, ki bo poleg trenutno uporabljenega pristopa na podlagi mase delcev temeljil tudi na njihovem številu. Pri pristopu, ki temelji na številu trdnih delcev, bi se morali opreti na rezultate programa za merjenje trdnih delcev Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (v nadaljnjem besedilu: UN/ECE), skladen pa bi moral biti z obstoječimi visoko zastavljenimi cilji varovanja okolja.

(22)	Da bi se ti okoljski cilji dosegli, je primerno, da bodo mejne vrednosti števila trdnih delcev, določene v tej uredbi, verjetno izražale najvišje stopnje učinkovitosti, ki jih je trenutno mogoče doseči s filtri za zaščito pred delci ob uporabi najboljše razpoložljive tehnologije.

(23)

Glede na dolgo življenjsko dobo necestne mobilne mehanizacije je primerno razmisliti o naknadnem opremljanju motorjev, ki so že v uporabi. Takšno naknadno opremljanje bi bilo treba izvesti zlasti na gosto naseljenih urbanih območjih, kar bi bilo državam članicam v pomoč pri zagotavljanju spoštovanja zakonodaje Unije glede kakovosti zraka. Za zagotovitev primerljive in visoko zastavljene ravni naknadnega opremljanja bi morale države članice upoštevati načela Pravilnika UN/ECE št. 132.

(24)

Po potrebi in v primeru medsebojno povezanih tehnologij bi bilo treba poiskati sinergije med zmanjševanjem emisij plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev za necestno mobilno mehanizacijo, in mejnimi vrednostmi emisij, ki veljajo za težka gospodarska vozila. Na ta način bi lahko pripomogli k povečanju ekonomije obsega in izboljšanju kakovosti zraka.

(25)

Komisija bi morala pri preskusnih postopkih, ki so podlaga predpisov o emisijah pri podeljevanju EU-homologacije, sprejeti na svetovni ravni harmonizirane preskusne cikle. Pri spremljanju dejanskih emisij med uporabo mehanizacije bi bilo treba preučiti tudi možnost uporabe prenosnih sistemov za merjenje emisij.

(26)

Kot odziv na dejanske emisije med uporabo mehanizacije in da bi pripravili postopek skladnosti med obratovanjem, bi bilo treba v primernem časovnem okviru sprejeti metodologijo preskušanja za spremljanje izpolnjevanja zahtev glede vrednosti emisij, ki bi temeljila na uporabi prenosnih sistemov za merjenje emisij.

(27)

Ustrezno delovanje sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, zlasti v primeru dušikovih oksidov, je bistveno za spoštovanje predpisanih mejnih vrednosti za emisije onesnaževal. Zato bi bilo treba uvesti ukrepe, s katerimi bi zagotovili ustrezno delovanje sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki temeljijo na uporabi katerega koli potrošnega reagenta ali reagenta, ki ga ni mogoče obnoviti.

(28)

Prenosne gasilske črpalke so bistvene v določenih izrednih razmerah, v katerih vodni dovod ni na voljo. Z vgradnjo sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov v motorje tovrstne mehanizacije pa bi njeno težo in obratovalne temperature povečali v tolikšnem obsegu, da bi postala nevarna za upravljavca in da je ne bi bilo mogoče upravljati ročno. Prenosne gasilske črpalke bi bilo treba zato izvzeti s področja uporabe te uredbe.

(29)

Spremembe motorja, kot so izključitev sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov ali povečanje njegove moči, bi lahko resno vplivale na vrednosti in trajnost emisij motorja. Pravne osebe, ki te spremembe opravijo, bi zato morale biti odgovorne za zagotavljanje spoštovanja ustreznih mejnih vrednosti emisij.

(30)

Dovoliti bi bilo treba, da se motorji, ki so zajeti in skladni z novimi pravili o mejnih vrednostih emisij in postopki EU-homologacije iz te uredbe, dajo na trg v državah članicah. Za take motorje ne bi smele veljati nobene druge nacionalne zahteve glede emisij, kar zadeva njihovo dajanje na trg. S tem ne bi smeli posegati v pravico držav članic, da spodbujajo ali omejujejo uporabo motorjev, ki so že bili dani na trg, pod pogojem, da merila, ki se pri tem uporabljajo, niso diskriminatorna in so objektivno utemeljena. Države članice, ki podeljujejo EU-homologacije, bi morale sprejeti ukrepe za preverjanje, da se zagotovi, da je mogoče identificirati motorje, proizvedene na podlagi postopkov EU-homologacije.

(31)	Za motorje, namenjene za izvoz in za uporabo v oboroženih silah, ne bi smele veljati mejne vrednosti emisij, določene v tej uredbi. Kljub temu bi bilo treba v nekaterih primerih predpisati oznake za razlikovanje med takimi motorji in motorji, za katere veljajo zadevne mejne vrednosti emisij.

(32)

Da bi upoštevali omejitve v zvezi z logistično dobavo in omogočili proizvodnjo „ob pravem času“ in da bi se izognili nepotrebnim stroškom in upravnim bremenom, bi moralo biti proizvajalcu dovoljeno, da s soglasjem proizvajalca originalne opreme motor dobavi ločeno od sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

(33)

Nekatere vrste necestne mobilne mehanizacije delujejo v ekstremnih pogojih, v katerih so prisotna tveganja za življenje ali zdravje, ali pa zanje veljajo zelo visoke tehnične zahteve. Zaradi teh posebnih okoliščin in ob razmeroma majhnem številu motorjev za necestno mobilno mehanizacijo bi bilo treba določiti nekatere izjeme glede zahtev o mejnih vrednostih emisij iz te uredbe v zvezi z motorji, namenjenimi uporabi v potencialno eksplozivnih atmosferah in v nosilnih vozilih za rešilne čolne.

(34)

Da bi omogočili dejavnosti preskušanja na terenu, ki jih izvajajo proizvajalci in so del procesa razvoja motorja, bi bilo treba dovoliti, da se motorji, ki v tej fazi še niso pridobili EU-homologacije, začasno dajo na trg. Dovoljene bi morale biti tudi izjeme, ki bi omogočile začasno dajanje na trg motorjev za namen preskušanja prototipov na terenu.

(35)

Da bi upoštevali dolgoročne projekte v železniškem sektorju, pri katerih so potrebne velike naložbe, bi bilo treba v skladu z Direktivo 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) določiti izjemo za motorje, vključene v projekte, ki so se začeli pred datumom začetka uporabe te uredbe in so v poznejši fazi razvoja.

(36)

Bistveno je, da se tehničnih inovacij glede emisijskih vrednosti motorjev za necestno mobilno mehanizacijo ne ovira z zahtevami, ki zaenkrat niso določene v obstoječih upravnih postopkih za homologacijo. Zato je treba določiti nekatere izjeme in pravila v zvezi z motorji, zasnovanimi z novimi tehnologijami ali novimi tehničnimi rešitvami.

(37)

Proizvajalci originalne opreme, ki proizvedejo omejeno število enot na leto, se soočajo z velikimi izzivi pri preoblikovanju svojih proizvodov v standardnem prehodnem obdobju. Ti proizvajalci so običajno mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) z omejenimi inženirskimi zmogljivostmi, ki so z informacijami o motorjih prihodnjih stopenj pogosto seznanjeni pozneje kot drugi proizvajalci originalne opreme. To velja zlasti za proizvajalce kmetijske mehanizacije, ki proizvedejo omejeno število enot na leto in bi bili soočeni z resnim strukturnim izzivom pri prehodu na mejne vrednosti emisij stopnje V. V zvezi s takimi primeri je zato treba določiti posebna pravila.

(38)

Dovoliti bi bilo treba dajanje na trg motorjev, katerih namen je nadomestiti motorje, ki so že vgrajeni v necestno mobilno mehanizacijo in ki spoštujejo mejne vrednosti emisij, ki so manj stroge od mejnih vrednosti emisij, določenih v tej uredbi, da bi proizvajalci lahko izpolnili svoje garancijske obveznosti in zagotovili zadostno razpoložljivost takih motorjev na trgu.

(39)

Po trenutnih ocenah bo treba med letoma 2016 in 2025 zamenjati več lokomotiv, ki obratujejo na širokotirnih omrežjih. Lokomotive z motorji visoke zmogljivosti, primerne za omrežje s tirno širino 1 520 mm, niso na voljo na trgu Unije. Z rešitvami po meri bi znatno povečali stroške novih lokomotiv, železniške upravljavce pa odvračali od posodobitve njihovih voznih parkov. Tehnične in gospodarske omejitve železniškega omrežja s tirno širino 1 520 mm bi morali upoštevati v okviru postopkov EU-homologacije. Da bi olajšali in pospešili vzpostavitev okolju prijaznejšega železniškega sektorja v prizadetih državah članicah ter spodbudili uporabo najboljših trenutno razpoložljivih tehnologij na trgu, bi bilo treba odobriti začasno izjemo glede nekaterih zahtev za zadevne lokomotive v železniškem omrežju. S tako izjemo bi lahko zmanjšali vpliv železniškega prometa na okolje.

(40)

Pridelava bombaža je v Uniji omejena na peščico držav članic. Zaradi visokih stroškov nove mehanizacije za obiranje bombaža in da bi preprečili naložitev dodatnega finančnega bremena za sektor pridelave bombaža, ki bi še bolj ogrozilo njegovo sposobnost ekonomskega preživetja, bi morali subjektom zagotoviti dostop do široke ponudbe rabljene mehanizacije za obiranje bombaža. Države članice bi zato morale imeti možnost, da za motorje, vgrajene v tako mehanizacijo, v omejenem časovnem obdobju uporabljajo nacionalno zakonodajo.

(41)	V zvezi s tržnim nadzorom bi ta uredba morala določati obveznosti nacionalnih organov, ki so bolj specifične kot ustrezne obveznosti iz Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(42)	Da bi zagotovili pravilno izvajanje in ustrezno delovanje postopka za spremljanje skladnosti proizvodnje, ki je eden od temeljev sistema za EU-homologacijo, bi moral imenovani pristojni organ ali ustrezno usposobljena tehnična služba, imenovana v ta namen, redno preverjati proizvajalce.

(43)

Unija je pogodbenica Sporazuma UN/ECE o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov (v nadaljnjem besedilu: revidirani sporazum iz leta 1958). Zato je treba homologacije, dodeljene na podlagi pravilnikov UN/ECE in njihovih sprememb, za katere je Unija glasovala ali h katerim je Unija pristopila v skladu s Sklepom Sveta 97/836/ES (10), priznati za enakovredne EU-homologacijam, dodeljenim na podlagi te uredbe. V skladu z navedenim ter da se zagotovi skladnost in prilagajanje med zakonodajo Unije in zakonodajo UN/ECE, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, da se določi, kateri pravilniki UN/ECE se uporabljajo za EU-homologacije.

(44)

Da bi to uredbo dopolnili z nadaljnjimi tehničnimi podrobnostmi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremljanjem emisij motorjev med obratovanjem, tehničnimi preskusnimi postopki in postopki merjenja, skladnostjo proizvodnje, ločeno dostavo sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, motorji za preskušanje na terenu, motorji za uporabo v eksplozivnih atmosferah, enakovrednostjo EU-homologacij motorjev, informacijami za proizvajalce originalne opreme in končne uporabnike ter standardi in ocenami tehničnih služb. Nadvse pomembno je, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da ta posvetovanja potekajo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11). Da bi zlasti lahko vsi enakopravno sodelovali pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko udeležujejo vseh sej strokovnih skupin Komisije, na katerih se pripravljajo delegirani akti.

(45)	Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(46)	Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(47)

Da bi se upošteval stalni tehnični napredek in najnovejše ugotovitve na področju raziskav in inovacij, bi bilo treba opredeliti nadaljnji potencial motorjev, vgrajenih v necestno mobilno mehanizacijo, za zmanjšanje emisij onesnaževal. Ocene bi morale biti osredotočene na take kategorije motorjev, ki prvič spadajo na področje uporabe te uredbe in na tiste, glede katerih ostanejo mejne vrednosti emisij v okviru te uredbe nespremenjene.

(48)

Posebne mejne vrednosti, preskusni postopki in zahteve za emisije onesnaževal iz te uredbe bi morali veljali tudi za stroje v kmetijskih in gozdarskih traktorjih, ki jih zajema Uredba (EU) št. 167/2013. Glede na skupni učinek odložitve stopnje IV za kmetijske traktorje kategorij T2, T4.1 in C2 ter datumov uporabe stopnje V, bi stopnja IV za motorje v razponu moči 56–130 kW veljala zelo kratek čas. V izogib neučinkovitosti in nepotrebnemu bremenu bi bilo treba datum obvezne EU-homologacije za stopnjo IV odložiti za eno leto in ustrezno povečati stopnjo prožnosti. Poleg tega bi morale prehodne klavzule iz te uredbe v zvezi z zahtevami za izvajanje stopnje V veljati tudi za motorje stopnje IIIB. Uredbo (EU) št. 167/2013 in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/96 (13) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(49)

Zaradi jasnosti, predvidljivosti, racionalnosti in poenostavitve ter zato, da bi zmanjšali breme za proizvajalce motorjev in necestne mobilne mehanizacije, bi morala ta uredba vsebovati le omejeno število izvedbenih faz, kar zadeva uvedbo novih ravni emisij in postopkov EU-homologacije. Pravočasna opredelitev zahtev je bistvena, da se proizvajalcem zagotovi dovolj časa, da razvijejo, preskusijo in uveljavijo tehnične rešitve za serijsko izdelane motorje, ter da proizvajalci in homologacijski organi vzpostavijo potrebne upravne sisteme.

(50)

Direktiva 97/68/ES je bila večkrat bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti, predvidljivosti, racionalnosti in poenostavitve bi bilo navedeno direktivo treba razveljaviti in nadomestiti z uredbo ter majhnim številom delegiranih in izvedbenih aktov. Sprejetje uredbe zagotavlja, da se njene določbe neposredno uporabljajo, zlasti za proizvajalce, homologacijske organe in tehnične službe, ter da jih je mogoče veliko hitreje in učinkoviteje spremeniti ter tako bolje prilagoditi tehničnemu napredku.

(51)	Direktivo 97/68//ES bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od datuma, ki bi industriji omogočil dovolj časa, da se prilagodi tej uredbi ter tehničnim specifikacijam in upravnim določbam iz delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na njeni podlagi.

(52)

Direktiva 97/68/ES ne določa odstopanja za motorje za necestno mobilno mehanizacijo, ki se uporablja v potencialno eksplozivnih atmosferah. Zaradi spoštovanja strogih tehničnih zahtev, ki so bistvene za varno obratovanje teh motorjev, bi bilo treba spremeniti Direktivo 97/68/ES, da se omogočijo odstopanja za takšne motorje, dokler se navedena direktiva ne razveljavi.

(53)

Izmenjavo podatkov in informacij v zvezi z EU-homologacijami je treba izboljšati, da bi se ta uredba lahko hitro in učinkovito začela uporabljati. Zato bi morali nacionalni organi učinkovito sodelovati med seboj in s Komisijo ter si prek informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: sistem IMI – Internal Market Information System), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (14), izmenjevati podatke in informacije v zvezi z EU-homologacijami. Za zagotovitev lažjega izvajanja te uredbe bi bilo treba vzpostaviti modul sistema IMI, ki bi bila posebej prilagojena necestni mobilni mehanizaciji. Prav tako bi bilo treba omogočiti proizvajalcem in tehničnim službam, da sistem IMI uporabljajo za izmenjavo podatkov in informacij o motorjih za necestno mobilno mehanizacijo.

(54)

Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve harmoniziranih pravil o upravnih in tehničnih zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij in postopki EU-homologacije za motorje za necestno mobilno mehanizacijo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta uredba določa za vse motorje iz člena 2(1) mejne vrednosti emisij plinastih in trdnih onesnaževal ter upravne in tehnične zahteve v zvezi z EU-homologacijo.

Ta uredba določa tudi nekatere obveznosti v zvezi z necestno mobilno mehanizacijo, v katero se vgrajuje ali je vgrajen motor iz člena 2(1), kar zadeva mejne vrednosti emisij plinastih in trdnih onesnaževal iz takih motorjev.

2.   Ta uredba določa tudi zahteve za tržni nadzor motorjev iz člena 2(1), ki so ali naj bi bili vgrajeni v necestno mobilno mehanizacijo in ki so predmet EU-homologacije.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za vse motorje, ki spadajo v kategorije iz člena 4(1), ki so ali naj bi bili vgrajeni v necestno mobilno mehanizacijo, in – kar zadeva mejne vrednosti emisij plinastih in trdnih onesnaževal iz teh motorjev – za takšno necestno mobilno mehanizacijo.

2.   Ta uredba se ne uporablja za motorje za:

(a)	pogon vozil iz člena 2(1) Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15);

(b)	pogon kmetijskih in gozdarskih traktorjev, kakor so opredeljeni v točki 8 člena 3 Uredbe (EU) št. 167/2013;

(c)	pogon vozil iz člena 2(1) Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16);

(d)	nepremično mehanizacijo;

(e)	morska plovila, za katera je potrebno veljavno dovoljenje za morsko plovbo ali varnostno spričevalo;

(f)	plovne objekte, kakor so opredeljeni v Direktivi (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta (17) in ki ne spadajo v njeno področje uporabe;

(g)	pogon ali pomožne namene plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, z izhodno močjo manj kot 19 kW;

(h)	plovila, kakor so opredeljena v točki (1) člena 3 Direktive 2013/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18);

(i)	zrakoplove, kakor so opredeljeni v točki (a) člena 2 Uredbe Komisije (EU) št. 1321/2014 (19);

(j)	vozila za rekreacijo razen motornih sani, terenska vozila in štiri- ali večkolesnike z vzporedno nameščenimi sedeži;

(k)	vozila in mehanizacijo, ki se izključno uporablja ali je namenjena izključno za tekmovalno uporabo;

(l)	prenosne gasilske črpalke, ki so opredeljene in navedene v evropskem standardu za prenosne gasilske črpalke (20);

(m)	pomanjšane modele ali pomanjšane kopije vozil ali mehanizacije, ki so izdelani v manjšem merilu kot original in v rekreativne namene, z izhodno močjo manj kot 19 kW.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„necestna mobilna mehanizacija“ pomeni kateri koli premični stroj, prenosno opremo ali vozilo z nadgradnjo ali brez nje ali s kolesi ali brez njih, ki ni namenjeno prevozu potnikov ali blaga po cesti in vključuje mehanizacijo, nameščeno na podvozje vozil, namenjenih prevozu potnikov ali blaga po cesti;

2.	„EU-homologacija“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip motorja ali družina motorjev izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve iz te uredbe;

3.	„plinasta onesnaževala“ pomenijo naslednja onesnaževala v njihovem plinastem stanju, ki jih oddaja motor: ogljikov monoksid (CO), skupni ogljikovodiki (HC) ter dušikovi oksidi (NOx), in sicer dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO2), izraženo z ekvivalentom dušikovega dioksida (NO2);

4.	„delci“ ali „PM“ (particulate matter) pomenijo maso vsake snovi v plinu, ki ga motor oddaja, zbrano na določenem filtrskem mediju po razredčenju plina s čistim filtriranim zrakom, tako da temperatura ne preseže 325 K (52 °C);

5.	„število delcev“ ali „PN“ (particle number) pomeni število trdnih delcev, ki jih motor oddaja, s premerom, večjim od 23 nm;

6.	„trdna onesnaževala“ pomeni vse snovi, ki jih oddaja motor in se izmerijo kot PM ali kot PN;

7.

„motor z notranjim izgorevanjem“ali „motor“ pomeni pretvornik energije razen turbine na plin, zasnovan za pretvarjanje kemične energije (vnosna moč) v mehansko energijo (izhodna moč) v procesu notranjega izgorevanja; vključuje – če so vgrajeni – sistem za uravnavanje emisij in komunikacijski vmesnik (strojna oprema in sporočila) med elektronsko krmilno enoto oziroma enotami motorja in katero koli drugo krmilno enoto pogonskega sistema ali necestne mobilne mehanizacije, potrebno za skladnost s poglavjema II in III;

8.	„tip motorja“ pomeni skupino motorjev, ki se ne razlikujejo v bistvenih lastnostih motorja;

9.	„družina motorjev“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev tipov motorjev, ki imajo po svoji zasnovi podobne lastnosti glede emisij izpušnih plinov in spoštujejo veljavne mejne vrednosti emisij;

10.	„osnovni motor“ pomeni tip motorja, ki je bil izbran iz družine motorjev na tak način, da so njegove emisijske lastnosti reprezentativne za navedeno družino motorjev;

11.	„nadomestni motor“ pomeni motor, ki: (a) se uporablja izključno za nadomestitev motorja, ki je že dan na trg in vgrajen v necestno mobilno mehanizacijo, in (b) je v skladu s stopnjo emisij, nižjo od stopnje, ki velja na datum zamenjave motorja;

12.	„motor med obratovanjem“ pomeni motor, ki obratuje v necestni mobilni mehanizaciji v okviru običajnih obratovalnih vzorcev, pogojev in zmogljivosti ter se uporablja za opravljanje testov pri spremljanju emisij iz člena 19;

13.	„motor CI“ (compression ignition) pomeni motor, ki deluje po načelu kompresijskega vžiga;

14.	„motor SI“(spark ignition) pomeni motor, ki deluje po načelu prisilnega vžiga;

15.

„motor na prisilni vžig za ročne stroje“ ali „motor SI za ročne stroje“ pomeni motor na prisilni vžig z referenčno močjo manj kot 19 kW, ki se uporablja v delu opreme, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev: (a) upravljavec jo ves čas opravljanja njene predvidene funkcije oziroma funkcij nosi; (b) za opravljanje svoje predvidene funkcije oziroma funkcij mora delovati v več položajih, na primer od zgoraj navzdol ali vstran; (c) njena suha masa skupaj z motorjem je manjša od 20 kg in oprema izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev: (i) upravljavec opremo ves čas opravljanja njene predvidene funkcije oziroma funkcij fizično drži ali jo nosi; (ii) upravljavec opremo ves čas opravljanja njene predvidene funkcije oziroma funkcij fizično drži ali jo upravlja; (iii) uporablja se v generatorju ali črpalki;

16.	„tekoče gorivo“ pomeni gorivo, ki je v standardnih okoljskih pogojih (298K, absolutni zračni tlak 101,3 kPa) v tekočem stanju;

17.	„plinasto gorivo“ pomeni vsako gorivo, ki je v standardnih okoljskih pogojih (298K, absolutni zračni tlak 101,3 kPa) v popolnoma plinastem stanju;

18.	„motor na kombinirano gorivo“, pomeni motor, zasnovan za istočasno obratovanje na tekoče in plinasto gorivo, pri čemer se gorivi merita ločeno, razmerje med porabljeno količino enega in drugega goriva pa je lahko različno glede na obratovanje motorja;

19.	„motor na eno gorivo“ pomeni motor, ki ni motor na kombinirano gorivo;

20.	„GER (Gas Energy Ratio) – razmerje energije iz plina“ pomeni pri motorju na kombinirano gorivo razmerje med energijsko vsebnostjo plinastega goriva in energijsko vsebnostjo obeh goriv; pri motorjih na eno gorivo je razmerje energije iz plina opredeljeno kot 1 ali 0 glede na vrsto goriva;

21.

„motor s stalno vrtilno frekvenco“ pomeni motor, katerega EU-homologacija je omejena na obratovanje s stalno vrtilno frekvenco, razen motorjev, pri katerih je funkcija regulatorja stalne vrtilne frekvence odstranjena ali izključena; opremljen je lahko z vrtilno frekvenco v prostem teku, ki se lahko uporabi med zagonom ali izklopom, in z regulatorjem, ki se ga pri ustavljenem motorju lahko nastavi na drugo vrtilno frekvenco;

22.	„motor s spremenljivo vrtilno frekvenco“ pomeni motor, ki ni motor s stalno vrtilno frekvenco;

23.	„obratovanje s stalno vrtilno frekvenco“ pomeni obratovanje motorja z regulatorjem, ki samodejno nadzoruje zahtevo upravljavca po ohranjanju vrtilne frekvence motorja, tudi pri spreminjanju obremenitve;

24.	„pomožni motor“ pomeni motor, ki je ali naj bi bil vgrajen v necestno mobilno mehanizacijo, ki neposredno ali posredno ne zagotavlja zagona;

25.

„izhodna moč“ pomeni moč, izraženo v kW, ki jo motor doseže na preskusni napravi na koncu ročične gredi ali enakovrednega dela in je izmerjena v skladu z metodo za merjenje moči motorjev z notranjim izgorevanjem, določeno v pravilniku UN/ECE št. 120, pri čemer se uporablja referenčno gorivo ali kombinacija goriv iz člena 25(2);

26.	„referenčna moč“ pomeni izhodno moč, ki se uporabi pri določanju veljavnih mejnih vrednosti emisij za motor;

27.	„nazivna izhodna moč“ pomeni izhodno moč, izraženo v kW, ki jo je proizvajalec motorja navedel pri nazivni vrtilni frekvenci;

28.	„največja izhodna moč“ pomeni najvišjo vrednost izhodne moči na krivulji nominalne moči pri polni obremenitvi za tip motorja;

29.	„nazivna vrtilna frekvenca“ pomeni največjo frekvenco pri polni obremenitvi, ki jo motorjev regulator, kakor ga je proizvajalec zasnoval, omogoča, ali – če regulatorja ni – frekvenco, pri kateri motor doseže največjo izhodno moč, ki jo je proizvajalec navedel;

30.	„datum izdelave motorja“ pomeni datum, izražen z mesecem in letom, ko motor prestane končni pregled, potem ko zapusti proizvodno linijo, in je pripravljen na dobavo ali skladiščenje;

31.	„prehodno obdobje“ pomeni prvih 24 mesecev po datumu, ki je v Prilogi III določen za dajanje na trg motorjev stopnje V;

32.

„prehodni motor“ pomeni motor z datumom izdelave pred datumom, ki je v Prilogi III določen za dajanje na trg motorjev in ki: (a) je v skladu z najnovejšimi veljavnimi mejnimi vrednostmi emisij, določenimi v zadevni zakonodaji, ki se uporablja na dan 5. oktobra 2016; ali (b) spada v razpon moči ali se uporablja oziroma naj bi se uporabljal za namene, za katere dne 5. oktobra 2016 niso veljale omejitve emisij onesnaževal in ni bila potrebna homologacija na ravni Unije;

33.	„datum izdelave necestnega mobilnega stroja“ pomeni mesec in leto, navedena na predpisani oznaki stroja ali, če predpisane oznake ni, mesec in leto, ko je stroj prestal končni pregled, potem ko je zapustil proizvodno linijo;

34.	„plovilo, ki pluje po celinskih plovnih poteh“, pomeni plovni objekt, ki spada na področje uporabe Direktive (EU) 2016/1629;

35.	„generatorski agregat“ pomeni neodvisen necestni mobilni stroj, ki ni del pogonskega sistema in je prvotno namenjen proizvodnji električne energije;

36.	„nepremična mehanizacija“ pomeni mehanizacijo, namenjeno trajni vgradnji na eno lokacijo pred prvo uporabo, ki ni namenjena prestavljanju na drugo lokacijo, po cesti ali kako drugače, razen med prevozom z mesta proizvodnje na mesto prve vgradnje;

37.	„trajna vgradnja“ pomeni, da je mehanizacija privita ali kako drugače učinkovito pritrjena, tako da je ni mogoče odstraniti brez orodja ali opreme, na temelje ali drugo podlago, ki naj bi zagotovila, da deluje na enem samem mestu v stavbi, strukturi, objektu ali obratu;

38.

„motorne sani“ pomenijo stroj na lasten pogon, ki je namenjen terenski vožnji zlasti po snegu, poganjajo ga gosenice, ki so v stiku s snegom, usmerja pa se s smučjo ali smučmi, ki so v stiku s snegom; največja masa neobremenjenega vozila, pripravljenega za vožnjo, je 454 kg (vključno s standardno opremo, hladilnim sredstvom, mazivom, gorivom in orodjem, vendar brez dodatne opreme in voznika);

39.

„terensko vozilo“ ali „ATV“ (all terrain vehicle) pomeni motorno vozilo, ki ga poganja motor in je namenjeno zlasti vožnji po netlakovanih površinah na najmanj štirih kolesih z nizkotlačnimi pnevmatikami, zgolj z enim sedežem, ki je v obliki sedla in namenjen vozniku, ali s sedežem, ki je v obliki sedla ter namenjen vozniku, in sedežem za največ enega sopotnika ter krmilom za upravljanje;

40.

„štiri- ali večkolesnik z vzporedno nameščenimi sedeži“ ali „SbS“ (side-by-side vehicle) pomeni nezgibno vozilo na lasten pogon, s katerim upravlja voznik, ki je namenjeno zlasti vožnji po netlakovanih površinah na štirih ali več kolesih, največja masa neobremenjenega vozila, pripravljenega za vožnjo, je 300 kg (vključno s standardno opremo, hladilnim sredstvom, mazivom, gorivom in orodjem, vendar brez dodatne opreme in voznika), največja konstrukcijsko določena hitrost pa je 25 km/h ali več; tako vozilo je namenjeno tudi prevozu oseb in/ali tovora in/ali vlečenju in potiskanju opreme, upravlja se drugače kot s krmilom, zasnovano pa je v rekreativne namene ali za prevoz blaga in lahko prevaža največ šest potnikov, vključno z voznikom, ki sedijo vzporedno na enem ali več sedežev, ki niso v obliki sedla;

41.	„železniško vozilo“ pomeni necestno mobilno mehanizacijo, ki obratuje izključno na železniških tirih;

42.

„lokomotiva“ pomeni železniško vozilo, ki je zasnovano tako, da neposredno z lastnimi kolesi ali posredno prek koles drugih železniških vozil zagotavlja pogonsko moč za lasten pogon in pogon drugih železniških vozil, ki so zasnovana za prevoz tovora, potnikov in druge opreme, samo vozilo pa ni zasnovano ali namenjeno za prevoz tovora ali potnikov (razen tistih, ki upravljajo lokomotivo);

43.	„železniško motorno vozilo“ pomeni železniško vozilo, ki je zasnovano tako, da neposredno z lastnimi kolesi ali posredno prek koles drugih železniških vozil zagotavlja pogonsko moč za lasten pogon, ter je posebej zasnovano za prevoz blaga ali potnikov ali blaga in potnikov in ni lokomotiva;

44.	„pomožno železniško vozilo“ pomeni železniško vozilo, ki ni železniško motorno vozilo ali lokomotiva in ki med drugim vključuje železniško vozilo, posebej zasnovano za izvajanje vzdrževalnih ali gradbenih del ali dvigov, povezanih s tiri ali drugo železniško infrastrukturo;

45.	„premični žerjav“ pomeni pomolni žerjav na lasten pogon, ki se lahko premika po cesti ali terenu oziroma obojem ter je zaradi težnosti stabilen, nameščen pa je na pnevmatikah, gosenicah ali drugi premični napravi;

46.	„snežna freza“ pomeni stroj na lasten pogon, zasnovan izključno za odmetavanje snega s tlakovanih površin, ki pobira kupe snega in jih odmetava v močnih sunkih;

47.	„omogočanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo motorja ali necestne mobilne mehanizacije za distribucijo ali uporabo na trgu Unije v okviru trgovske dejavnosti, bodisi v zameno za plačilo bodisi brezplačno;

48.	„dajanje na trg“ pomeni, da je prvič omogočena dostopnost motorja ali necestne mobilne mehanizacije na trgu Unije;

49.

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je pred homologacijskim organom odgovorna za vse vidike EU-homologacije ali postopka odobritve motorja in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje motorjev ter za vprašanja tržnega nadzora nad proizvedenimi motorji, ne glede na to, ali je neposredno vključena v vse faze zasnove in proizvodnje motorja, za katerega se uporablja postopek EU-homologacije;

50.

„zastopnik proizvajalca“ ali „zastopnik“pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo proizvajalec s pisnim pooblastilom uradno imenuje, da ga zastopa pri zadevah, povezanih s homologacijskim organom ali organom za tržni nadzor, in ukrepa v njegovem imenu glede zadev, ki jih ureja ta uredba;

51.	„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da na trg motor iz tretje države, ne glede na to, ali je motor že vgrajen v necestno mobilno mehanizacijo ali ne;

52.	„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost motorja na trgu;

53.	„gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, zastopnika proizvajalca, uvoznika ali distributerja;

54.	„proizvajalec originalne opreme“ ali „OEM“ (original equipment manufacturer) pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja necestno mobilno mehanizacijo;

55.

„homologacijski organ“ pomeni organ v državi članici, ki ga je država članica ustanovila ali imenovala in ga priglasila Komisiji ter ki je pristojen za: (a) vse vidike EU-homologacije tipa motorja ali družine motorjev; (b) postopek izdaje dovoljenja; (c) podelitev in, kadar je potrebno, odvzem ali zavrnitev EU-homologacije in izdajo certifikatov o EU-homologaciji; (d) vlogo kontaktne točke v stikih s homologacijskimi organi drugih držav članic; (e) imenovanje tehničnih služb in (f) zagotavljanje, da proizvajalec izpolnjuje obveznosti glede skladnosti proizvodnje;

56.

„tehnična služba“ pomeni organizacijo ali organ, ki ga homologacijski organ imenuje bodisi za preskuševalni laboratorij za izvajanje preskusov bodisi za organ za ugotavljanje skladnosti, ki opravi začetno oceno in druge preskuse ali preglede v imenu homologacijskega organa, ali pa pomeni sam homologacijski organ, kadar sam opravlja te naloge;

57.	„tržni nadzor“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo nacionalni organi, in ukrepe, ki jih ti organi sprejmejo, za zagotovitev, da so motorji, katerih dostopnost je omogočena na trgu, skladni z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije;

58.	„organ za tržni nadzor“ pomeni organ države članice, ki je odgovoren za tržni nadzor na svojem ozemlju;

59.	„nacionalni organ“ pomeni homologacijski organ ali kateri koli drug organ, ki opravlja ali je odgovoren za tržni nadzor, mejni nadzor ali dajanje na trg v državi članici motorjev za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo ali necestne mobilne mehanizacije, v katero so motorji vgrajeni;

60.	„končni uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo razen proizvajalca, proizvajalca originalne opreme, uvoznika ali distributerja, ki je odgovorna za obratovanje motorja, vgrajenega v necestno mobilno mehanizacijo;

61.	„strategija za uravnavanje emisij“ pomeni element ali sklop elementov zasnove, ki je vključen v celotno zasnovo motorja ali v necestno mobilno mehanizacijo, v katero je vgrajen motor, in se uporablja pri uravnavanju emisij;

62.	„sistem za uravnavanje emisij“ pomeni vsako napravo, sistem ali element zasnove, ki uravnava ali zmanjšuje emisije;

63.	„odklopna strategija“ pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki zmanjšuje učinkovitost sistema za uravnavanje emisij v okoljskih pogojih ali pogojih obratovanja motorja, ki nastanejo bodisi pri normalnem delovanju stroja ali izven preskusnih postopkov v okviru EU-homologacije;

64.	„elektronska krmilna enota“ pomeni elektronsko napravo motorja, ki je del sistema za uravnavanje emisij in uporablja podatke iz tipal motorja za nadzor parametrov motorja;

65.

„vračanje izpušnih plinov v valj“ ali „EGR“ (exhaust gas recirculation) pomeni tehnološko napravo, ki je del sistema za uravnavanje emisij in zmanjšuje emisije tako, da izpušne pline iz zgorevalne komore oziroma komor usmerja nazaj v motor, da se pred ali med zgorevanjem mešajo z vhodnim zrakom, razen uporabe krmilnih časov ventilov za povečanje količine preostalega izpušnega plina v zgorevalni komori oziroma komorah, ki se meša z vhodnim zrakom pred ali med zgorevanjem;

66.

„sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov“ pomeni katalizator, filter za delce, sistem za deNOx, kombinirani filter za delce in deNOx ali katero koli drugo napravo za zmanjševanje emisij, razen vračanja izpušnih plinov v valj in turbopihal, ki je del sistema za uravnavanje emisij, nameščena pa je za izpušnimi ventili motorja;

67.	„nedovoljen poseg“ pomeni izključitev, prilagoditev ali spremembo sistema za uravnavanje emisij, vključno z vso programsko opremo ali drugimi elementi nadzorne logike v takem sistemu, katerega načrtovani ali nenačrtovani učinek je povečanje emisij motorja;

68.	„preskusni cikel“ pomeni zaporedje preskusnih točk, od katerih ima vsaka določeno vrtilno frekvenco in navor, ki jim mora motor slediti pri preskušanju v ustaljenem stanju ali v prehodnih pogojih obratovanja;

69.	„preskusni cikel v ustaljenem stanju“ pomeni preskusni cikel, pri katerem se vrtilna frekvenca in navor motorja ohranjata v končni postavitvi nazivno stalnih vrednosti. Preskusi v ustaljenem načinu so preskusi z ločenimi fazami ali preskusi z rampami med fazami;

70.	„preskusni cikel prehodnega stanja“ pomeni preskusni cikel z zaporedjem normiranih vrednosti vrtilne frekvence in navora, ki se iz sekunde v sekundo spreminjajo s časom;

71.	„okrov ročične gredi“ pomeni zaprte prostore v motorju ali zunaj njega, ki so z notranjimi ali zunanjimi kanali povezani z oljnim koritom in skozi katere lahko uhajajo plini in hlapi;

72.	„regeneracija“ pomeni dogodek, med katerim se ravni emisij spremenijo, pri čemer se z zasnovo obnovi zmogljivost sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, in sicer je lahko regeneracija stalna ali nepogosta (periodična);

73.	„čas trajnosti emisij“ ali „EDP“ pomeni število ur ali, kjer je primerno, razdaljo, ki se uporablja za določanje faktorjev poslabšanja;

74.	„faktorji poslabšanja“ pomenijo sklop faktorjev, ki prikazujejo razmerje med emisijami na začetku in ob koncu časa trajnosti emisij;

75.	„virtualno preskušanje“ pomeni računalniške simulacije, vključno z izračuni, ki prikazujejo raven učinkovitosti motorja in so v pomoč pri odločanju, ne da bi bilo treba uporabiti dejanski motor.

Člen 4

Kategorije motorjev

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje kategorije motorjev, razdeljene na podkategorije iz Priloge I:

1.   „kategorija NRE“:

(a)	motorji za necestno mobilno mehanizacijo, namenjeno ali primerno za premikanje, ali tako, ki se lahko premika po cesti ali zunaj nje, ki niso izključeni na podlagi člena 2(2) in niso vključeni v katero koli drugo kategorijo iz točk 2 do 10 tega odstavka;

(b)	motorji z referenčno močjo, manjšo od 560 kW, ki se uporabljajo namesto motorjev stopnje V kategorij IWP, IWA, RLL ali RLR;

2.   „kategorija NRG“: motorji z referenčno močjo, večjo od 560 kW, ki se uporabljajo izključno v generatorskih agregatih; motorji za generatorske agregate, ki nimajo teh lastnosti, so glede na lastnosti vključeni v kategorijo NRE ali NRS;

3.   „kategorija NRSh“: motorji na prisilni vžig za ročne stroje z referenčno močjo, manjšo od 19 kW, ki se uporabljajo izključno v ročni mehanizaciji;

4.   „kategorija NRS“: motorji na prisilni vžig z referenčno močjo, manjšo od 56 kW, ki niso vključeni v kategorijo NRSh;

5.   „kategorija IWP“:

(a)	motorji z referenčno močjo, večjo ali enako 19 kW, ki se uporabljajo ali so namenjeni za neposredni ali posredni pogon izključno v plovilih, ki plujejo po celinskih plovnih poteh;

(b)	motorji, ki se uporabljajo namesto motorjev kategorije IWA, če so skladni s členoma 24(8);

6.   „kategorija IWA“: pomožni motorji z referenčno močjo, večjo ali enako 19 kW in ki se uporabljajo izključno v plovilih, ki plujejo po celinskih plovnih poteh;

7.   „kategorija RLL“: motorji, ki se uporabljajo ali so namenjeni izključno za pogon v lokomotivah;

8.   „kategorija RLR“:

(a)	motorji, ki se uporabljajo ali so namenjeni izključno za pogon v železniških motornih vozilih;

(b)	motorji, ki se uporabljajo namesto motorjev stopnje V kategorije RLL;

9.   „kategorija SMB“: motorji na prisilni vžig, ki se uporabljajo izključno v motornih saneh; motorji za motorne sani, razen motorjev na prisilni vžig, so vključeni v kategorijo NRE;

10.   „kategorija ATS“: motorji na prisilni vžig, ki se uporabljajo izključno v terenskih vozilih in štiri- ali večkolesnikih z vzporedno nameščenimi sedeži (ATV in SbS); motorji za terenska vozila in štiri- ali večkolesnike z vzporedno nameščenimi sedeži, razen motorjev na prisilni vžig, so vključeni v kategorijo NRE.

2.   Motor s spremenljivo vrtilno frekvenco določene kategorije se lahko uporabi namesto motorja iste kategorije s stalno vrtilno frekvenco.

Motorji s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije IWP, ki se uporabljajo pri obratovanju s stalno vrtilno frekvenco, so skladni tudi s členom 24(7) ali 24(8), kakor je primerno.

3.   Motorji za pomožna železniška vozila in pomožni motorji za železniška motorna vozila in lokomotive so glede na lastnosti vključeni v kategorijo NRE ali NRS.

POGLAVJE II

SPLOŠNE OBVEZNOSTI

Člen 5

Obveznosti držav članic

1.   Države članice ustanovijo ali imenujejo homologacijske organe in organe za tržni nadzor v skladu s to uredbo.

2.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o ustanovitvi in imenovanju homologacijskih organov in organov za tržni nadzor iz odstavka 1, vključno z njihovimi imeni, poštnimi in elektronskimi naslovi ter področji pristojnosti. Komisija objavi seznam in podrobnosti o homologacijskih organih na svojem spletnem mestu.

3.   Države članice dovolijo dajanje na trg samo:

(a)	motorjev, ki imajo veljavno EU-homologacijo, podeljeno v skladu s to uredbo, ne glede na to, ali so že vgrajeni v necestno mobilno mehanizacijo; in

(b)	necestne mobilne mehanizacije, v katero so vgrajeni motorji iz točke (a).

4.   Države članice ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo dajanja na trg:

(a)	motorjev iz razlogov, povezanih z vidiki njihove izdelave in delovanja, ki jih zajema ta uredba, kadar ti motorji izpolnjujejo zahteve te uredbe;

(b)	necestne mobilne mehanizacije iz razlogov, povezanih z emisijami plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev, vgrajenih v tako mehanizacijo, kadar ti motorji spadajo na področje uporabe in izpolnjujejo zahteve te uredbe.

5.   Države članice v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 765/2008 organizirajo in izvajajo tržni nadzor ter preverjanje motorjev na trgu.

Člen 6

Obveznosti homologacijskih organov

1.   Homologacijski organi zagotovijo, da proizvajalci, ki vložijo vlogo za EU-homologacijo, ravnajo v skladu s to uredbo.

2.   Homologacijski organi EU-homologacijo podelijo le tipom motorjev ali družinam motorjev, ki so skladni s to uredbo.

3.   Homologacijski organi z uporabo sistema IMI objavijo register vseh tipov motorjev in družin motorjev, za katere so bile podeljene, razširjene ali odvzete EU-homologacije ali v zvezi s katerimi so bile vloge za EU-homologacijo zavrnjene.

Ta register vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)	naziv in naslov proizvajalca ter naziv podjetja, če se razlikuje;

(b)	trgovsko (-a) ime (-na) ali blagovno(-e) znamko(-e), ki pripada(-jo) proizvajalcu;

(c)	poimenovanje tipov motorjev, ki so zajeti z EU-homologacijo tipa motorja, oziroma kjer je ustrezno, z EU-homologacijo družine motorjev;

(d)	kategorijo motorja;

(e)	številko EU-homologacije, vključno s številko razširitve;

(f)	datum podelitve, razširitve, zavrnitve ali odvzema EU-homologacije in

(g)	vsebino oddelkov „splošni podatki o motorju“ in „končni rezultat emisij“ iz poročila o preskusih iz člena 24(12).

Člen 7

Obveznosti organov za tržni nadzor

1.   Organi za tržni nadzor v ustreznem obsegu in na podlagi ustreznih vzorcev izvajajo pregled dokumentacije ter po potrebi fizične in laboratorijske preglede motorjev. Pri tem upoštevajo uveljavljena načela ocenjevanja tveganja, morebitne pritožbe in druge ustrezne informacije.

2.   Organi za tržni nadzor lahko od gospodarskih subjektov zahtevajo, da dajo na razpolago dokumentacijo in informacije, za katere menijo, da so potrebne za izvajanje dejavnosti organov.

Člen 8

Splošne obveznosti proizvajalcev

1.   Proizvajalci zagotovijo, da so motorji pri dajanju na trg izdelani in homologirani v skladu s to uredbo.

2.   Kadar proizvajalci motor, ki je predmet EU-homologacije, spremenijo tako, da se zaradi tega uvrsti v drugo kategorijo ali podkategorijo, so odgovorni za zagotavljanje skladnosti tega motorja z zahtevami, ki se uporabljajo za zadevno kategorijo ali podkategorijo.

Kadar pravna oseba motor spremeni tako, da zadevni motor ne izpolnjuje več mejnih vrednosti emisij, ki veljajo zanj glede na njegovo kategorijo ali podkategorijo, velja, da je ta oseba odgovorna za ponovno vzpostavitev skladnosti z zadevnimi mejnimi vrednostmi emisij.

3.   Proizvajalci odgovarjajo homologacijskemu organu za vse vidike postopka EU-homologacije in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje, ne glede na to, ali so neposredno vključeni v vse stopnje izdelave motorja.

4.   Proizvajalci zagotovijo uvedbo postopkov za zagotavljanje skladnosti serijske proizvodnje s homologiranim tipom in za spremljanje emisij motorjev med obratovanjem v skladu s členom 19.

V skladu s poglavjem VI se upoštevajo spremembe v zasnovi ali značilnostih tipa motorja in spremembe zahtev, ki naj bi jih izpolnjeval tip motorja.

5.   Proizvajalci poleg predpisane oznake iz člena 32, na motorjih, ki so jih proizvedli in jih dajo na trg, navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov v Uniji, na katerem so dosegljivi, kadar to ni mogoče, pa te podatke navedejo na spremni listini motorja.

6.   Proizvajalci na utemeljeno zahtevo proizvajalcu originalne opreme posredujejo dvojnik predpisane oznake iz člena 15(4).

7.   Proizvajalci zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za motor, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo skladnosti motorja s tem poglavjem in poglavjem III.

8.   Proizvajalci hranijo certifikat o EU-homologaciji in njegove priloge iz člena 23(1) ter po potrebi izvod izjave o skladnosti iz člena 31, tako da je homologacijskim organom na voljo za vpogled za obdobje 10 let po tem, ko je bil motor dan na trg.

9.   Proizvajalci na utemeljeno zahtevo in prek homologacijskega organa nacionalnim organom predložijo izvod certifikata o EU-homologaciji za motor. Ta izvod je v jeziku, ki ga nacionalni organ, ki je predložil zahtevo, brez težav razume.

10.   Proizvajalci s sedežem zunaj Unije za namene EU-homologacije motorjev imenujejo enega samega zastopnika s sedežem v Uniji, ki jih zastopa pri homologacijskem organu.

11.   Za namene tržnega nadzora proizvajalci s sedežem zunaj Unije imenujejo enega samega zastopnika s sedežem v Uniji, ki je lahko zastopnik iz odstavka 10.

Člen 9

Obveznosti proizvajalcev v zvezi z neskladnimi motorji

1.   Proizvajalec, ki utemeljeno domneva ali meni, da eden izmed njegovih motorjev, ki je bil dan na trg, ni skladen s to uredbo, nemudoma opravijo preiskavo glede narave domnevne neskladnosti in stopnjo verjetnosti njenega nastanka.

Proizvajalci na podlagi rezultatov preiskave sprejmejo korektivne ukrepe, da pravočasno zagotovijo skladnost motorjev v proizvodnji s homologiranim tipom motorja ali družino motorjev.

Proizvajalec o preiskavi nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, in navede zlasti podrobnosti o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.

2.   Proizvajalcem ne glede na odstavek 1 ni treba sprejeti popravnih ukrepov za motor, ki s to uredbo ni skladen zaradi sprememb, ki so bile narejene po tem, ko je bil motor dan na trg in ki jih proizvajalec ni odobril.

Člen 10

Obveznosti zastopnikov proizvajalcev za tržni nadzor

Zastopniki proizvajalcev za tržni nadzor opravljajo najmanj naslednje naloge v skladu s pisnim pooblastilom, ki ga prejmejo od proizvajalca:

(a)	zagotovijo, da je certifikat o EU-homologaciji skupaj s prilogami iz člena 23(1) ter po potrebi izvod izjave o skladnosti iz člena 31 na voljo homologacijskim organom za obdobje deset let po tem, ko je bil motor dan na trg;

(b)	na utemeljeno zahtevo homologacijskemu organu predložijo vse informacije in dokumentacijo, potrebno za dokazovanje skladnosti proizvodnje motorja;

(c)	na zahtevo homologacijskega organa in organa za tržni nadzor sodelujejo v zvezi z vsemi ukrepi, sprejetimi na podlagi pooblastila.

Člen 11

Splošne obveznosti uvoznikov

1.   Uvozniki dajo na trg le skladne motorje, ki so pridobili EU-homologacijo.

2.   Uvozniki pred dajanjem na trg motorja, ki je pridobil EU-homologacijo, zagotovijo, da je:

(a)	na voljo certifikat o EU-homologaciji skupaj s prilogami iz člena 23(1);

(b)	motor opremljen s predpisano oznako iz člena 32;

(c)	motor v skladu s členom 8(5).

3.   Uvozniki po potrebi hranijo izvod izjave o skladnosti iz člena 31, tako da je homologacijskemu organu in organom za tržni nadzor na voljo za vpogled za obdobje deset let po tem, ko je bil motor dan na trg, in zagotovijo, da je certifikat o EU-homologaciji skupaj s prilogami iz člena 23(1) na voljo navedenim organom na njihovo zahtevo.

4.   Uvozniki na motorju navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi, ali, kadar to ni mogoče, te podatke navedejo na spremni listini motorja.

5.   Uvozniki zagotovijo, da so motorju priložene informacije in navodila iz člena 43.

6.   Proizvajalci zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za motor, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo skladnosti motorja s tem poglavjem ali poglavjem III.

7.   Uvozniki nacionalnemu organu, ki predloži utemeljeno zahtevo, posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti motorja. Te informacije in dokumentacija so v jeziku, ki ga nacionalni organ, ki je predložil zahtevo, brez težav razume.

Člen 12

Obveznosti uvoznikov v zvezi z neskladnimi motorji

1.   Uvoznik, ki utemeljeno domneva ali meni, da motor ni skladen s to uredbo in zlasti z ustrezno EU-homologacijo, motorja ne da na trg, dokler se ne zagotovi njegova skladnost.

Uvoznik o tem brez nepotrebnega odlašanja obvestijo proizvajalca, organe za tržni nadzor in homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo.

2.   Uvoznik, ki utemeljeno domneva ali meni, da motor, ki ga je dal na trg, ni skladen s to uredbo, nemudoma opravi preiskavo glede narave domnevne neskladnosti in verjetnosti njenega nastanka.

Uvoznik na podlagi rezultatov preiskave sprejme popravne ukrepe in o tem obvesti proizvajalca, da pravočasno zagotovijo skladnost motorjev v proizvodnji s homologiranim tipom motorja ali družino motorjev.

Člen 13

Splošne obveznosti distributerjev

1.   Distributerji pri omogočanju dostopnosti motorja na trgu skrbno upoštevajo zahteve iz te uredbe.

2.   Distributerji, preden omogočijo dostopnost motorja na trgu, preverijo, ali:

(a)	proizvajalec spoštuje člen 8(5);.

(b)	kadar je to ustrezno, uvoznik spoštuje člen 11(2) in (4);

(c)	je motor opremljen z predpisano oznako iz člena 32;

(d)	so informacije in navodila iz člena 43 na voljo v jeziku, ki ga proizvajalec originalne opreme brez težav razume.

3.   Distributerji zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za motor, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo skladnosti motorja s tem poglavjem ali poglavjem III.

4.   Distributerji na utemeljeno zahtevo nacionalnega organa zagotovijo, da proizvajalec navedenemu nacionalnemu organu predloži dokumentacijo iz člena 8(8) ali da mu uvoznik predloži dokumentacijo iz člena 11(3).

Člen 14

Obveznosti distributerjev v zvezi z njihovimi neskladnimi motorji

1.   Distributer, ki utemeljeno domneva ali meni, da motor ni skladen s to uredbo, ne sme omogočiti dostopnosti tega motorja na trgu, dokler se ne zagotovi njegova skladnost.

2.   Če distributer utemeljeno domneva ali meni, da motor, katerega dostopnost je omogočil na trgu, ni skladen s to uredbo, o tem obvesti proizvajalca ali njegovega zastopnika, da zagotovijo, da se v skladu s členom 9 ali 12 sprejmejo popravni ukrepi, ki so potrebni za vzpostavitev skladnost motorjev v proizvodnji s homologiranim tipom motorja ali družino motorjev.

Člen 15

Obveznosti proizvajalcev originalne opreme v zvezi z vgradnjo motorjev

1.   Proizvajalci originalne vgradijo motorje z EU-homologacijo v necestno mobilno mehanizacijo v skladu z navodili, ki jih predloži proizvajalec v skladu s členom 43(2), in na način, ki ne vpliva negativno na zmogljivost motorja, kar zadeva emisije plinastih in trdnih onesnaževal.

2.   Kadar proizvajalec originalne opreme ne upošteva navodil iz odstavka 1 tega člena ali spreminja motor med vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo na način, ki negativno vpliva na zmogljivost motorja, kar zadeva emisije plinastih in trdnih onesnaževal, se zadevni proizvajalec originalne opreme za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec, zlasti pa zanj veljajo obveznosti iz členov 8 in 9.

3.   Proizvajalci originalne opreme vgradijo motorje z EU-homologacijo v necestno mobilno mehanizacijo samo v skladu z vrstami izključne uporabe iz člena 4.

4.   Če predpisana oznaka motorja iz člena 32 ni vidna, ne da bi bilo treba odstraniti nekatere dele, proizvajalec originalne opreme na necestno mobilno mehanizacijo na viden način namesti dvojnik oznake iz navedenega člena in zadevnega izvedbenega akta, ki ju zagotovi proizvajalec.

5.   Če je necestna mobilna mehanizacija, v katero je vgrajen prehodni motor, dana na trg v skladu s členom 58(5), proizvajalci originalne opreme navedejo datum proizvodnje necestnega mobilnega stroja kot del oznake na stroju.

6.   Če proizvajalec dobavi proizvajalcu originalne opreme motor ločeno od sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov v skladu s členom 34(3), proizvajalec originalne opreme po potrebi proizvajalcu predloži informacije, ki se nanašajo na sestavo motorja in sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

Člen 16

Veljavnost obveznosti proizvajalcev za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer, ki omogoči dostopnost motorja na trgu pod svojim imenom ali blagovno znamko ali ki takšen motor spremeni tako, da to lahko vpliva na njegovo skladnost z veljavnimi zahtevami, se za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec, zlasti pa zanj veljajo obveznosti iz členov 8 in 9.

Člen 17

Obveznost uradne obvestitve za gospodarske subjekte in proizvajalce originalne opreme

Gospodarski subjekti in proizvajalci originalne opreme na zahtevo homologacijskih organov in organov za tržni nadzor v obdobju petih let od dajanja na trg navedene organe uradno obvestijo o:

(a)	vsakem gospodarskem subjektu, ki jim je dobavil motor;

(b)	vsakem gospodarskem subjektu ali proizvajalcu originalne opreme, če ga je mogoče identificirati, ki so mu dobavili motor.

POGLAVJE III

BISTVENE ZAHTEVE

Člen 18

Zahteve glede emisij izpušnih plinov za EU-homologacijo

1.   Proizvajalci zagotovijo, da so tipi motorjev in družine motorjev zasnovani, izdelani in sestavljeni tako, da so skladni z zahtevami iz poglavja II in tega poglavja.

2.   Od datumov za dajanje motorjev na trg, ki so določeni v Prilogi III, tipi motorjev in družine motorjev ne smejo preseči emisij izpušnih plinov, imenovanih „stopnja V“, ki so določeni v Prilogi II.

Kadar posamezna družina motorjev v skladu s parametri za opredelitev družine motorjev iz ustreznega izvedbenega akta vključuje več kot eno kategorijo moči, osnovni motor (za namene EU-homologacije) in vsi tipi motorjev iz iste družine (za namene skladnosti proizvodnje) v zvezi z veljavnimi kategorijami moči:

(a)	izpolnjujejo najstrožje mejne vrednosti emisij;

(b)	preskušajo se s preskusnimi cikli, ki ustrezajo najstrožjim mejnim vrednostim emisij;

(c)	zanje veljajo najzgodnejši veljavni datumi za EU-homologacijo in dajanje na trg iz Priloge III.

3.   Emisije izpušnih plinov tipov motorjev in družin motorjev se merijo na podlagi preskusnih ciklov iz člena 24 in v skladu s členom 25.

4.   Tipi motorjev in družine motorjev so zasnovani in opremljeni s strategijami za uravnavanje emisij tako, da se, kolikor je mogoče, preprečijo nedovoljeni posegi. Uporaba odklopnih strategij je prepovedana.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobnosti v zvezi s parametri, uporabljenimi za opredelitev tipov motorjev in družin motorjev, vključno z njihovimi načini obratovanja, ter tehnične podrobnosti za preprečevanje nedovoljenih posegov iz odstavka 4 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2016 v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Člen 19

Spremljanje emisij motorjev med obratovanjem

1.   Emisije plinastih onesnaževal iz motorjev, ki spadajo med tipe motorjev ali družine motorjev emisijske stopnje V, ki so homologirani v skladu s to uredbo, se spremljajo tako, da se motorji, ki so vgrajeni v necestno mobilno mehanizacijo in delujejo v svojem običajnem obratovalnem ciklu delovanja, preskušajo med obratovanjem. Navedeno preskušanje se v okviru odgovornosti proizvajalca in skladno z zahtevami homologacijskega organa izvaja na motorjih, ki so bili ustrezno vzdrževani, in je v skladu z določbami o izboru motorjev, preskusnih postopkih in poročanju o rezultatih za različne kategorije motorjev.

Komisija izvede pilotne programe, da se razvijejo ustrezni preskusni postopki za kategorije in podkategorije motorjev, glede katerih ustrezni preskusni postopki še niso vzpostavljeni.

Komisija izvaja programe spremljanja za vsako kategorijo motorja, da bi ugotovila, v kakšnem obsegu emisije, izmerjene v preskusnem ciklu, ustrezajo emisijam, izmerjenim pri dejanskem delovanju. Ti programi in njihovi rezultati se na letni osnovi predstavijo državam članicam in nato sporočijo javnosti.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 55 zaradi dopolnitve te uredbe s podrobno ureditvijo izbora motorjev, preskusnih postopkov in poročanja o rezultatih iz odstavka 1 tega člena. Navedeni delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2016.

POGLAVJE IV

POSTOPKI EU-HOMOLOGACIJE

Člen 20

Vloga za EU-homologacijo

1.   Proizvajalci predložijo homologacijskemu organu države članice ločeno vlogo za EU-homologacijo za vsak tip motorja ali družino motorjev, vsaki vlogi pa je priložena opisna mapa iz člena 21. Za posamezen tip motorja oziroma družino motorjev se vloži samo ena vloga in samo enemu homologacijskemu organu.

2.   Proizvajalci dajo tehnični službi, pristojni za izvajanje preskusov za EU-homologacijo, na voljo motor, ki ustreza lastnostim tipa motorja ali, v primeru družine motorjev, lastnostim osnovnega motorja, ki so opisane v opisni mapi iz člena 21.

3.   Če homologacijski organ pri vlogi za EU-homologacijo družine motorjev ugotovi, da predložena vloga glede na izbrani osnovni motor iz odstavka 2 tega člena ne predstavlja v celoti družine motorjev, opisane v opisni mapi iz člena 21, proizvajalec da na voljo drug in po potrebi še dodaten osnovni motor, ki po mnenju homologacijskega organa predstavlja družino motorjev.

4.   Proizvajalci homologacijskemu organu, ki je podelil EU-homologacijo za navedeni tip motorja oziroma družino motorjev, v enem mesecu od začetka proizvodnje homologiranega tipa motorja ali družine motorjev predložijo prvotni načrt za spremljanje motorjev med obratovanjem.

Člen 21

Opisna mapa

1.   Vlagatelj homologacijskemu organu predloži opisno mapo, ki obsega:

(a)	opisni list, vključno s seznamom referenčnih goriv in, če tako zahteva proizvajalec, vseh drugih opredeljenih goriv, mešanic goriva ali emulzij goriva iz člena 25(2) in opisanih v skladu z delegiranimi akti iz člena 25(4) (v nadaljnjem besedilu: opisni list);

(b)	vse ustrezne podatke, risbe, fotografije in druge informacije glede tipa motorja oziroma osnovnega motorja;

(c)	vse dodatne informacije, ki jih homologacijski organ zahteva v okviru postopka predložitve vloge za EU-homologacijo.

2.   Opisna mapa se lahko predloži v papirni ali elektronski obliki, ki jo sprejemata tehnična služba in homologacijski organ.

3.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo predloge opisnega lista in opisne mape. Ti izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2016, v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

POGLAVJE V

IZVAJANJE POSTOPKOV EU-HOMOLOGACIJE

Člen 22

Splošne določbe

1.   Homologacijski organ, ki prejme vlogo, podeli EU-homologacijo za vse tipe motorjev ali družine motorjev, ki ustrezajo:

(a)	podatkom v opisni mapi;

(b)	zahtevam iz te uredbe, in zlasti določbam glede skladnosti proizvodnje iz člena 26.

2.   Kadar motor izpolnjuje zahteve iz te uredbe, homologacijski organi ne določijo drugih zahtev za EU-homologacijo v zvezi z emisijami izpušnih plinov za necestno mobilno mehanizacijo, v katero je vgrajen tak motor.

3.   Po datumih za EU-homologacijo motorjev, ki so za vsako podkategorijo motorjev določeni v Prilogi III, homologacijski organi ne podelijo EU-homologacije tipu motorja ali družini motorjev, ki ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe.

4.   Certifikati o EU-homologaciji se oštevilčijo po harmoniziranem sistemu, kot ga določi Komisija.

5.   Homologacijski organ prek sistema IMI:

(a)	homologacijskim organom drugih držav članic v enem mesecu po podelitvi ustreznega certifikata o EU-homologaciji da na voljo seznam EU-homologacij, ki jih je podelil oziroma podaljšal;

(b)	homologacijskim organom drugih držav članic brez odlašanja da na voljo seznam EU-homologacij, katerih podelitev je zavrnil ali jih je odvzel, skupaj z razlogi za svojo odločitev;

(c)

v enem mesecu po prejetju zahteve homologacijskega organa druge države članice pošlje temu homologacijskemu organu izvod certifikata o EU-homologaciji za tip motorja ali družino motorjev, če ta certifikat obstaja, skupaj z opisno dokumentacijo iz odstavka 6 za vsak tip motorja ali družino motorjev, za katerega je podelil ali zavrnil EU-homologacijo oziroma jo odvzel.

6.   Homologacijski organ pripravi opisno dokumentacijo, ki jo sestavljajo opisna mapa s priloženim poročilom o preskusih in drugimi dokumenti, ki jih opisni mapi priloži tehnična služba ali homologacijski organ pri opravljanju svojih nalog (v nadaljnjem besedilu: opisna dokumentacija).

Opisna dokumentacija vsebuje seznam njene vsebine, ki je ustrezno oštevilčena ali drugače označena, da se jasno prepoznajo vse strani in oblika vsakega dokumenta, da se prikaže evidenca zaporednih korakov upravljanja EU-homologacije, zlasti datumi pregledov in dopolnitev.

Homologacijski organ zagotovi, da so informacije iz opisne dokumentacije na voljo za obdobje vsaj 25 let po koncu veljavnosti zadevne EU-homologacije.

7.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a)	metodo za vzpostavitev harmoniziranega sistema številčenja iz odstavka 4;

(b)	predloge in strukturo podatkov za izmenjavo podatkov iz odstavka 5.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2016 v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Člen 23

Posebne določbe o certifikatu o EU-homologaciji

1.   Certifikat o EU-homologaciji vsebuje naslednje priloge:

(a)	opisna dokumentacija;

(b)	kadar je to ustrezno, imena in vzorci podpisov oseb, pooblaščenih za podpisovanje izjave o skladnosti iz člena 31, ter navedba njihovega položaja v podjetju.

2.   Komisija določi predlogo za certifikat o EU-homologaciji.

3.   Homologacijski organ za vsak posamezen homologiran tip motorja ali družino motorjev:

(a)	izpolni vse ustrezne dele certifikata o EU-homologaciji in priloži poročilo o preskusih;

(b)	sestavi seznam opisne dokumentacije;

(c)	vlagatelju brez odlašanja izda izpolnjen certifikat skupaj s prilogami.

4.   Kadar so bile za EU-homologacijo v skladu s členom 35 uvedene omejitve glede veljavnosti ali je bil tip motorja ali družina motorjev izvzeta iz nekaterih zahtev te uredbe, se navedene omejitve ali izjeme navedejo v certifikatu o EU-homologaciji.

5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo predlogo za certifikat o EU-homologaciji iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2016 v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Člen 24

Zahtevani preskusi za EU-homologacijo

1.   Skladnost s tehničnimi določbami iz te uredbe se dokazuje z ustreznimi preskusi, ki jih opravijo imenovane tehnične službe. Postopki merjenja in preskusni postopki ter posebna oprema in orodja za izvedbo navedenih preskusov so določeni v členu 25.

2.   Proizvajalec da homologacijskemu organu na voljo toliko motorjev, kolikor jih je v skladu z ustreznimi delegiranimi akti potrebnih za izvedbo zahtevanih preskusov.

3.   Zahtevani preskusi se izvedejo na motorjih, ki so reprezentativni za tip motorja oziroma za osnovni motor družine motorjev v postopku homologacije.

Proizvajalec lahko ne glede na prvi pododstavek v dogovoru s homologacijskim organom izbere motor, ki združuje številne najmanj ugodne lastnosti glede na zahtevano raven delovanja, čeprav ni reprezentativen za tip motorja oziroma za osnovni motor družine motorjev v postopku homologacije. V pomoč pri sprejemanju odločitev se lahko pri izbirnem postopku uporabijo virtualne preskusne metode.

4.   Za namene izvajanja preskusov za EU-homologacijo so preizkusni cikli, ki se uporabljajo, določeni v Prilogi IV. Preskusni cikli, ki se uporabljajo za posamezen tip motorja, vključen v EU-homologacijo, se navedejo v opisnem listu.

5.   Motor, ki je reprezentativen za tip motorja oziroma za osnovni motor družine motorjev, ali motor, izbran v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3, se preskuša na dinamometru ob uporabi veljavnega necestnega preskusnega cikla v ustaljenem stanju, opredeljenega v preglednicah od IV-1 do IV-10 Priloge IV. Proizvajalec se lahko odloči, ali se bo ta preskus izvajal s preskusno metodo z ločenimi fazami ali z rampami med fazami. Motorjev s spremenljivo vrtilno frekvenco določene kategorije, ki se uporabijo pri obratovanju s stalno vrtilno frekvenco iste kategorije, razen v primerih iz odstavkov 7 in 8, ni treba preskušati z uporabo veljavnega preskusnega cikla v ustaljenem stanju pri stalni vrtilni frekvenci.

6.   Pri motorju s stalno vrtilno frekvenco z regulatorjem, ki se lahko nastavi na drugo vrtilno frekvenco, so zahteve iz odstavka 5 izpolnjene pri vsaki veljavni stalni vrtilni frekvenci, na opisnem listu pa se navedejo vrtilne hitrosti, ki veljajo za posamezen tip motorja.

7.   Pri motorju kategorije IWP, ki naj bi se uporabljal pri obratovanju s spremenljivo in stalno vrtilno frekvenco, so zahteve iz odstavka 5 izpolnjene pri vsakem posameznem veljavnem preskusnem ciklu v ustaljenem stanju, na opisnem listu pa se navede vsak posamezen preskusni cikel v ustaljenem stanju, glede katerega so bile ta zahteve izpolnjene.

8.   Pri motorju kategorije IWP, ki je namenjen za uporabo namesto motorja kategorije IWA v skladu s členom 4(2), so zahteve iz odstavka 5 tega člena izpolnjene pri vsakem posameznem veljavnem preskusnem ciklu v ustaljenem stanju, navedenem v preglednicah IV-5 in IV-6 Priloge IV, na opisnem listu pa se navede vsak posamezen preskusni cikel v ustaljenem stanju, glede katerega so bile te zahteve izpolnjene.

9.   Motorji s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije NRE z nazivno močjo, ki je večja ali enaka 19 kW in največ 560 kW, razen motorjev, homologiranih v skladu s členom 34(5) in (6), izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5 tega člena in se poleg tega preskušajo na dinamometru z uporabo preskusnega cikla prehodnega stanja, opredeljenega v preglednici IV-11 Priloge IV.

10.   Motorji podkategorij NRS-v-2b in NRS-v-3 z največjo vrtilno frekvenco nižjo ali enako 3 400 vrtljajev na minuto izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5 in se poleg tega preskušajo na dinamometru z uporabo preskusnega cikla prehodnega stanja, opredeljenega v preglednici IV-12 Priloge IV.

11.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 55, ki dopolnjujejo to uredbo z določitvijo podrobnih tehničnih specifikacij in lastnosti preskusnih ciklov v ustaljenem stanju in preskusnih ciklov prehodnega stanja iz tega člena, vključno z ustrezno metodo za ugotavljanje nastavitve obremenitve in vrtilne frekvence motorja. Navedeni delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2016.

12.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo enotno obliko poročila o preskusih, potrebnih za EU-homologacijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2016 v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Člen 25

Izvajanje meritev in preskusov za EU-homologacijo

1.   Končni rezultati preskusov emisij izpušnih plinov za motorje, za katere se uporablja ta uredba, se izračunajo tako, da se pri rezultatih laboratorijskih preskusov upoštevajo:

(a)	emisije plinov iz okrova ročične gredi, kadar je to zahtevano v odstavku 3 in če ni že vključeno v laboratorijsko meritev;

(b)	vsi potrebni prilagoditveni faktorji, kadar je to zahtevano v odstavku 3 in če motor vključuje regeneracijski izpušni sistem za naknadno obdelavo;

(c)	za vse motorje, faktorji poslabšanja, ki ustrezajo časom trajnosti emisij iz Priloge V.

2.   Preizkus tipa motorja ali družine motorjev za ugotovitev, ali izpolnjuje mejne vrednosti emisij iz te uredbe, se izvede z ustrezno uporabo naslednjih referenčnih goriv ali kombinacije goriv:

(a)	dizelsko gorivo,

(b)

bencin,

(c)	mešanica bencina in olja pri dvotaktnih motorjih na prisilni vžig,

(d)	zemeljski plin/biometan,

(e)	utekočinjeni naftni plin (UNP),

(f)

etanol.

Tip motorja ali družina motorjev mora poleg tega izpolnjevati mejne vrednosti emisij izpušnih plinov iz te uredbe glede vseh drugih opredeljenih goriva, mešanic goriva ali emulzij goriva, ki jih je proizvajalec vključil v vlogo za EU-homologacijo in opisal v opisni mapi.

3.   Za izvajanje meritev in preskusov morajo biti izpolnjene tehnične zahteve glede:

(a)	opreme in postopkov za izvajanje preskusov;

(b)	opreme in postopkov za merjenje in vzorčenje emisij;

(c)	metod za vrednotenje podatkov in izračune;

(d)	metod za določanje faktorjev poslabšanja;

(e)

v zvezi z motorji v kategorijah NRE, NRG, IWP, IWA, RLR, NRS, NRSh, SMB in ATS, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi emisij stopnje V iz Priloge II, glede: (i) metod za obračunavanje emisij plinov iz okrova ročične gredi; (ii) metod za določanje in obračunavanje stalne ali nepogoste regeneracije sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov;

(f)

v zvezi z elektronsko krmiljenimi motorji v kategorijah NRE, NRG, IWP, IWA, RLL in RLR, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi emisij stopnje V iz Priloge II ter imajo elektronski nadzor za določitev količine in časovne krivulje vbrizgavanja goriva ali elektronski nadzor za aktivacijo, deaktivacijo ali prilagoditev sistema za uravnavanje emisij, ki se uporablja za zmanjšanje emisij dušikovih oksidov, glede: (i) strategij za uravnavanje emisij in morajo vključevati dokumentacijo, potrebno za prikaz navedenih strategij; (ii) ukrepov za uravnavanje emisij dušikovih oksidov in morajo vključevati metodo, ki je bila uporabljena za prikaz navedenih ukrepov za uravnavanje; (iii) območja, povezanega z zadevnim necestnim preskusnim ciklom v ustaljenem stanju, v katerem se nadzoruje količina, za katero lahko emisije presežejo mejne vrednosti emisij iz Priloge II; (iv) dodatnimi merilnimi točkami, ki jih tehnična služba izbere na kontrolnem območju med preskušanjem emisij na napravi.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 55, ki dopolnjujejo to uredbo, tako da določajo:

(a)	metodologijo za prilagoditev rezultatov laboratorijskih preskusov emisij, da se vključijo faktorji poslabšanja iz točke (c) odstavka 1;

(b)	tehnične značilnosti referenčnih goriv iz odstavka 2 in, kjer je to ustrezno, zahteve za opis vseh drugih opredeljenih goriv, mešanic goriva ali emulzij goriva, opisanih v opisni mapi;

(c)	podrobne tehnične zahteve in lastnosti za izvajanje meritev in preskusov iz odstavka 3;

(d)	metodo, uporabljeno za merjenje števila delcev ob upoštevanju specifikacij iz sprememb 06 Pravilnika UN/ECE št. 49;

(e)	podrobne tehnične zahteve, ki veljajo za preskušanje motorjev na kombinirano gorivo ali motorjev na eno – to je plinasto – gorivo, navedene v Prilogi II.

Navedeni delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2016.

Člen 26

Skladnost proizvodnje

1.   Homologacijski organ, ki podeli EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe v zvezi z navedeno EU-homologacijo, po potrebi v sodelovanju s homologacijskimi organi drugih držav članic, da preveri, ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi za zagotovitev, da bodo motorji v proizvodnji skladni s homologiranim tipom glede na zahteve iz te uredbe.

2.   Homologacijski organ, ki podeli EU-homologacijo, z ustreznimi ukrepi v zvezi z navedeno EU-homologacijo preveri, ali so izjave o skladnosti, ki jih je izdal proizvajalec, skladne s členom 31.

3.   Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe v zvezi z navedeno EU-homologacijo, po potrebi v sodelovanju s homologacijskimi organi drugih držav članic, da preveri, ali so ukrepi iz odstavka 1 tega člena še vedno ustrezni, tako da so motorji v proizvodnji še naprej skladni s homologiranim tipom in izjave o skladnosti, kadar je to ustrezno, še naprej skladne s členom 31.

4.   Da preveri skladnost motorja s homologiranim tipom, lahko homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, opravi katero koli preverjanje ali preskus, potreben za EU-homologacijo, na vzorcih, vzetih v prostorih proizvajalca, vključno s proizvodnimi obrati proizvajalca.

5.   Kadar homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, ugotovi, da se ukrepi iz odstavka 1 ne izvajajo, bistveno odstopajo od dogovorjenih ukrepov iz odstavka 1, se ne izvajajo več ali niso več ustrezni, čeprav se proizvodnja nadaljuje, navedeni organ bodisi sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi pravilno izvajanje postopka za nadzor skladnosti proizvodnje, ali odvzame EU-homologacijo.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 55, ki dopolnjujejo to uredbo z določitvijo podrobnih ukrepov, ki jih morajo homologacijski organi sprejeti, in postopkov, ki jih morajo upoštevati, da zagotovijo skladnost motorjev v proizvodnji s homologiranim tipom. Navedeni delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2016.

POGLAVJE VI

SPREMEMBE IN VELJAVNOST EU-HOMOLOGACIJ

Člen 27

Splošne določbe

1.   Proizvajalec brez odlašanja obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, o vsaki spremembi podatkov v opisni dokumentaciji.

V primeru take spremembe ta homologacijski organ odloči, kateri postopek iz člena 28 je treba uporabiti.

Po potrebi lahko homologacijski organ po posvetovanju s proizvajalcem odloči, da se podeli nova EU-homologacija.

2.   Vloga za spremembo EU-homologacije se lahko vloži le pri homologacijskemu organu, ki je podelil prvotno EU-homologacijo.

3.   Če homologacijski organ ugotovi, da je treba zaradi spremembe ponoviti preglede ali preskuse, o tem obvesti proizvajalca.

Postopki, določeni v členu 28, se uporabljajo le, če homologacijski organ na podlagi navedenih pregledov ali preskusov ugotovi, da se zahteve za EU-homologacijo še vedno izpolnjujejo.

Člen 28

Popravki in razširitve EU-homologacij

1.   Če so bili podatki v opisni dokumentaciji spremenjeni, pregledov ali preskusov pa ni bilo treba ponoviti, se taka sprememba označi kot „popravek“.

V primeru takega popravka homologacijski organ brez neupravičenega odlašanja ustrezno popravi relevantne strani opisne dokumentacije, pri čemer vsako od njih označi tako, da sta jasno vidna narava spremembe in datum popravka ter popravljeni seznam vključi v opisno dokumentacijo. Za izdajo konsolidirane posodobljene različice opisne dokumentacije z izčrpnim opisom sprememb se šteje, da izpolnjuje zahtevo iz tega odstavka.

2.   Sprememba iz odstavka 1 se označi kot „razširitev“, če so bili podatki v opisni dokumentaciji spremenjeni ter če:

(a)	so potrebni dodatni pregledi ali preskusi;

(b)	so bili spremenjeni kateri koli podatki, vključeni v certifikat o EU-homologaciji, razen njegovih prilog;

(c)	se za homologiran tip motorja ali družino motorjev začne uporabljati nova zahteva iz te uredbe ali iz delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.

V primeru razširitve homologacijski organ pripravi posodobljen certifikat o EU-homologaciji, označen s številko razširitve, ki je za eno večja od številke zadnje prej podeljene razširitve. Na certifikatu o EU-homologaciji sta jasno navedena razlog za razširitev in datum razširitve.

3.   Ob vsaki pripravi popravljenih strani ali prečiščene posodobljene različice opisne dokumentacije se vedno ustrezno spremeni tudi seznam opisne dokumentacije, ki je priložen certifikatu o EU-homologaciji, tako da je na njem naveden datum zadnje razširitve ali popravka ali datum zadnje prečiščene posodobljene različice.

4.   Če nova zahteva iz točke (c) odstavka 2 s tehničnega vidika ni pomembna za emisijsko učinkovitost tega tipa motorja ali družine motorjev, EU-homologacije tipa motorja ali družine motorjev ni treba spreminjati.

Člen 29

Izdaja sprememb in obveščanje o spremembah

1.   Pri popravku EU-homologacije homologacijski organ vlagatelju brez neupravičenega odlašanja izda popravljene dokumente oziroma konsolidirano posodobljeno različico, vključno s popravljenim seznamom opisne dokumentacije, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 28(1).

2.   Pri razširitvi EU-homologacije homologacijski organ vlagatelju brez neupravičenega odlašanja izda posodobljeni certifikat o EU-homologaciji iz drugega pododstavka člena 28(2), vključno z njegovimi prilogami, in seznam opisne dokumentacije.

3.   V skladu s členom 22(5) homologacijski organ o vseh spremembah EU-homologacij prek sistema IMI obvesti homologacijske organe drugih držav članic.

Člen 30

Veljavnost EU-homologacije

1.   EU-homologacije se izdajo za neomejen čas.

2.   EU-homologacija za motor preneha veljati v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	če nove zahteve, ki se uporabljajo za homologirani tip motorja oziroma družino motorjev, postanejo obvezne za dajanje na trg, EU-homologacije pa ni mogoče ustrezno razširiti ali popraviti;

(b)	če je proizvodnja homologiranega motorja ali družine motorjev prostovoljno in popolnoma prenehala;

(c)	če EU-homologaciji poteče veljavnost na podlagi omejitve v skladu s členom 35(3);

(d)	če se EU-homologacija odvzame v skladu s členi 26(5), 39(1) ali 40(3).

3.   Če niso več izpolnjeni pogoji za veljavnost EU-homologacije za samo en tip motorja iz družine motorjev, EU-homologacija zadevne družine motorjev preneha veljati le za ta posamezen tip motorja.

4.   Če je proizvodnja nekega tipa motorja oziroma družine motorjev popolnoma prenehala, proizvajalec o tem prenehanju obvesti homologacijski organ, ki je podelil zadevno EU-homologacijo.

Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za tip motorja ali družino motorjev, v enem mesecu od prejema navedenega obvestila ustrezno obvesti homologacijske organe drugih držav članic.

5.   Brez poseganja v odstavek 4, kadar bo EU-homologacije za tip motorja oziroma družino motorjev prenehala veljati, proizvajalec obvesti homologacijski organ, ki je podelil zadevno EU-homologacijo.

V takih primerih homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, brez odlašanja sporoči vse ustrezne informacije homologacijskim organom drugih držav članic.

V tem sporočilu se navedeta zlasti datum proizvodnje in identifikacijska številka zadnjega izdelanega motorja.

6.   Zahteve glede obvestitve iz odstavkov 4 in 5 veljajo za izpolnjene, ko so ustrezne informacije naložene v sistem IMI.

POGLAVJE VII

IZJAVA O SKLADNOSTI IN OZNAKE

Člen 31

Izjava o skladnosti

1.   Proizvajalec kot imetnik EU-homologacije za tip motorja ali družino motorjev predloži izjavo o skladnosti (v nadaljnjem besedilu: izjava o skladnosti), ki se priloži motorjem, danim na trg na podlagi:

(a)	izjeme iz člena 34(2), (4), (5), (6), (7) ali (8) ter člena 35(4); ali

(b)	prehodne določbe iz člena 58(9), (10) ali (11).

V tej izjavi o skladnosti so opredeljene posebne lastnosti in omejitve, ki veljajo za motor, izda pa se brezplačno skupaj z motorjem in se, kjer je potrebno, priloži necestnemu mobilnemu stroju, v katerega je motor vgrajen. Njena izdaja ni odvisna od izrecne zahteve ali predložitve dodatnih informacij proizvajalcu. Izjava o skladnosti je lahko tudi v obliki varne elektronske datoteke.

Proizvajalec na zahtevo končnega uporabnika v obdobju 10 let po datumu proizvodnje motorja izda dvojnik izjave o skladnosti proti plačilu zneska, ki ne presega stroškov njegove izdaje. Na vsakem takem dvojniku izjave o skladnosti je jasno viden zapis „dvojnik“.

2.   Izjava o skladnosti se sestavi vsaj v enem izmed uradnih jezikov institucij Unije.

Vsaka država članica lahko od proizvajalca zahteva, da se izjava o skladnosti prevede v njen uradni jezik ali jezike.

3.   Osebe, pooblaščene za podpisovanje izjav o skladnosti, pripadajo organizaciji proizvajalca in jih vodstvo te organizacije ustrezno pooblasti za celotno izvajanje pravne odgovornosti proizvajalca glede zasnove in izdelave ali skladnosti proizvodnje motorja.

4.   Izjava o skladnosti se v celoti izpolni in ne vsebuje nobenih omejitev glede uporabe motorja, razen tistih, ki so določene v tej uredbi.

5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo predlogo za izjavo o skladnosti, vključno z značilnostmi, s katerimi se želi preprečiti ponarejanje in omogočiti preverjanje varnost elektronske datoteke. V ta namen se v izvedbenih aktih določijo varnostni elementi za zaščito izjave o skladnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2016 v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Člen 32

Predpisano označevanje motorjev

1.   Proizvajalec vsak motor, proizveden v skladu s homologiranim tipom, označi z oznako (v nadaljnjem besedilu: predpisana oznaka).

2.   Za naslednje motorje predpisana oznaka vsebuje dodatne informacije, ki potrjujejo, da za motor velja ustrezna izjema ali prehodna določba:

(a)	motorji, namenjeni za izvoz v tretje države v skladu s členom 34(1), ki so proizvedeni v Uniji ali zunaj Unije in potem vgrajeni v necestno mobilno mehanizacijo v Uniji;

(b)	motorji, dani na trg v skladu s členom 34(2), (5), (6) ali (8);

(c)	motorji, začasno dani na trg v skladu s členom 34(4);

(d)	prehodni motorji, dani na trg v skladu s členom 58(5);

(e)	nadomestni motorji, dani na trg v skladu s členom 34(7), členom 58(10) ali (11).

3.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo predlogo za predpisano oznako […], vključno z obveznimi bistvenimi informacijami, ki se zahtevajo, ko motor zapusti proizvodno linijo, obveznimi bistvenimi informacijami, ki se zahtevajo, preden je motor dan na trg, in po potrebi dodatnimi informacijami iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2016 v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Člen 33

Začasno označevanje motorjev

1.   Proizvajalec namesti začasno oznako na vsak motor, ki je izdelan v skladu s homologiranim tipom in se da na trg na podlagi člena 34(3).

2.   Motor, ki še ni v skladu s homologiranim tipom in se dobavi proizvajalcu tega motorja, je opremljen le z začasno oznako.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da z izvedbenimi akti sprejme predlogo za začasne oznake iz odstavkov 1 in 2 tega člena, vključno z obveznimi bistvenimi informacijami, ki morajo biti navedene na teh oznakah. Ti izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2016 v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

POGLAVJE VIII

IZJEME

Člen 34

Splošne izjeme

1.   Razen točke (a) člena 32(2), ta uredba ne velja za motorje, namenjene izvozu v tretje države.

2.   Razen točke (b) člena 32(2), ta uredba ne velja za motorje, namenjene uporabi v oboroženih silah.

Za namen tega odstavka gasilske službe, službe civilne zaščite, enote za ohranjanje javnega reda in miru ter službe nujne medicinske pomoči ne veljajo za del oboroženih sil.

3.   Brez poseganja v člen 32 in s soglasjem proizvajalca originalne opreme lahko proizvajalec temu proizvajalcu originalne opreme motor dobavi ločeno od sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

4.   Ne glede na člen 5(3) države članice za namen preskušanja na terenu odobrijo začasno dajanje na trg motorjev, ki niso bili EU-homologirani v skladu s to uredbo.

5.   Ne glede na člena 18(2) in 22(3) države članice podelijo EU-homologacijo in odobrijo dajanje na trg motorjev, ki izpolnjujejo mejne vrednosti emisij plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev za posebne namene iz Priloge VI, pod pogojem, da so motorji namenjeni za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo, ki naj bi se uporabila v potencialno eksplozivnih atmosferah, kakor je opredeljena v točki (5) člena 2 Direktive 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (21).

6.   Ne glede na člena 18(2) in 22(3) lahko države članice na zahtevo podelijo EU-homologacijo in odobrijo dajanje na trg motorjev, ki izpolnjujejo mejne vrednosti emisij plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev za posebne namene iz Priloge VI, pod pogojem, da so motorji namenjeni za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo, ki se izključno uporablja za spuščanje in dviganje rešilnih čolnov, ki jih upravlja nacionalna reševalna služba.

7.   Ne glede na člena 5(3) in 18(2) lahko države članice v zvezi z motorji iz kategorij RLL ali RLR, ki so bili dani na trg Unije 31. decembra 2011 ali pred tem datumom, odobrijo dajanje na trg nadomestnih motorjev, če homologacijski organ po pregledu odkrije in ugotovi, da bo vgradnja motorja, ki izpolnjuje veljavne mejne vrednosti emisij iz preglednic II-7 in II-8 Priloge II, povzročila znatne tehnične težave. V takem primeru nadomestni motorji izpolnjujejo bodisi mejne vrednosti emisij, ki bi jih morali izpolnjevati, da bi bili lahko dani na trg Unije 31. decembra 2011, ali pa izpolnjujejo strožje mejne vrednosti emisij.

Glede motorjev iz kategorij RLL in RLR, ki so bili dani na trg Unije po 31. decembru 2011, lahko države članice odobrijo dajanje na trg nadomestnih motorjev, ki izpolnjujejo mejne vrednosti emisij, ki so jih morali izpolnjevati nadomeščeni motorji, ko so bili prvotno dani na trg Unije.

8.   Glede motorjev iz kategoriji RLL ali RLR, lahko države članice odobrijo dajanje na trg motorjev, ki izpolnjujejo najnovejše veljavne mejne vrednosti emisij, opredeljene v zadevni zakonodaji, ki se uporablja na dan 5. oktobra 2016, pod pogojem, da:

(a)	so ti motorji del projekta, ki je v poznejši fazi razvoja na dan 6. oktobra 2016, kakor je opredeljeno v Direktivi 2008/57/ES, ter

(b)	bo uporaba motorjev, ki izpolnjujejo veljavne mejne vrednosti emisij iz preglednic II-7 ali II-8 v Prilogi II povzročila nesorazmerne stroške.

Do 17. septembra 2017 vsaka država članica Komisiji pošlje seznam tovrstnih projektov.

9.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 55 zaradi dopolnitve te uredbe s podrobnimi tehničnimi specifikacijami in pogoji za:

(a)	dobavo motorja ločeno od sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, in sicer s strani proizvajalca proizvajalcu originalne opreme, kakor je navedeno v odstavku 3;

(b)	začasno dajanje na trg motorjev za namene preskušanja na terenu, ki niso bili EU-homologirani v skladu s to uredbo, kakor je navedeno v odstavku 4;

(c)	podelitev EU-homologacije za motorje, ki izpolnjujejo mejne vrednosti emisij plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev za posebne namene iz Priloge VI, in odobritev njihovega dajanja na trg, kakor je navedeno v odstavkih 5 in 6.

Navedeni delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2016.

Člen 35

Izjeme za nove tehnologije ali nove tehnične rešitve

1.   Proizvajalec lahko poda vlogo za EU-homologacijo tipa motorja ali družine motorjev, ki vključujejo nove tehnologije ali nove tehnične rešitve in ki so zaradi teh novih tehnologij ali novih tehničnih rešitev nezdružljivi z eno ali več zahtevami iz te uredbe.

2.   Homologacijski organ podeli EU-homologacijo iz odstavka 1, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	v vlogi so navedeni razlogi, zaradi katerih nove tehnologije ali nove tehnične rešitve onemogočajo tipu motorja ali družini motorjev, da bi bila združljiva z eno ali več zahtevami iz te uredbe;

(b)	v vlogi so opisane okoljske posledice nove tehnologije ali nove tehnične rešitve ter sprejeti ukrepi, ki zagotavljajo raven varstva okolja, ki je najmanj enakovredna ravni, ki jo določajo zahteve iz te uredbe, v zvezi s katerimi je zaprošena izjema;

(c)	opisni so preskusi in rezultati, ki dokazujejo, da je pogoj iz točke (b) izpolnjen.

3.   Za podelitev EU-homologacije iz odstavka 1 je treba pridobiti dovoljenje Komisije.

V dovoljenju Komisije je po potrebi navedeno, ali zanj veljajo kakršne koli omejitve.

Dovoljenje se izda z izvedbenim aktom.

4.   Homologacijski organ lahko do pridobitve dovoljenja Komisije v skladu z odstavkom 3 izda začasno EU-homologacijo, ki velja:

(a)	le na ozemlju te države članice;

(b)	le za tip motorja ali družino motorjev, za katere je zaprošena izjema, in

(c)	najmanj 36 mesecev.

Kadar je izdana začasna EU-homologacija, homologacijski organ o tem brez odlašanja obvesti Komisijo in druge države članice, in sicer tako, da predloži dokumentacijo, ki vsebuje informacije iz odstavka 2.

Začasna narava in omejena ozemeljska veljavnost takšne začasne EU-homologacije sta razvidni iz naslova certifikata o EU-homologaciji in iz naslova ustrezne izjave o skladnosti.

5.   Če se homologacijski organ odloči za sprejem začasne EU-homologacije iz odstavka 4 na svojem ozemlju, o tem pisno obvesti ustrezni homologacijski organ in Komisijo.

6.   Kadar se Komisija odloči, da ne da dovoljenja iz odstavka 3, homologacijski organ nemudoma obvesti imetnika začasne EU-homologacije iz odstavka 4 o tem, da bo začasna EU-homologacija preklicana šest mesecev po datumu zavrnitve Komisije.

Motorji, ki so bili izdelani v skladu z začasno EU-homologacijo pred prenehanjem njene veljavnosti, se lahko kljub odločitvi Komisije, da ne da dovoljenja iz odstavka 3, dajo na trg v vseh državah članicah, ki so sprejele začasno EU-homologacijo.

7.   Zahteve iz drugega pododstavka odstavka 4 in iz odstavka 5 veljajo za izpolnjene, ko so ustrezne informacije naložene v sistem IMI.

8.   Na Komisijo lahko z izvedbenimi akti sprejme dovoljenje iz odstavka 3 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

9.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo harmonizirane predloge za certifikat o EU-homologaciji in izjavo o skladnosti iz odstavka 4 tega člena, vključno z njunimi obveznimi bistvenimi informacijami. Ti izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2016 v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Člen 36

Naknadna prilagoditev delegiranih in izvedbenih aktov

1.   Kadar Komisija odobri podelitev izjeme v skladu s členom 35, nemudoma sprejme ukrepe, potrebne za prilagoditev zadevnih delegiranih ali izvedbenih aktov tehnološkemu razvoju.

Kadar se izjema, odobrena v skladu s členom 35, nanaša na zadevo, ki je urejena s pravilnikom UN/ECE, Komisija predlaga spremembo navedenega pravilnika po postopku, ki se uporablja v skladu z revidiranim sporazumom iz leta 1958.

2.   Takoj ko so ustrezni delegirani ali izvedbeni akti iz odstavka 1 spremenjeni, Komisija odpravi vse omejitve, določene s sklepom o odobritvi izjeme.

Če potrebni ukrepi za prilagoditev delegiranih ali izvedbenih aktov niso sprejeti, lahko Komisija na zahtevo države članice, ki je podelila začasno EU-homologacijo, s sklepom v obliki izvedbenega akta, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2), tej državi članici dovoli, da to homologacijo podaljša.

POGLAVJE IX

POROČANJE O PROIZVODNJI IN PREVERJANJE

Člen 37

Obveznosti proizvajalcev glede poročanja o proizvodnji

1.   Proizvajalec predloži homologacijskemu organu, ki je podelil EU-homologacijo, seznam s številom motorjev vsakega tipa in podkategorije motorjev, ki so bili proizvedeni v skladu s to uredbo in EU-homologacijo v času od predložitve zadnjega poročila o proizvodnji ali od začetka uporabe zahtev te uredbe.

Ta seznam se predloži:

(a)	v 45 dneh po koncu vsakega koledarskega leta;

(b)	takoj po vsakem od datumov za dajanje na trg motorjev iz Priloge III ter

(c)	do katerega koli datuma, ki ga lahko določi homologacijski organ.

2.   V seznamu iz odstavka 1 je opredeljeno, kako so identifikacijske številke povezane z ustreznimi tipi motorjev in, kadar je ustrezno, družinami motorjev ter številkami EU-homologacije, kadar te povezave niso opredeljene s šifrskimi oznakami motorjev.

3.   Na seznamu iz odstavka 1 so navedeni primeri, ko proizvajalec preneha proizvajati homologirani tip motorja ali družino motorjev.

4.   Proizvajalec hrani izvod seznama iz odstavka 1 najmanj 20 let po koncu veljavnosti zadevne EU-homologacije.

5.   Komisijo lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko seznama iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2016 v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Člen 38

Ukrepi preverjanja

1.   Homologacijski organ države članice, ki podeli EU-homologacijo, sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi, po potrebi v sodelovanju s homologacijskimi organi drugih držav članic, da so identifikacijske številke v zvezi s to EU-homologacijo proizvajalcem pravilno dodeljene in da jih ti pravilno uporabljajo, preden je homologiran motor dan na trg ali je omogočena njegova dostopnost na trgu.

2.   Dodatno preverjanje identifikacijskih številk se lahko opravi v povezavi z nadzorom skladnosti proizvodnje, iz člena 26.

3.   V zvezi s preverjanjem identifikacijskih številk proizvajalec ali njegov zastopnik pristojnemu homologacijskemu organu na zahtevo brez odlašanja zagotovi potrebne informacije glede proizvajalčevih kupcev, skupaj z identifikacijskimi številkami motorjev, v zvezi s katerimi je v poročilu navedeno, da so proizvedeni v skladu s členom 37. Kadar so motorji na voljo proizvajalcu originalne opreme, se od proizvajalca motorjev ne zahtevajo nobene dodatne informacije.

4.   Če na podlagi zahteve homologacijskega organa proizvajalec ne more izkazati, da so izpolnjene zahteve glede predpisanih oznak, lahko homologacijski organ odvzame EU-homologacijo, podeljeno za ustrezen tip motorja ali družino motorjev. V skladu s členom 22(5) se homologacijski organi v enem mesecu medsebojno obvestijo o vsaki odvzeti EU-homologaciji in o razlogih za ta odvzem.

POGLAVJE X

ZAŠČITNE KLAVZULE

Člen 39

Motorji, ki niso v skladu s homologiranim tipom

1.   Če motorji s predpisano oznako, ki jim je po potrebi priložena izjava o skladnosti, niso skladni s homologiranim tipom motorja ali družino motorjev, homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti motorjev v proizvodnji s homologiranim tipom motorja ali družino motorjev. Taki ukrepi lahko vključujejo odvzem EU-homologacije, kadar ukrepi, ki jih sprejme proizvajalec, niso ustrezni,.

Zadevni homologacijski organ obvesti homologacijske organe drugih držav članic o sprejetih ukrepih.

2.   Za namene odstavka 1 veljajo odstopanja od podatkov v certifikatu o EU-homologaciji ali opisni dokumentaciji, kadar ta odstopanja niso odobrena v skladu s poglavjem VI, za neskladna s homologiranim tipom motorja ali družino motorjev.

3.   Če homologacijski organ ugotovi, da motorji, ki so po potrebi opremljeni z izjavo o skladnosti ali imajo homologacijsko oznako iz druge države članice, niso skladni s homologiranim tipom motorja ali družino motorjev, lahko od homologacijskega organa, ki je podelil EU-homologacijo, zahteva, da preveri, ali so motorji v proizvodnji še vedno skladni s homologiranim tipom motorja ali družino motorjev. Po prejemu take zahteve homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, čim prej sprejme ukrepe iz odstavka 1, najpozneje pa v treh mesecih od datuma zahteve.

4.   V skladu s členom 22(5) se homologacijski organi v enem mesecu medsebojno obvestijo o vsaki odvzeti EU-homologaciji in o razlogih za ta odvzem.

5.   Če homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, izpodbija neskladnost, o kateri je bil uradno obveščen, si zadevne države članice prizadevajo razrešiti spor.

Homologacijski organ o tem obvestijo Komisijo, ki po potrebi organizira ustrezna posvetovanja za rešitev spora.

Člen 40

Odpoklic motorjev

1.   Če mora proizvajalec, ki mu je bila podeljena EU-homologacija, na podlagi člena 20(1) Uredbe (ES) št. 765/2008 odpoklicati motorje, ki so že bili dani na trg, ne glede na to, ali so ti motorji vgrajeni v necestno mobilno mehanizacijo ali ne, zato ker ti motorji predstavljajo resno tveganje za varstvo okolja ali javno zdravje, ta proizvajalec:

(a)	nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU –homologacijo; in

(b)	temu homologacijskemu organu predlaga sklop ustreznih popravnih ukrepov za odpravo resnega tveganja.

2.   Homologacijski organ predlagane popravne ukrepe brez odlašanja sporoči homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji.

Homologacijski organi zagotovijo, da se v njihovih državah članicah popravni ukrepi učinkovito izvajajo.

3.   Če homologacijski organ meni, da popravni ukrepi niso zadostni ali se ne izvajajo dovolj hitro, o tem brez odlašanja obvestijo homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo.

Kadar proizvajalec nato ne predlaga in ne izvaja učinkovitih korektivnih ukrepov, homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme vse potrebne zaščitne ukrepe, tudi odvzem EU-homologacije.

V primeru odvzema EU-homologacije homologacijski organ v enem mesecu od tega odvzema o tem s priporočenim pismom ali v enakovredni elektronski obliki uradno obvesti proizvajalca, homologacijske organe drugih držav članic in Komisijo.

Člen 41

Obveščanje o odločitvah in pravnih sredstvih, ki so na voljo

1.   V odločitvah naslednjih vrst ali namenov morajo biti navedeni razlogi, na katerih te temeljijo, in sicer v odločitvah:

(a)	sprejetih v skladu s to uredbo;

(b)	s katerimi se zavrne ali odvzame EU-homologacija;

(c)	s katerimi se motor odpokliče s trga;

(d)	s katerimi se prepove, omeji ali ovira dajanje motorja na trg; ali

(e)	s katerimi se prepove, omeji ali ovira dajanje na trg necestne mobilne mehanizacije, v katero je vgrajen motor, ki spada v področje uporabe te uredbe.

2.   Homologacijski organi zadevno stranko obvestijo:

(a)	o vsaki odločitvi iz odstavka 1;

(b)	o popravnih ukrepih, ki so na voljo v skladu z veljavno zakonodajo v zadevni državi članici ter o rokih, ki veljajo za te popravne ukrepe.

POGLAVJE XI

MEDNARODNI PREDPISI IN ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNIH INFORMACIJ

Člen 42

Priznavanje enakovrednih homologacij za motorje

1.   Unija lahko v okviru večstranskih ali dvostranskih sporazumov med Unijo in tretjimi državami prizna enakovrednost pogojev in določb za EU-homologacijo motorjev, ki jih določa ta uredba, ter postopkov, določenih v mednarodnih predpisih ali predpisih tretjih držav.

2.   Podeljene homologacije in predpisane oznake, ki so v skladu s pravilniki UN/ECE ali njihovimi spremembami, ki jih je Unija izglasovala ali h katerim je pristopila v skladu z delegiranim aktom iz točke (a) odstavka 4, se priznajo za enakovredne podeljenim EU-homologacijam in predpisanim oznakam v skladu s to uredbo.

3.   EU-homologacije, podeljene na podlagi aktov Unije, ki so našteti v delegiranem aktu, navedenem v točki (b) odstavka 4, se priznajo za enakovredne EU-homologacijam, podeljenim v skladu s to uredbo.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 55, ki dopolnjujejo to uredbo, tako da določajo:

(a)	seznam pravilnikov UN/ECE ali njihovih sprememb, vključno z vsemi v njih določenimi zahtevami glede njihove uporabe, ki jih je Unija izglasovala ali h katerim je pristopila in ki naj bi se uporabljale za EU-homologacijo tipov motorjev in družin motorjev za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo;

(b)	seznam aktov Unije, na podlagi katerih se podeljujejo EU-homologacije, vključno z vsemi v njih določenimi zahtevami glede njihove uporabe.

Navedeni delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2016.

Člen 43

Informacije in navodila za proizvajalce originalne opreme in končne uporabnike

1.   Proizvajalec proizvajalcem originalne opreme ali končnim uporabnikom ne sme dati na voljo tehničnih informacij v zvezi s podatki iz te uredbe, ki se razlikujejo od podatkov, ki jih je odobril homologacijski organ.

2.   Proizvajalec da proizvajalcem originalne opreme na voljo vse ustrezne informacije in navodila, potrebna za pravilno vgradnjo motorja v necestno mobilno mehanizacijo, vključno z opisom posebnih pogojev ali omejitev, povezanih z vgradnjo ali uporabo tega motorja.

3.   Proizvajalci dajo proizvajalcem originalne opreme na voljo vse ustrezne informacije in potrebna navodila, namenjena končnemu uporabniku, vključno z opisom vseh posebnih pogojev ali omejitev pri uporabi motorja.

4.   Proizvajalci dajo proizvajalcem originalne opreme na voljo vrednost emisij ogljikovega dioksida (CO2), ki je bila izmerjena med postopkom EU-homologacije, ter jim dajo navodilo, naj te informacije, skupaj z obrazložitvijo preskusnih pogojev, posredujejo končnemu uporabniku necestne mobilne mehanizacije, v katero naj bi bil motor vgrajen.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 55, ki dopolnjujejo to uredbo, tako da določajo podrobnosti informacij in navodil iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena. Navedeni delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2016.

Člen 44

Izmenjava podatkov in informacij prek sistema IMI

1.   Izmenjava podatkov in informacij v zvezi z EU-homologacijami med nacionalnimi organi ali med nacionalnimi organi in Komisijo v okviru te uredbe poteka v elektronski obliki prek sistema IMI.

2.   Vse pomembne informacije v zvezi z EU-homologacijami, podeljenimi v skladu s to uredbo, se zbirajo na enem mestu in so prek sistema IMI na voljo nacionalnim organom in Komisiji.

3.   Komisija poleg tega zagotovi, da sistem IMI:

(a)	omogoča izmenjavo podatkov in informacij med proizvajalci ali tehničnimi službami na eni strani ter nacionalnimi organi ali Komisijo na drugi strani;

(b)	zagotavlja javni dostop do nekaterih podatkov in informacij, povezanih z rezultati homologacij in rezultati spremljanja motorjev med obratovanjem;

(c)	kadar je ustrezno ter tehnično in ekonomsko izvedljivo ter v dogovoru z zadevnimi državami članicami, zagotavlja orodja za avtomatski prenos podatkov med obstoječimi nacionalnimi podatkovnimi zbirkami in sistemom IMI.

4.   Uporaba sistema IMI, navedena v odstavku 3, je prostovoljna.

5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne tehnične zahteve in postopke, potrebne za povezavo sistema IMI z obstoječimi nacionalnimi podatkovnimi zbirkami iz točke (c) odstavka 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2016 v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

POGLAVJE XII

IMENOVANJE IN PRIGLASITEV TEHNIČNIH SLUŽB

Člen 45

Zahteve za tehnične službe

1.   Homologacijski organ imenuje tehnično službo v skladu s členom 47, tako da izpolnjuje zahteve iz odstavkov od 2 do 9 tega člena.

2.   Tehnična služba se ustanovi kot pravna oseba v skladu z nacionalno zakonodajo države članice.

3.   Tehnična služba je tretji organ, neodvisen od postopkov zasnove, proizvodnje, dobave ali vzdrževanja motorja, ki ga ocenjuje.

Organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovne zveze, ki zastopa podjetja, vključena v zasnovo, proizvodnjo, dobavo, sestavljanje, vgradnjo, uporabo ali vzdrževanje motorjev, ki jih ocenjuje, preskuša ali pregleduje, lahko, če se dokažeta njegova neodvisnost in odsotnost nasprotja interesov, šteje za organ, ki izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka.

4.   Tehnična služba, vključno z njenim vodstvom na najvišji ravni in osebjem, odgovornim za izvajanje kategorij dejavnosti, za katere je tehnična služba imenovana v skladu s členom 47(1), ne sme biti načrtovalec, proizvajalec, dobavitelj, monter ali vzdrževalec motorjev, ki jih ocenjuje, niti predstavnik sodelujočih strani. Ta omejitev ne izključuje uporabe ocenjenih motorjev iz odstavka 3 tega člena, potrebnih za delovanje tehnične službe, ali uporabe takih motorjev v zasebne namene.

Tehnična služba zagotovi, da dejavnosti njenih odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost kategorij dejavnosti, za katere je bila imenovana.

5.   Tehnična služba izvaja tiste kategorije dejavnosti, za katere je bila imenovana, in sicer z največjo strokovno neoporečnostjo in zahtevano tehnično usposobljenostjo na določenem področju, njeno osebje pa ne sme biti izpostavljeno pritisku ali deležno spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njeno presojo ali rezultate njenih dejavnosti ocenjevanja, zlasti s strani oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

6.   Tehnična služba homologacijskemu organu, pristojnemu za imenovanje, dokaže, da je zmožna izvajati vse kategorije dejavnosti, za katere želi biti imenovana v skladu s členom 47(1), tako da zagotovi, da ima:

(a)	osebje, ki je ustrezno usposobljeno, ima posebno tehnično znanje in je poklicno usposobljeno, ter ima zadostne in ustrezne izkušnje za opravljanje zadevnih nalog;

(b)	opise postopkov, ki se nanašajo na kategorije dejavnosti, za katere želi biti imenovana, s čimer se zagotavljata preglednost in ponovljivost teh postopkov;

(c)	postopke za izvajanje kategorij dejavnosti, za katere želi biti imenovana, ki ustrezno upoštevajo stopnjo zapletenosti tehnologije zadevnega motorja, ter podatek, ali je motor proizvoden po postopku za masovno ali serijsko proizvodnjo, ter

(d)	sredstva, ki so potrebna za ustrezno opravljanje nalog, povezanih s kategorijami dejavnosti, za katere želi biti imenovana, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.

7.   Tehnična služba, vključno z njenim vodstvom na najvišji ravni in osebjem, ki izvaja ocenjevanje, mora biti nepristranska in ne sme sodelovati pri nobenih dejavnostih, ki bi lahko bile v nasprotju z njihovo neodvisno presojo ali neoporečnostjo v zvezi s kategorijami dejavnosti, za katere je tehnična služba imenovana.

8.   Tehnična služba sklene zavarovanje odgovornosti v zvezi s svojimi dejavnostmi, razen če odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali če je država članica sama neposredno pristojna za ocenjevanje.

9.   Osebje tehnične službe je zavezano poklicni molčečnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s to uredbo ali katero koli izvedbeno določbo nacionalne zakonodaje.

Osebje tehnične službe ni zavezano poklicni molčečnosti iz prvega pododstavka v zvezi z izmenjavo informacij z homologacijskim organom, pristojnim za imenovanje, ali če tako izmenjavo zahteva zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja.

Lastninske pravice so zaščitene.

Člen 46

Odvisne družbe in podizvajalci tehničnih služb

1.   Tehnična služba lahko s soglasjem homologacijskega organa, pristojnega za njeno imenovanje, sklene pogodbo s podizvajalci za določene naloge v zvezi s kategorijami dejavnosti, za katere je bila imenovana v skladu s členom 47(1), ali izvedbo teh dejavnosti prenesejo na odvisno družbo.

V takšnih primerih tehnična služba zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz člena 45 ter o tem ustrezno obvesti homologacijski organ, pristojen za imenovanje.

2.   Tehnična služba prevzamejo polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo njeni podizvajalci ali odvisne družbe, ne glede na kraj njihovega sedeža.

3.   Tehnična služba hranijo za homologacijski organ, pristojen za imenovanje, zadevne dokumente v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali odvisne družbe ter nalogami, ki jih izvajajo.

Člen 47

Imenovanje tehničnih služb

1.   Homologacijski organi imenujejo tehnične službe v zvezi z eno ali več od naslednjih kategorij dejavnosti v skladu z njihovimi področji pristojnosti:

(a)   kategorija A: izvajanje preskusov iz te uredbe v prostorih, ki pripadajo zadevni tehnični službi;

(b)   kategorija B: nadziranje preskusov iz te uredbe, kadar se taki preskusi izvajajo v prostorih proizvajalca ali tretje osebe;

(c)   kategorija C: redno ocenjevanje in spremljanje postopkov proizvajalca za zagotavljanje skladnosti proizvodnje;

(d)   kategorija D: nadziranje ali izvajanje preskusov ali pregledov za zagotavljanje skladnosti proizvodnje.

2.   Homologacijski organ lahko deluje kot tehnična služba za eno ali več kategorij dejavnosti iz odstavka 1.

3.   Tehnične službe tretje države, razen tistih, ki so bile imenovane v skladu s tem členom, se lahko priglasijo na podlagi člena 50, kadar je tako priznanje tehnične službe predvideno v dvostranskem dogovoru, sklenjenem med Unijo in zadevno tretjo državo.

Vendar lahko tehnična služba, ustanovljena v skladu s členom 45(2), ustanavlja odvisne družbe v tretjih državah, pod pogojem, da sama neposredno upravlja in nadzira te odvisne družbe.

Člen 48

Postopki za standarde učinkovitosti in ocenjevanje tehničnih služb

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 55, ki dopolnjujejo to uredbo tako, da določajo:

(a)	standarde, ki jih morajo izpolnjevati tehnične službe, in

(b)	postopek za oceno tehničnih služb, vključno z ustreznim poročilom, v skladu s členom 49.

Člen 49

Ocena usposobljenosti tehničnih služb

1.   Homologacijski organ, pristojen za imenovanje, pripravi ocenjevalno poročilo, v katerem je navedeno, da je bila tehnična služba, ki kandidira, ocenjena z vidika njene skladnosti s to uredbo in delegiranimi akti, sprejetimi na njeni podlagi. Ocenjevalno poročilo lahko vključuje certifikat o akreditaciji, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ in potrjuje, da tehnična služba izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

Ocena, na kateri temelji ocenjevalno poročilo, se izvede v skladu z določbami delegiranega akta iz člena 48.

2.   Homologacijski organ, pristojen za imenovanje, pregleda ocenjevalno poročilo vsaj enkrat vsaka tri leta.

3.   Homologacijski organ, pristojen za imenovanje, predloži ocenjevalno poročilo Komisiji na njeno zahtevo. V primerih, ko ocena ne temelji na certifikatu o akreditaciji, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ, homologacijski organ, pristojen za imenovanje, Komisiji predloži dokumentarna dokazila o:

(a)	usposobljenosti tehnične službe;

(b)	ukrepih, s katerimi se zagotavlja reden nadzor tehnične službe, ki ga izvaja homologacijski organ, pristojen za imenovanje; in

(c)	tem, da tehnična služba izpolnjuje zahteve iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z njo.

4.   Homologacijski organ, ki naj bi deloval kot tehnična služba v skladu s členom 47(2), dokazuje svoje skladno ravnanje na podlagi ocene, ki jo opravijo ocenjevalci, neodvisni od dejavnosti, ki se ocenjuje. Ti ocenjevalci lahko pripadajo isti organizaciji, če so z vidika upravljanja ločeni od osebja, ki izvaja ocenjevano dejavnost.

Člen 50

Postopki priglasitve

1.   Države članice v zvezi s tehničnimi službami, ki so jih imenovale, Komisiji priglasijo:

(a)	ime tehnične službe;

(b)	naslov, tudi elektronski naslov;

(c)	odgovorne osebe;

(d)	kategorijo dejavnosti in

(e)	vsakršne spremembe glede imenovanja iz člena 47.

2.   Tehnična služba lahko v imenu homologacijskega organa izvaja dejavnosti iz člena 47(1) le, če je bila ta tehnična služba Komisiji predhodno priglašena v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3.   Isto tehnično službo lahko imenuje več homologacijskih organov, pristojnih za imenovanje, in priglasi več držav članic, v katerih se ti homologacijski organi, pristojni za imenovanje, nahajajo, ne glede na kategorijo ali kategorije dejavnosti, ki jih mora ta tehnična služba izvajati v skladu s členom 47(1).

4.   Kadar je treba z delegiranim aktom imenovati posebno organizacijo ali pristojni organ, ki izvaja dejavnost, ki ni vključena v člen 47(1), zadevna država članica opravi uradno priglasitev Komisiji v skladu s tem členom.

5.   Komisija na svojem spletnem mestu objavi seznam tehničnih služb, priglašenih v skladu s tem členom, in podrobnosti o teh službah.

Člen 51

Spremembe imenovanj

1.   Kadar homologacijski organ, pristojen za imenovanje, ugotovi ali je obveščen, da tehnična služba, ki jo je imenoval, ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe ali ne izpolnjuje svojih obveznosti, po potrebi omeji, začasno razveljavi ali prekliče imenovanje ob upoštevanju obsega neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti.

Država članica, ki je to tehnično službo priglasila Komisiji v skladu s členom 50(1), Komisijo nemudoma obvesti o vsaki taki omejitvi, začasni razveljavitvi ali preklicu.

Komisija ustrezno spremeni objavljene informacije iz člena 50(5).

2.   V primeru omejitve, začasne razveljavitve ali preklica imenovanja iz odstavka 1 ali kadar tehnična služba preneha opravljati svojo dejavnost, homologacijski organ, pristojen za imenovanje, sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da dokumentacijo navedene tehnične službe obdela druga tehnična služba ali da so na zahtevo na voljo homologacijskemu organu, pristojnemu za imenovanje, ali organom za tržni nadzor.

Člen 52

Spodbijanje usposobljenosti tehničnih služb

1.   Komisija razišče vse primere, v katerih dvomi o usposobljenosti tehnične službe ali njenem stalnem izpolnjevanju zahtev in obveznosti, ki zanjo veljajo, ali ko je o takih dvomih obveščena.

2.   Država članica homologacijskega organa, pristojnega za imenovanje, Komisiji na zahtevo predloži vse informacije v zvezi s podlago za imenovanje ali ohranitev imenovanja zadevne tehnične službe.

3.   Komisija zagotovi, da se vse informacije občutljive narave, pridobljene v okviru njenih preiskav, obravnavajo zaupno.

4.   Če Komisija ugotovi, da tehnična služba ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za imenovanje, o tem obvesti državo članico homologacijskega organa, pristojnega za imenovanje, z namenom, da v sodelovanju z državo članico določi potrebne korektivne ukrepe in od nje zahteva, da jih izvede, po potrebi s preklicem imenovanja.

Člen 53

Operativne obveznosti tehničnih služb

1.   Tehnične službe izvajajo kategorije dejavnosti, za katere jih je imenoval homologacijski organ, pristojen za imenovanje, in v skladu s postopki za oceno in preskušanje iz te uredbe in njenih delegiranih in izvedbenih aktov.

Tehnične službe same nadzirajo ali izvajajo preskuse, potrebne za EU-homologacijo ali preglede iz te uredbe ali iz enega od njenih delegiranih ali izvedbenih aktov, razen če so dovoljeni alternativni postopki.

Tehnične službe ne opravljajo preskusov, ocenjevanj ali pregledov, za katere niso bile imenovane.

2.   Tehnične službe vedno:

(a)	dovolijo homologacijskemu organu, pristojnemu za imenovanje, da jih opazuje pri njihovem ocenjevanju, kolikor se zdi homologacijskemu organu to ustrezno; in

(b)	brez poseganja v člen 45(9) in člen 54 zagotavljajo homologacijskemu organu, pristojnemu za imenovanje, zahtevane informacije o njihovih kategorijah dejavnosti, ki jih izvajajo in ki spadajo na področje uporabe te uredbe.

3.   Kadar tehnična služba ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, to sporoči homologacijskemu organu, pristojnemu za imenovanje, ki od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne korektivne ukrepe.

Homologacijski organ, pristojen za imenovanje, ne izda certifikata o EU-homologaciji, dokler proizvajalec ne sprejme ustreznih korektivnih ukrepov, za katere ta homologacijski organ meni, da so zadostni.

4.   Kadar tehnična služba, ki deluje v imenu homologacijskega organa, pristojnega za imenovanje, med spremljanjem skladnosti proizvodnje po izdaji certifikata o EU-homologaciji ugotovi, da tip motorja ali družina motorjev ni več skladna s to uredbo, to sporoči homologacijskemu organu, pristojnemu za imenovanje.

Homologacijski organ sprejme ustrezne ukrepe, kot je določeno v členu 26.

Člen 54

Obveznosti tehničnih služb v zvezi z obveščanjem

1.   Tehnične službe obvestijo svoj homologacijski organ, pristojen za imenovanje, o vseh:

(a)	neskladnostih, v zvezi s katerimi bi lahko bila potrebna zavrnitev, omejitev, začasna razveljavitev ali odvzem EU-homologacije;

(b)	okoliščinah, ki vplivajo na področje uporabe ali pogoje njihovega imenovanja;

(c)	zahtevah po informacijah od organov za tržni nadzor v zvezi s svojimi dejavnostmi.

2.   Na zahtevo homologacijskega organa, pristojnega za imenovanje, tehnične službe zagotovijo informacije o dejavnostih v okviru njihovega imenovanja ter o vseh drugih opravljenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.

POGLAVJE XIII

DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI

Člen 55

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19(2), člena 24(11), člena 25(4), člena 26(6), člena 34(9), člena 42(4), člena 43(5) in člena 48 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 6. oktobra 2016.

3.   Prenos pooblastila iz člena 19(2), člena 24(11), člena 25(4), člena 26(6), člena 34(9), člena 42(4), člena 43(5) in člena 48 lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo posamezne države članice, v skladu z načeli Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 19(2), členom 24(11), členom 25(4), členom 26(6), členom 34(9), členom 42(4), členom 43(5) in členom 48, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 56

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga „Tehnični odbor za motorna vozila“ (TCVM), ustanovljen s členom 40(1) Direktive 2007/46/ES. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE XIV

KONČNE DOLOČBE

Člen 57

Kazni

1.   Države članice določijo kazni za gospodarske subjekte ali proizvajalce originalne opreme, ki kršijo to uredbo ter delegirane ali izvedbene akte,sprejete na podlagi te uredbe. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o navedenih določbah do 7. oktobra 2018 in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo na te določbe.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvajanje kazni.

2.   Kršitve, za katere so določene kazni, vključujejo:

(a)	dajanje lažnih izjav, zlasti med postopki EU-homologacije, postopki, ki vodijo do odpoklica, ali postopki v zvezi z izjemami;

(b)	ponarejanje rezultatov preskusa v zvezi z EU-homologacijo ali spremljanjem motorjev med obratovanjem;

(c)	nesporočanje podatkov ali tehničnih specifikacij, ki bi lahko vodili do odpoklica motorjev ali do zavrnitve ali odvzema EU-homologacije;

(d)	uporabo odklopnih strategij;

(e)	zavrnitev dostopa do informacij;

(f)	dajanje na trg motorjev, za katere je potrebna EU-homologacija, ki nimajo takšne EU-homologacije, ali ponarejanje dokumentov ali predpisanih oznak s tem namenom;

(g)	dajanje na trg prehodnih motorjev in necestne mobilne mehanizacije, v katere so takšni motorji vgrajeni ob kršitvi določb o izjemah;

(h)	kršitev omejitev iz člena 35(3) in (4);

(i)	dajanje na trg motorja, spremenjenega tako, da ta ni več skladen s specifikacijami pripadajoče EU-homologacije;

(j)	vgradnja motorja v necestno mobilno mehanizacijo za uporabo, ki ni izključna uporaba iz člena 4;

(k)	dajanje na trg motorja za posebne namene na podlagi člena 34(5) ali (6) za uporabo v necestni mobilni mehanizaciji, ki ni določena v navedenih odstavkih;

(l)	dajanje na trg motorja na podlagi člena 34(7) ali (8) in člena 58(9) (10) ali (11) za uporabo v mehanizaciji, ki ni določena v navedenih odstavkih;

(m)	dajanje na trg necestne mobilne mehanizacije, v katero so vgrajeni motorji, za katere velja EU-homologacija na podlagi te uredbe, brez takšne homologacije;

(n)	dajanje na trg necestne mobilne mehanizacije, ki krši omejitve, veljavne za necestno mobilno mehanizacijo iz člena 34(8).

Člen 58

Prehodne določbe

1.   Brez poseganja v poglavji II in III ta uredba ne razveljavlja nobene EU-homologacije ali izjeme pred datumi za dajanje na trg motorjev iz Priloge III.

2.   V skladu z ustrezno zakonodajo, veljavno na dan 5. oktobra 2016, lahko homologacijski organi še naprej podeljujejo EU-homologacije do predpisanih datumov za EU-homologacijo motorjev iz Priloge III in še naprej odobrijo izjeme v skladu z navedeno zakonodajo do predpisanih datumov za dajanje na trg motorjev iz Priloge III.

Države članice lahko v skladu z ustrezno zakonodajo, veljavno na dan 5. oktobra 2016, še naprej dovoljujejo dajanje na trg motorjev do predpisanih datumov za dajanje na trg motorjev iz Priloge III.

3.   Z odstopanjem od te uredbe se lahko motorji, ki so pridobili EU-homologacijo v skladu z ustrezno zakonodajo, veljavno na dan 5. oktobra 2016, ali ki izpolnjujejo zahteve, ki jih določi Centralna komisija za plovbo po Renu (CCNR) in so sprejete kot stopnja II CCNR v okviru Revidirane konvencije za plovbo po Renu, še naprej dajejo na trg do datumov za dajanje na trg motorjev iz Priloge III.

V takem primeru nacionalni organi ne prepovejo, omejijo ali preprečijo dajanja na trg motorjev, ki so skladni s homologiranim tipom.

4.   Motorji, za katere se dne 5. oktobra 2016 ni uporabljala Direktiva 97/68/ES, se lahko še naprej dajejo na trg na podlagi veljavnih nacionalnih pravil, če ta obstajajo, do datumov za dajanje na trg motorjev iz Priloge III.

5.   Brez poseganja v člen 5(3) in člen 18(2) ter, kjer je to ustrezno, Direktivo 2008/57/ES in Uredbo Komisije (EU) št. 1302/2014 (22) se lahko prehodni motorji oziroma necestna mobilna mehanizacija, v katero so vgrajeni navedeni prehodni motorji, še naprej dajejo na trg med prehodnim obdobjem pod pogojem, da datum proizvodnje mehanizacije, v katero je vgrajen prehodni motor, ni kasnejši kot 18 mesecev po začetku prehodnega obdobja.

Države članice za motorje kategorije NRE proizvajalcem originalne opreme, ki letno skupaj izdelajo manj kot 100 enot necestne mobilne mehanizacije, opremljene z motorji z notranjim izgorevanjem, odobrijo podaljšanje prehodnega obdobja in 18-mesečnega obdobja iz prvega pododstavka za dodatnih 12 mesecev. Za namene izračuna te skupne letne proizvodnje vsi proizvajalci originalne opreme pod nadzorom iste fizične ali pravne osebe štejejo za enega proizvajalca originalne opreme.

Za motorje kategorij NRE, ki se uporabljajo v premičnih žerjavih, se prehodno obdobje in 18-mesečno obdobje iz prvega pododstavka podaljšata za 12 mesecev.

Za motorje kategorije NRS z močjo motorja manjšo od 19 kW, ki se uporabljajo v snežnih frezah, se prehodno obdobje in 18-mesečno obdobje iz prvega pododstavka podaljšata za 24 mesecev.

6.   Ob upoštevanju odstavka 5 tega člena prehodni motorji izpolnjujejo vsaj eno od naslednjih zahtev:

(a)

ustrezajo tipom motorja ali družinam motorja, katerih EU-homologacija ni več veljavna v skladu s točko (a) člena 30(2); na dan proizvodnje motorjev se zanje uporablja veljavna EU-homologacija, ki izpolnjuje najnovejše veljavne mejne vrednosti emisij, določene z ustrezno zakonodajo, veljavno na dan 5. oktobra 2016;

(b)	spadajo v razpon moči, za katerega na dan 5. oktobra 2016 ni veljala homologacija na ravni Unije glede omejitve emisij onesnaževal ali

(c)	se uporabljajo ali so namenjeni uporabi, za katero na dan 5. oktobra 2016 ni veljala homologacija na ravni Unije glede omejitve emisij onesnaževal.

7.   Obdobje dajanja prehodnih motorjev na trg je omejeno na:

(a)	24 mesecev od datuma za dajanje motorjev na trg iz Priloge III v primeru iz prvega pododstavka odstavka 5;

(b)	36 mesecev od datuma za dajanje motorjev na trg iz Priloge III v primeru iz drugega in tretjega pododstavka odstavka 5;

(c)	48 mesecev od datuma za dajanje motorjev na trg iz Priloge III v primeru iz četrtega pododstavka odstavka 5.

8.   Proizvajalci zagotovijo, da so prehodni motorji, dani na trg med prehodnim obdobjem, skladni z oznakami iz točke (d) člena 32(2).

9.   Ne glede na člen 5(3), člen 18(2) in člen 22 lahko države članice za obdobje, ki se konča najpozneje 17. septembra 2026, odobrijo dajanje na trg motorjev kategorije RLL z največjo izhodno močjo, večjo od 2 000 kW, ki niso skladni z mejnimi vrednostmi emisij iz Priloge II, z namenom, da se vgradijo v lokomotive, ki obratujejo samo na tehnično izoliranem železniškem omrežju s tirno širino 1 520 mm. V tem obdobju izpolnjujejo motorji, ki so dani na trg, najmanj mejne vrednosti emisij, ki so jih morali izpolnjevati motorji, da so bili lahko 31. decembra 2011 dani na trg. Homologacijski organi držav članic podeljujejo EU-homologacijo in odobrijo dajanje tovrstnih motorjev na trg.

10.   Ne glede na člena 5(3) in 18(2) države članice odobrijo dajanje nadomestnih motorjev na trg za obdobje največ 15 let od veljavnih datumov za dajanje motorjev stopnje V iz Priloge III na trg, pod pogojem, da ti motorji spadajo v kategorijo, ki ustreza kategoriji NRS z referenčno močjo najmanj 19 kW, ali v kategorijo, ki ustreza kategoriji NRG, če nadomestni in prvotni motor spadata v kategorijo motorjev ali razpon moči, za katera se na dan 31. decembra 2016 ni uporabljala homologacija na ravni Unije;

11.   Države članice ne glede na člena 5(3) in 18(2) odobrijo dajanje nadomestnih motorjev na trg za obdobje največ 20 let od veljavnih datumov za dajanje motorjev stopnje V iz Priloge III na trg, če ti motorji:

(a)

spadajo v kategorijo NRE z referenčno močjo najmanj 19 kW in največ 560 kW ter izpolnjujejo stopnjo emisije, ki je prenehala veljati največ 20 let pred njihovim dajanjem na trg in je najmanj tako stroga, kot so mejne vrednosti emisij, ki jih je moral izpolnjevati nadomeščeni motor, ko je bil prvotno dan na trg Unije;

(b)	spadajo v kategorijo, ki ustreza kategoriji NRE, in imajo referenčno moč, večjo od 560 kW, če nadomestni in prvotni motor spadata v kategorijo motorjev ali razpon moči, za katera se na dan 31. decembra 2016 ni uporabljala homologacija na ravni Unije.

12.   Države članice lahko odločijo, da se ta uredba ne uporablja za motorje, vgrajene v stroje za obiranje bombaža, v obdobju, ki se konča najpozneje na dan 17. septembra 2026.

13.   Proizvajalci zagotovijo, da so nadomestni motorji skladni z oznako iz točke (e) člena 32(2).

Člen 59

Poročilo

1.   Države članice do 31. decembra 2021 Komisijo obvestijo o uporabi postopkov EU-homologacije iz te uredbe.

2.   Komisija na podlagi informacij iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2022 predloži poročilo o uporabi te uredbe.

Člen 60

Pregled

1.   Komisija do 31. decembra 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni, ali bi bilo mogoče določiti harmonizirane ukrepe za naprave za uravnavanje emisij za naknadno vgradnjo v motorje, vgrajene v necestno mobilno mehanizacijo, ki je že bila dana na trg Unije. To poročilo se nanaša tudi na tehnične ukrepe in sheme finančnih spodbud, ki bi bili v pomoč državam članicam pri spoštovanju določb zakonodaje Unije na področju kakovosti zraka s preverjanjem možnosti ukrepanja proti onesnaževanju zraka v gosto naseljenih območjih, ob ustreznem upoštevanju predpisov Unije glede državne pomoči.

2.   Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o:

(a)

oceni nadaljnjega potenciala za zmanjšanje emisij onesnaževal na podlagi razpoložljivih tehnologij in analize razmerja med stroški in koristmi. Zlasti za motorje kategorij IWP in IWA, o oceni tehnološke in ekonomske izvedljivosti: (i) nadaljnjega zmanjšanja mejne vrednosti emisij za število delcev (PN) in emisij NOx; (ii) nadaljnjega zmanjšanja faktorja A za motorje, ki so v celoti ali delno na plinasto gorivo, v okviru podnebno nevtralnih dejavnosti v primerjavi z dizelskimi motorji; in (iii) vključitve mejnih vrednosti za PN za tiste kategorije motorjev, za katere take vrednosti niso določene v Prilogi II k tej uredbi;

(b)	opredelitvi morebitnih pomembnih vrst onesnaževal, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe.

3.   Komisija do 31. decembra 2025 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi določb o izjemah iz člena 34(4) in (5) ter spremljanju rezultatov preskusov emisij iz člena 19 in ugotovitvah na podlagi teh rezultatov.

Poleg tega v poročilu oceni preskuse, ki so potrebni za EU-homologacijo, kot je določeno v členih 24 in 25, pri čemer zlasti oceni, v kakšni meri ti preskusi ustrezajo dejanskim okoliščinam obratovanja motorja, in oceni tudi izvedljivost uvedbe preskusov emisij trdnih onesnaževal v okviru preskušanja med obratovanjem, kot je določeno v členu 19.

4.   Poročili iz odstavkov 2 in 3:

(a)	temeljita na posvetovanjih z zadevnimi deležniki;

(b)	upoštevata veljavne standarde Unije in mednarodne standarde na tem področju ter

(c)	po potrebi pa so jima priloženi zakonodajni predlogi.

Člen 61

Spremembe Direktive 97/68/ES

Direktiva 97/68/ES se spremeni:

1.

v členu 9(4a) se dodajo naslednji pododstavki: „Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice na zahtevo proizvajalca originalne opreme odobrijo dajanje na trg motorjev, ki izpolnjujejo mejne vrednosti emisij stopnje IIIA, pod pogojem, da so ti motorji namenjeni za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah, kakor je opredeljena v točki (5) člena 2 Direktive 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*). Proizvajalci homologacijskemu organu predložijo ustrezno dokazilo, da so motorji vgrajeni izključno v necestno mobilno mehanizacijo, certificirano kot skladno s temi zahtevami. Oznaka z besedilom ‚Motor za omejeno uporabo v mehanizaciji. Proizvajalec: …‘, čemur sledi ime proizvajalca originalne opreme, na vsakem takem motorju pa je nameščena tudi enotna navedba zadevnega odstopanja, poleg predpisane oznake motorja iz oddelka 3 Priloge I. Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice podelijo EU-homologacijo in odobrijo dajanje na trg motorjev kategorije RLL z največjo izhodno močjo, večjo od 2 000 kW, ki ne izpolnjujejo mejnih vrednosti emisij iz Priloge II, z namenom, da se vgradijo v lokomotive, ki obratujejo samo na tehnično izoliranem železniškem omrežju s tirno širino 1 520 mm. Ti motorji izpolnjujejo najmanj mejne vrednosti emisij, ki so jih morali izpolnjevati motorji, da so bili lahko 31. decembra 2011 dani na trg. (*)  Direktiva 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (UL L 96, 29.3.2014, str. 309).“;"

2.	v členu 10 se doda naslednji odstavek: „8.   Države članice lahko odločijo, da se ta direktiva ne uporablja za motorje, vgrajene v mehanizacijo za obiranje bombaža.“

Člen 62

Sprememba Uredbe (EU) št. 1024/2012

V Prilogi k Uredbi (EU) št. 1024/2012 se doda naslednja točka:

Člen 63

Sprememba Uredbe (EU) št. 167/2013

Člen 19 Uredbe (EU) št. 167/2013 se spremeni:

1.

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3.   Uporabljajo se določbe o kategorijah motorjev, mejnih vrednosti izpušnih plinov, preskusnih ciklih, časih trajnosti emisij, zahtevah glede emisij izpušnih plinov, spremljanju emisij motorjev med obratovanjem in izvajanju meritev in preskusov ter prehodne določbe in določbe o odobritvi zgodnje EU-homologacije in dajanju motorjev stopnje V na trg, kot je za necestno mobilno mehanizacijo določeno v Uredbi (EU) 2016/1628 Evropskega parlamenta in Sveta (***) ter delegiranih in izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi navedene uredbe. Za namene dajanja traktorjev kategorij T2, T4.1 in C2 na trg, njihove registracije ali začetka uporabe se motorji v razponu moči 56–130 KW, ki izpolnjujejo zahteve stopnje IIIB, štejejo za prehodne motorje, kot so opredeljeni v točki (32) člena 3 Uredbe (EU) 2016/1628. (***)  Uredba (EU) 2016/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij plinastih in trdnih onesnaževal in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo, spremembi uredb (EU) št. 1024/2012 in (EU) št. 167/2013 ter spremembi in razveljavitvi Direktive 97/68/ES (UL L 252, 16.9.2016, str. 53).“;"

2.

v odstavku 6 se doda naslednji pododstavek: „Z odstopanjem od načela, določenega v drugem pododstavku, se na Komisijo prenese pooblastilo, da do 31. decembra 2016 spremeni Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/96 (****), tako da: (a) je za namene EU-homologacije traktorjev kategorij T2, T4.1 in C2 rok odložitve iz člena 11(4) Delegirane uredbe (EU) 2015/96 štiri leta ter (b) se v okviru sistema prožnosti iz člena 14 Delegirane uredbe (EU) 2015/96 prožnost, dovoljena na podlagi točke 1.1.1 Priloge V k navedeni uredbi, poviša na 150 % za traktorje kategorij T2, T4.1 in C2. (****)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/96 z dne 1. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljske značilnosti in zmogljivost pogonskega sistema kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 16, 23.1.2015, str. 1).“."

Člen 64

Razveljavitev

1.   Brez poseganja v člen 58(1) do (4) te uredbe se Direktiva 97/68/ES razveljavi z učinkom od 1. januarja 2017.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 65

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2017, z izjemo člena 61, ki se uporablja od 6. oktobra 2016.

Po 6. oktobru 2016 homologacijski organi ne zavrnejo podelitve EU-homologacije za nov tip motorja ali družino motorjev ali prepovejo njeno dajanje na trg, če je navedeni tip motorja ali družina motorjev v skladu s poglavji II, III, IV in VIII ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s to uredbo.

---

(1)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. februarja 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. julija 2016.

(3)  Direktiva 97/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim izgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo (UL L 59, 27.2.1998, str. 1).

(4)  Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1).

(5)  Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (UL L 157, 9.6.2006, str. 24).

(6)  Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).

(7)  Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (UL L 242, 10.9.2002, str. 1); Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1).

(8)  Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL L 191, 18.7.2008, str. 1).

(9)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(10)  Sklep Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov („Revidirani sporazum iz leta 1958“) ( UL L 346, 17.12.1997, str. 78).

(11)  UL L 123,12.5.2016, str. 1.

(12)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(13)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/96 z dne 1. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljske značilnosti in zmogljivost pogonskega sistema kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 16, 23.1.2015, str. 1).

(14)  Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(15)  Direktiva 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

(16)  Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).

(17)  Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES (glej stran 118 tega Uradnega lista).

(18)  Direktiva 2013/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o plovilih za rekreacijo in osebnih plovilih ter razveljavitvi Direktive 94/25/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 90).

(19)  Uredba Komisije (EU) št. 1321/2014 z dne 26. novembra 2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (UL L 362, 17.12.2014, str. 1).

(20)  Evropski standard EN-14466+ A1: 2009 (Gasilske črpalke – Prenosne črpalke – Zahteve za varnost in obnašanje v uporabi, preskusi).

(21)  Direktiva 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (UL L 96, 29.3.2014, str. 309).

(22)  Uredba Komisije (EU) št. 1302/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „tirna vozila – lokomotive in potniška tirna vozila“ železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 356, 12.12.2014, str. 228).

---

---

---

---

---

---

---