Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32016R1012

Uredba (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali („Uredba o reji živali“) (Besedilo velja za EGP)

OJ L 171, 29.6.2016, p. 66–143 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1012/oj

29.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 171/66


UREDBA (EU) 2016/1012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 8. junija 2016

o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali („Uredba o reji živali“)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Reja živali vrst goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev ima z ekonomskega in socialnega vidika strateško mesto v kmetijstvu Unije in prispeva k njeni kulturni dediščini. Ta kmetijska dejavnost, ki prispeva k prehranski varnosti v Uniji, je vir dohodka za kmetijsko skupnost. Reja živali iz teh vrst se najbolje spodbuja s spodbujanjem uporabe čistopasemskih plemenskih živali ali hibridnih plemenskih prašičev z dokazano visoko genetsko kakovostjo.

(2)

Države članice so si zato v okviru svoje kmetijske politike nenehno prizadevale spodbujati prirejo živine s posebnimi genskimi značilnostmi, in sicer z določanjem standardov, včasih tudi prek javnih naložb. Zaradi razlik med temi standardi lahko pride do tehničnih ovir v trgovini s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom v Uniji ter pri njihovem vstopu v Unijo.

(3)

Pravni okvir za pravo Unije o reji čistopasemskih plemenskih živali vrst goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev ter hibridnih plemenskih prašičev je določen v direktivah Sveta 88/661/EGS (3), 89/361/EGS (4), 90/427/EGS (5), 91/174/EGS (6), 94/28/ES (7) in 2009/157/ES (8). Namen teh direktiv je bil razvoj živinoreje v Uniji ter hkrati urejanje trgovine s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom v Uniji ter njihovega vstopa v Unijo in s tem ohranjati konkurenčnost sektorja Unije za rejo živali.

(4)

Direktive Sveta 87/328/EGS (9), 90/118/EGS (10) in 90/119/EGS (11) so bile sprejete, da bi se preprečilo, da države članice ohranijo ali sprejmejo nacionalna pravila v zvezi s sprejemom plemenskega goveda in prašičev za pleme ter pridobivanjem in uporabo njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov, ki bi lahko pomenila prepoved, omejitev ali oviro trgovine, in sicer v primeru naravnega pripusta, umetne osemenitve ali odvzema semena, jajčnih celic ali zarodkov.

(5)

Na podlagi direktiv 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/427/EGS, 91/174/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES je Komisija po posvetovanju z državami članicami prek Stalnega odbora za zootehniko, ustanovljenega v skladu s Sklepom Sveta 77/505/EGS (12), sprejela številne sklepe o določitvi meril za posamezne živalske vrste za odobritev ali priznanje rejskih organizacij in združenj rejcev, za vpis plemenskih živali v rodovniške knjige za govedo, prašiče, ovce, koze ali konje za sprejem čistopasemskih plemenskih ovc in koz za pleme in umetno osemenitev, za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti plemenskega goveda, prašičev, ovc in koz ter za izdajo spričeval o poreklu ali zootehniških spričeval za trgovino s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom.

(6)

Komisija je prav tako vzpostavila seznam rejskih organov v tretjih državah in vzorec spričevala o poreklu ali zootehniškega spričevala za vstop plemenskih živali in njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov v Unijo.

(7)

Direktive 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/427/EGS, 91/174/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES so si večinoma strukturno in vsebinsko podobne. Več teh navedenih direktiv je bilo medtem spremenjenih. Zaradi enostavnosti in doslednosti prava Unije je primerno, da se pravila Unije, določena v navedenih direktivah, racionalizirajo.

(8)

V zadnjih dvajsetih letih je morala Komisija odgovoriti na precejšnje število pritožb rejcev in nosilcev dejavnosti, ki izvajajo rejske programe, v zvezi z različnim prenosom pravnih aktov Unije o reji živali v nacionalno zakonodajo ter njihovo razlago v različnih državah članicah. Da se zagotovi enotna uporaba pravil Unije o plemenskih živalih in preprečijo ovire v trgovini s plemenskimi živalmi ter njihovim zarodnim materialom, ki so posledica razlik pri prenosu navedenih direktiv v nacionalno zakonodajo, bi bilo treba zakonodajo Unije o zootehniških in genealoških pogojih za trgovino s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom v Uniji ter za njihov vstop v Unijo določiti v obliki uredbe.

(9)

Poleg tega so izkušnje pokazale, da je treba za lažjo uporabo pravil iz navedenih direktiv v številnih določbah uporabiti natančnejšo ubeseditev, skupaj z dosledno terminologijo, ki je ustaljena v vseh državah članicah. Zaradi jasnosti in doslednosti prava Unije je prav tako primerno vključiti več opredelitev, tudi opredelitev pasme.

(10)

Spodbujanje konkurenčnosti sektorja reje živali ne bi smelo privesti do izumrtja pasem, katerih značilnosti so prilagojene posebnemu biofizičnemu okolju. Če je njihova populacija premajhna, lokalnim pasmam lahko grozi izguba genske raznovrstnosti. Živalski genski viri kot pomemben del kmetijske raznovrstnosti zagotavljajo temelje trajnostnemu razvoju živinorejskega sektorja in omogočajo, da se živali prilagodijo okoljskim spremembam, proizvodnim pogojem, trgu in povpraševanju potrošnikov. Pravni akti Unije na področju reje živali bi morali tako prispevati tudi k ohranjanju živalskih genskih virov, k zaščiti raznovrstnosti ter k proizvodnji značilnih regionalnih kakovostnih proizvodov, ki temeljijo na specifičnih dednih značilnosti lokalnih pasem domačih živali. Pravni akti Unije bi morali tudi spodbujati vzdržne rejske programe za izboljšanje pasem, zlasti v primeru ogroženih ali avtohtonih pasem, ki niso splošno razširjene v Uniji, za ohranjanje pasem ter za ohranjanje genske raznovrstnosti v pasmi in med pasmami.

(11)

S selekcijo in rejo je bil dosežen pomemben napredek pri razvoju lastnosti v zvezi z produktivnostjo domačih živali, kar vodi v nižje proizvodne stroške na ravni kmetije. Nezaželeni stranski učinki tega pa so v nekaterih primerih bili pomisleki v družbi v zvezi z dobrobitjo živali in problemi, povezanimi z okoljem. Uporaba genomike in naprednih informacijskih tehnologij, kot je „precizna živinoreja“, ki omogoča zapis velikih podatkovnih nizov o alternativnih lastnosti, neposredno ali posredno povezanih z dobrobitjo živali in vprašanja trajnosti, dajejo precejšnje možnosti za odpravo pomislekov v družbi in doseganje ciljev o trajnostni reji živali glede boljšega izkoristka virov in večje odpornosti in krepkosti živali. Zbiranje podatkov o teh alternativnih lastnosti bi moralo biti bolj pomembno v okviru rejskih programov in bi morali biti imeti večjo težo pri opredeljevanju ciljev selekcije. V zvezi s tem bi bilo treba genske vire ogroženih pasem obravnavati kot zbiralnik genov, ki lahko pripomore k dosegi dobrobiti teh živali in trajnostnih ciljev.

(12)

Ta uredba bi se morala uporabljati za plemenske živali vrst goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev in njihov zarodni material, kadar se namerava te živali ali potomce iz tega zarodnega materiala vpisati v rodovniško knjigo kot čistopasemske plemenske živali ali registrirati kot hibridne plemenske prašiče v rodovniškem registru, zlasti če so namenjene za trgovanje v Uniji, tudi v posamezni državi članici, ali za vstop teh plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo.

(13)

Izraz „plemenska žival“ ali „čistopasemska plemenska žival“ ne bi smel veljati le za živali, ki imajo še vedno sposobnost razmnoževanja. Tudi kastrirane živali s svojimi rodovniškimi in zootehničnimi informacijami lahko prispevajo k oceni genetske kakovosti pasemske populacije in k celovitosti razvrstitvene lestvice plemenskih živali na podlagi teh rezultatov. Glede na cilje rejskih programov bi pomanjkanje ali izguba podatkov zaradi izključitve kastriranih živali iz rodovniške knjige ali registra lahko izkrivilo rezultate ocene genetske kakovosti plemenskih živali, ki so genetsko povezane s temi kastriranimi živalmi.

(14)

Zato bi moral biti namen pravil o čistopasemskih plemenskih živalih iz te uredbe zagotoviti dostop do trgovine na podlagi dogovorjenih načel za priznavanje rejskih društev, ki upravljajo pasme, in za odobritev njihovih zadevnih rejskih programov. Ta uredba bi morala določati tudi pravila za vpis čistopasemskih plemenskih živali v glavni del rodovniških knjig in v različne razrede genetske vrednosti glavnega dela, kadar ti obstajajo. Določati bi morala tudi pravila za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti ter pravila za sprejem plemenskih živali za pleme, kot tudi vsebino zootehniških spričeval.

(15)

Podobno bi moral biti namen pravil o hibridnih plemenskih prašičih iz te uredbe zagotoviti dostop do trga na podlagi dogovorjenih načel za priznavanje rejskih podjetij, ki upravljajo različne pasme, linije ali križance prašičev, in za odobritev njihovih rejskih programov. Ta uredba bi morala določati tudi pravila za registracijo hibridnih plemenskih prašičev v rodovniške registre. Določati bi morala tudi pravila za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti ter pravila za sprejem hibridnih plemenskih prašičev za pleme, kot tudi vsebino zootehniških spričeval.

(16)

V tej uredbi ni primerno obravnavati vprašanj v zvezi s kloniranjem.

(17)

Ker cilja te uredbe, namreč zagotoviti usklajen pristop k trgovini s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom v Uniji in k njihovem vstopu v Unijo, kot tudi k uradnemu nadzoru, ki ga je treba izvajati za rejske programe rejskih društev in rejskih podjetij, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi učinka, zahtevnosti ter čezmejne in mednarodne narave lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega člena.

(18)

Kakovost storitev, ki jih ponujajo rejska društva in rejska podjetja, ter njihov način ocenjevanja in razvrščanja plemenskih živali vplivajo na kakovost in natančnost zbranih ali ugotovljenih zootehničnih in rodovniških informacij o teh živalih in njihovi vrednosti na trgu. Zato bi bilo treba določiti pravila za priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij ter za odobritev njihovih rejskih programov na podlagi harmoniziranih meril Unije. Ta pravila bi morala zajemati tudi njihov nadzor s strani pristojnih organov držav članic za zagotovitev, da pravila, ki so jih določila rejska društva in rejska podjetja, ne ustvarjajo razlik med rejskimi programi ter tako ne povzročajo tehničnih ovir za trgovino v Uniji.

(19)

Ta uredba bi morala določati podobne postopke, kot so določeni v direktivah 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/427/EGS, 91/174/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES, glede priprave seznama priznanih rejskih društev in rejskih podjetij, vključno s posodabljanjem, prenosom in objavo seznamov.

(20)

Splošni namen izvajanja rejskih programov čistopasemskih plemenskih živali je na trajnosten način izboljšati proizvodne in neproizvodne lastnosti plemenskih živali ali ohranitev pasme. Ti rejski programi bi morali zajemati zadostno število čistopasemskih plemenskih živali v lasti rejcev, ki z rejo in selekcijo spodbujajo in razvijajo želene lastnosti teh živali ali zagotavljajo ohranitev pasme v skladu s cilji, ki so skupni sodelujočim rejcem. Prav tako je namen izvajanja rejskih programov hibridnih plemenskih prašičev razvijanje želenih lastnosti z načrtnim križanjem različnih prašičjih pasem, linij ali križancev. Plemenske živali (čistopasemske ali hibridne) iz rejskega programa se vpišejo v rodovniško knjigo ali register, vključno z informacijami o njihovih prednikih in so, odvisno od ciljev reje iz rejskega programa, podvržene lastni preizkušnji ali kakršno koli drugo ocenjevanje katerega rezultat je zapisovanje podatkov o lastnostih v zvezi s cilji tega rejskega programa. Kadar je to navedeno v rejskem programu, se opravi ocenjevanje genetske vrednosti, da se oceni plemenska vrednost živali, ki se lahko ustrezno razvrstijo. Te plemenske vrednosti in rezultati lastne preizkušnje, kot tudi rodovniške informacije, so podlaga za rejo in selekcijo.

(21)

Pravica biti priznan kot rejsko društvo ali rejsko podjetje, ki izpolnjuje določena merila, bi moralo biti temeljno načelo prava Unije o reji živali in notranjem trgu. Varstvo gospodarske dejavnosti obstoječega priznanega rejskega društva ne bi smelo opravičevati zavrnitve priznanja s strani pristojnega organa glede novega rejskega društva za isto pasmo ali opravičevati kršitev načel, ki urejajo notranji trg. Enako velja za odobritev nadaljnjega rejskega programa ali odobritev geografske razširitve obstoječega rejskega programa, ki se izvaja za isto pasmo ali za plemenske živali te iste pasme, ki lahko izhajajo iz plemenske populacije rejskega društva, ki že izvaja rejski program za to pasmo. Kadar pa v državi članici eno ali več priznanih rejskih društev že izvaja odobren rejski program za določeno pasmo, bi moral imeti pristojni organ te države članice v določenih primerih možnost zavrniti odobritev nadaljnjnega rejskega programa za isto pasmo, četudi ta rejski program izpolnjuje vse pogoje, potrebne za odobritev. Eden od razlogov za zavrnitev bi lahko bilo dejstvo, da bi lahko odobritev nadaljnjega rejskega programa za isto pasmo ogrozila ohranitev te pasme ali gensko raznovrstnost znotraj te pasme v tej državi članici. Ohranitev te pasme lahko ogrozi zlasti razdrobljenost plemenske populacije, kar lahko povzroči pogostejše parjenje v sorodstvu, pogostejše genetske okvare, izgubo selekcijskega potenciala ali zmanjšan dostop rejcev do čistopasemskih plemenskih živali ali njihovega zarodnega materiala. Drugi razlog za zavrnitev bi lahko bil povezan z neskladnostmi v opredeljenih plemenskih značilnostih ali v glavnih ciljih teh rejskih programov. Ne glede na namen rejskega programa, to je ohranitev pasme ali njeno izboljšanje, bi moral imeti pristojni organ možnost, da zavrne odobritev nadaljnjega rejskega programa glede iste pasme, kadar bi razlike v glavnih ciljih dveh rejskih programov ali v bistvenih lastnostih značilnosti pasme, opredeljenih v teh rejskih programih, povzročile izgubo učinkovitosti genetskega napredka v okviru teh ciljev ali teh lastnosti ali kakršnih koli povezanih lastnostih, ali kadar bi izmenjava živali med obema plemenskima populacijama pomenila nevarnost, da se te bistvene lastnosti iz začetne plemenske populacije s selekcijo ali križanjem izgubijo. V primeru ogrožene pasme ali avtohtone pasme, ki ni splošno razširjena na enem ali več ozemljih Unije, bi moral imeti pristojni organ možnost zavrniti odobritev nadaljnjega rejskega programa za isto pasmo na podlagi razloga, da bi ta nadaljnji rejski program onemogočil dejansko izvajanje obstoječega rejskega programa, zlasti zaradi pomanjkanja usklajevanja ali izmenjave rodovniških ali zootehniških informacij, kar onemogoči korist od enotne ocene zbranih podatkov o tej pasmi. V primeru zavrnitve odobritve rejskega programa bi moral pristojni organ vlagateljem prošnje vedno posredovati utemeljeno obrazložitev in jim dati možnost, da se na to zavrnitev pritožijo.

(22)

Rejci bi morali imeti pravico rejski program oblikovati in ga izvajati za lastno uporabo, ne da bi ta program moral odobriti pristojni organ. Vendar bi vsaka država članica ali njeni pristojni organi morala obdržati možnost, da ureja(jo) te dejavnosti, zlasti takoj ko tak rejski program omogoča poslovne transakcije v zvezi s plemenskimi živalmi ali njihovim zarodnim materialom ali ogroža že obstoječ odobren rejski program za to isto pasmo.

(23)

Če je namen rejskega programa ohranitev pasme, bi lahko zahteve rejskega programa dopolnili ohranitveni ukrepi ex situ ter in situ ali druga orodja za spremljanje stanja pasme, ki bi zagotovila njeno dolgoročno, trajnostno ohranitev. Te ukrepe bi moralo biti možno določiti v rejskem programu.

(24)

Združenja rejcev ali rejske organizacije, vključno z rejskimi podjetji, ki so zasebna podjetja, ali javni organi se lahko priznajo kot rejska društva le, če njihovi rejci sodelujejo v njihovih rejskih programih in kadar zagotavljajo, da imajo ti rejci prosto izbiro pri selekciji in reji čistopasemskih plemenskih živali, pravico, da se potomci teh živali vpišejo v njihovo rodovniško knjigo, ter možnost, da so lastniki teh živali.

(25)

Rejsko društvo ali rejsko podjetje bi moralo pred izvajanjem sprememb odobrenega rejskega programa te spremembe predložiti pristojnemu organu, ki je priznal to rejsko društvo ali podjetje. V izogib nepotrebnemu upravnemu bremenu za pristojni organ in rejsko društvo ali rejsko podjetje, bi moralo rejsko društvo ali rejsko podjetje pristojnemu organu predložiti samo tiste spremembe, ki lahko bistveno vplivajo na rejski program. Te spremembe bi se morale nanašati zlasti na širitev geografskega območja, na spremembe namena rejskega programa ali njegovih ciljev selekcije in reje, na spremembe opisa plemenskih značilnosti ali prenosa nalog na zunanje izvajalce, kot tudi na večje spremembe v sistemu za evidentiranje porekla ali metod, uporabljenih za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti in na vse druge spremembe, za katere pristojni organ meni, da bistveno spreminja rejski program. Ne glede na obvezno predložitev bistvenih sprememb pristojnemu organu bi moralo rejsko društvo ali rejsko podjetje pristojnemu organu na njegovo zahtevo predložiti posodobljeno različico rejskega programa.

(26)

Kadar je treba ohraniti pasmo ali spodbujati njen razvoj na določenem ozemlju ali v primeru ogrožene pasme, bi moral imeti pristojni organ možnost, da sam začasno izvaja rejski program za to pasmo, pod pogojem, da zanjo rejski program dejansko še ni oblikovan. Če se rejski program lahko preda nosilcu dejavnosti, ki izpolnjuje zahteve, potrebne za ustrezno izvajanje tega rejskega programa, pristojni organ, ki izvaja tak rejski program, ne bi smel več imeti možnosti še naprej izvajati program.

(27)

Ker je za ohranjanje ogroženih pasem potrebna ustanovitev in priznanje rejskih društev z omejenim številom plemenskih živali, ki sodelujejo v njihovih rejskih programih, velikost plemenske populacije na splošno ne bi smela veljati kot bistveni pogoj za priznanje rejskih društev, ki upravljajo ogrožene pasme, in odobritev njihovih rejskih programov, zlasti ker se priznanje izda na nacionalni ravni.

(28)

Da bi se upošteval poseben status ogroženih pasem, bi bilo treba v tej uredbi določiti posebna pravila, zlasti glede nadgradnje dodatnega dela v glavni del in odstopanj od lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti.

(29)

Unija je pogodbenica Konvencije o biološki raznovrstnosti, odobrene s Sklepom Sveta 93/626/EGS (13), katere cilji so zlasti ohranjanje biotske raznovrstnosti, trajnostna raba njenih sestavnih delov ter poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov. Ta konvencija določa, da imajo pogodbenice suvereno pravico do uporabe svojih bioloških virov in da so odgovorne za ohranjanje svoje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo svojih bioloških virov. Unija je tudi pogodbenica Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz uporabe konvencije o biološki raznovrstnosti, odobrenega s Sklepom Sveta 2014/283/EU (14). Ta uredba bi torej morala upoštevati, kadar je ustrezno, Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Nagojski protokol ter bi se morala uporabljati ne glede na Uredbo (EU) št. 511/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(30)

Rejska društva in rejska podjetja, priznana v eni državi članici, bi morala imeti možnost, da izvajajo svoje odobrene rejske programe v eni ali več drugih državah članicah, da bi v Uniji zagotovila najboljšo možno uporabo plemenskih živali z visoko genetsko vrednostjo. V ta namen bi bilo treba s poenostavljenim postopkom obveščanja zagotoviti, da je pristojni organ v drugi državi članici obveščen o nameri izvajanja čezmejnih dejavnosti. Vendar sezonsko gibanje plemenskih živali znotraj meja države članice ali čez več držav članic ne bi smelo obvezno pomeniti tudi širitve geografskega območja.

(31)

Spodbujati bi bilo treba čezmejno sodelovanje med rejskimi društvi in med rejskimi podjetji, ki to želijo, obenem pa zagotoviti poslovno svobodo in odpravo ovir za prosti pretok plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala.

(32)

Ker bo pristojni organ mogoče moral odobriti več rejskih programov rejskega društva ali rejskega podjetja, ki ga je priznal, in ker bo pristojni organ mogoče moral odobriti širitev, na njegovem ozemlju, rejskih programov, ki jih izvaja rejsko društvo ali rejsko podjetje, priznano v drugi državi članici, bi moralo biti priznavanje rejskega društva ali rejskega podjetja ločeno od odobritve njegovih rejskih programov. Vendar bi bilo treba ob ocenjevanju prošnje za priznanje rejskega društva ali rejskega podjetja pristojnemu organu predložiti tudi prošnjo za odobritev vsaj enega rejskega programa.

(33)

Iz različnih pritožb, ki jih je morala Komisija obravnavati v preteklih letih, je videti, da bi ta uredba morala jasno urejati odnos med rejskim društvom, ki ustanovi hčerinsko rodovniško knjigo za posamezno pasmo čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev, in rejskim društvom, ki trdi, da je vzpostavilo rodovniško knjigo o izvoru te pasme.

(34)

Pojasniti je treba razmerje med rejci in rejskimi društvi, zlasti da se zagotovi njihova pravica sodelovati v rejskem programu na geografskem območju, za katero je odobren, in v primeru možnosti članstva je treba rejcem zagotoviti pravico do članstva. Rejska društva bi morala imeti pravila za reševanje sporov z rejci, ki sodelujejo v njihovih rejskih programih, ter za zagotavljanje enake obravnave teh rejcev. Določiti bi morala tudi svoje pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti rejcev, ki sodelujejo v njihovih rejskih programih.

(35)

Rejci, katerih živali se sezonsko gibljejo znotraj meja države članice ali območja, ki presega nacionalne meje, bi morali imeti pravico nadaljnjega sodelovanja v rejskem programu, v kolikor se sedež njihovega kmetijskega gospodarstva nahaja znotraj geografskega območja tega rejskega programa.

(36)

V tej uredbi bi treba upoštevati posebne razmere, ki prevladujejo v sektorju hibridnih plemenskih prašičev. Večina zasebnih podjetij v sektorju hibridnih plemenskih prašičev ima zaprt proizvodni sistem in upravljajo svojo plemensko živino. Za ta podjetja bi bilo treba torej določiti odstopanja, zlasti glede sodelovanja rejcev v rejskem programu in pravice do registracije hibridnih plemenskih prašičev v rodovniških registrih.

(37)

Opredelitev pojma „hibridni plemenski prašič“ zajema živali iz vseh ravni plemenske in selekcijske piramide, ki se uporabljajo za optimizacijo načrtov križanja s kombiniranjem posebnih značilnosti različnih genotipov in izkoriščanjem učinkov heteroze. Glede na raven plemenske in selekcijske piramide „hibridni plemenski prašič“ zajema pasme, linije ali križance. Vendar pa ni nujno, da so vse živali „hibridi“ v tradicionalnem pomenu besede.

(38)

Na podlagi pridobljenih izkušenj, zlasti pri uporabi Direktive 90/427/EGS, v manjši meri pa tudi direktiv 89/361/EGS in 2009/157/ES, se je pokazalo, da so potrebna natančnejša pravila za učinkovito reševanje sporov med rejci na eni strani in rejskimi društvi na drugi strani, ki temeljijo na jasno določenih poslovnikih ter opisanih pravicah in dolžnostih rejcev. To se najbolje doseže tako, da se spori rešujejo znotraj pravnega sistema države članice, v kateri nastanejo.

(39)

Rejska društva, ki vzpostavijo in vodijo rodovniške knjige za čistopasemsko plemensko govedo, prašiče, ovce, koze in enoprste kopitarje, kot tudi rejska podjetja, ki niso zasebna podjetja, ki delujejo v zaprtih proizvodnih sistemih, ki vzpostavijo in vodijo registre za hibridne plemenske prašiče, bi morala v svoje rodovniške knjige oziroma registre vpisovati oziroma registrirati plemenske živali brez diskriminiranja glede na državo članico izvora živali ali njihovih lastnikov ter te živali ustrezno razvrstiti v skladu z njihovimi genetskimi vrednostmi, kadar je to predvideno v rejskem programu.

(40)

Rejskim društvom bi bilo treba tudi dovoliti, da vzpostavijo dodatne dele za evidenco živali, ki ne izpolnjujejo starševskih meril, a za katere rejska društva menijo, da ustrezajo plemenskim značilnostim iz rejskega programa zadevne pasme, z namenom, da se te živali nato redi s čistopasemskimi plemenskimi živalmi iz pasme, ki jo zajema rejski program, njihovi potomci pa bi bili nato uvrščeni v glavni del rodovniške knjige. Posebna pravila za uvrstitev potomcev teh živali v glavni del rodovniške knjige bi bilo treba določiti na ravni Unije.

(41)

Uvrstitev potomcev teh živali v glavni del rodovniških knjig bi bilo treba dovoliti le prek starševske linije samice, razen v primeru enoprstih kopitarjev. Vendar pa bi morale imeti države članice možnost rejskim društvom dovoliti, da za ogrožene pasme goveda, prašičev, ovc in koz ali odpornih pasem ovc, za katere ni dovolj čistopasemskih samcev za razmnoževanje, uporabijo manj stroga pravila za uvrstitev njihovih potomcev iz dodatnih delov v glavni del rodovniške knjige, da se prepreči nadaljnje slabšanje genske raznovrstnosti teh pasem. Prav tako bi bilo treba določiti posebna pravila, ki bi omogočala obnovo pasem, ki so izumrle ali so v resni nevarnosti, da izumrejo. Države članice, ki uveljavljajo taka odstopanja, bi morale skrbno oceniti status tveganja teh plemenskih populacij in zagotoviti varno upravljanje genskih virov.

(42)

Kadar je treba oblikovati novo pasmo s križanjem značilnosti čistopasemskih plemenskih živali različnih pasem ali križanjem živali z zadostno stopnjo fizične podobnosti, ki se že razmnožujejo z zadostno genetsko stabilnostjo, da se jih lahko šteje za novo pasmo, bi bilo treba rejskim društvom omogočiti, da odprejo rodovniške knjige in izvajajo rejske programe za te nove pasme.

(43)

Ta uredba ne bi smela preprečevati, da bi živali, vpisane v dodatni del rodovniške knjige določene pasme, spadale v področje uporabe obvez kmetijsko-okoljsko-podnebnega ukrepa iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta (16) in bi bile tako upravičene do pomoči nacionalnih ali regionalnih organov v okviru programov za razvoj podeželja.

(44)

Za čistopasemske plemenske živali enoprstih kopitarjev bi morala rejska društva v svojih rejskih programih določiti pravila, ki bi prepovedala ali omejila uporabo določenih razmnoževalnih tehnik in določenih čistopasemskih plemenskih živali, vključno z njihovim zarodnim materialom. Rejska društva bi na primer morala imeti možnost zahtevati, da se potomci zaplodijo le z naravnim pripustom. Rejska društva, ki uveljavljajo te prepovedi ali omejitve, bi morala ta pravila določiti v svojih rejskih programih, v skladu s pravili, ki jih določi rejsko društvo, ki vodi izvorno rodovniško knjigo.

(45)

Čistopasemske plemenske živali, vpisane v rodovniške knjige, bi bilo treba določiti v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(46)

V primeru čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev Uredba (EU) 2016/429 določa, da pristojni organ na področju zdravja živali za enoprste kopitarje izda enoten identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo živali, ki ga Komisija z delegiranimi akti nadalje podrobno opredeli. Da bi bilo zootehnično spričevalo glede vsebine in upravnega postopka čim bolj v skladu z enotnim identifikacijskim dokumentom za celotno življenjsko dobo živali, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi z obliko in vsebino enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo enoprstih kopitarjev.

(47)

Primernost čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev za tekmovanja na mednarodni ravni urejajo mednarodni zasebni sporazumi. Glede na mednarodno razsežnost sektorja enoprstih kopitarjev bi morala Komisija pri pripravi in oblikovanju ustreznih delegiranih in izvedbenih aktov upoštevati te sporazume, da se ohrani primernost teh čistopasemskih plemenskih živali za tekmovanje na mednarodni ravni.

(48)

Sprejem plemenskih živali za plemenske namene in zlasti naravni pripust ali oploditev z biomedicinsko pomočjo bi bilo treba urediti na ravni Unije, da se preprečijo ovire v trgovini, zlasti, kadar je bila na takih plemenskih živalih opravljena lastna preizkušnja ali je bila ocenjena njihova genetska vrednost v skladu s pravili iz te uredbe, zlasti iz Priloge III.

(49)

Jasno je, da države članice ali njihovi pristojni organi ne smejo uporabiti te uredbe, da prepovejo, omejijo ali preprečijo uporabo čistopasemskih plemenskih živali ali njihovega zarodnega materiala za proizvodnjo živali, ki niso namenjene vpisu ali registraciji kot plemenske živali v rodovniški knjigi ali rodovniškem registru.

(50)

Medtem ko so bila pravila za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti plemenskega goveda, prašičev, ovc in koz, pri katerih se preskuša določeno število lastnosti, določena na ravni Unije, pa pri čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjih zaradi številnih zahtev za posamezno pasmo, uporabo in selekcijo taka pravila doslej še niso bila harmonizirana. Pravila za posamezno pasmo za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti so namreč trenutno določena v izvorni rodovniški knjigi za pasmo konj.

(51)

Da bi se upošteval tehnični razvoj, znanstveni napredek ali potreba po ohranitvi genskih virov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejeme delegirane akte za spremembo Priloge III k tej uredbi. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prav tako prenesti izvedbena pooblastila, ki ji omogočajo, da določi enotna in natančnejša pravila za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti čistopasemskega plemenskega goveda, ovc in koz.

(52)

Moralo bi biti mogoče, da lastno preizkušnjo ali oceno genetske vrednosti izvede zunanji izvajalec, ki ga imenuje rejsko društvo ali rejsko podjetje, ali javni organ, tudi organ, ki to poslanstvo opravlja kot samostojno nalogo. Pristojni organ lahko tega zunanjega izvajalca pooblasti in oceni v okviru odobritve rejskega programa. Rejsko društvo ali rejsko podjetje, za katerega zunanji izvajalci opravijo lastno preizkušnjo ali oceno genetske vrednosti, bi moralo biti odgovorno za zagotavljanje skladnosti z zahtevami, ki veljajo za te dejavnosti, razen če ustrezna država članica ali njen pristojni organ ne odloči drugače, ter bi moralo v svojem rejskem programu natančno navesti imenovanega zunanjega izvajalca.

(53)

Odvisno od, med drugim, vrste ali pasme bi bilo morda treba harmonizirati ali izboljšati metode za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali, ki jih uporabljajo rejska društva ali zunanji izvajalci, ki jih imenujejo rejska društva. Za zagotovitev enotinih pogojev izvajanja te Uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, ki ji omogočajo, da določi referenčna središča Evropske unije. Da po potrebi spremeni nalogo teh referenčnih središč, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte. Ta referenčna središča Evropske unije bi morala biti upravičena do finančne podpore Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (18). V primeru čistopasemskega plemenskega goveda te naloge opravlja Interbull Centre, stalni pododbor Mednarodnega odbora za kontrolo proizvodnosti živali (ICAR), ki je referenčno središče Evropske unije, imenovano z Odločbo Sveta 96/463/ES (19).

(54)

Poleg tega bi bilo treba v podporo rejskim društvom pri upravljanju ogroženih pasem, kadar se izkaže kot potrebno, na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, ki ji omogočajo, da določi referenčna središča Evropske unije s posebno nalogo spodbujanja vzpostavljanja ali harmoniziranje metod, ki jih uporabljajo ta rejska društva. Da po potrebi spremeni nalogo teh referenčnih središč, bi bilo treba na Komisijo prav tako prenesti pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 290 PDEU. Komisija bi morala pri določanju teh središč in opisu njihovih nalog ustrezno upoštevati dejavnosti Evropske regionalne kontaktne točke za živalske genske vire, ki je bila vzpostavljena v okviru globalnega akcijskega načrta Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) za živalske genske vire v Evropi. Metode, ki jih določajo ta središča, ne bi smele biti zavezujoče.

(55)

Rejci, ki sodelujejo v rejskem programu, bi morali imeti pravico prejeti zootehniška spričevala za svoje plemenske živali, vključene v ta rejski program, in za zarodni material teh živali. Zootehniška spričevala bi morala spremljati plemenske živali ali njihov zarodni material, kadar se z njimi trguje v Uniji ali vanjo vstopijo, da se živali ali njihovi potomci, ki so nastali iz zarodnega materiala, vpišejo ali registrirajo v druge rodovniške knjige ali rodovniške registre. V zootehniških spričevalih bi moral rejec najti informacije o genetski kakovosti in poreklu kupljene živali. Taka spričevala bi bilo treba po potrebi na primer izdati za plemenske živali za razstavne namene ali kadar se jih namesti v testne postaje ali v centre za umetno osemenjevanje.

(56)

Moralo bi biti jasno, da ta uredba državam članicam ali pristojnim organom ne prepoveduje, da zahtevajo, da seme čistopasemskega plemenskega goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev, namenjeno umetnemu osemenjevanju za proizvodnjo živali, ki naj ne bi postale čistopasemske plemenske živali, pri trgovanju spremljajo informacije o kakovosti in poreklu te živali. Na splošno se upa, da bi se konkurenčnost sektorja Unije za rejo živali lahko izboljšala, če bi bil zarodni material plemenskih živali, zlasti njihovo seme, ter informacije v zootehniških spričevalih na voljo tudi nosilcem dejavnosti, ki razmnožujejo živali, a ne nameravajo njihovih potomcev vpisati v rodovniško knjigo.

(57)

Vstop v Unijo in izvoz plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v tretje države sta pomembna za kmetijstvo Unije. Vstop plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo bi zato moral potekati pod pogoji, ki so skoraj povsem primerljivi s pravili, ki se uporabljajo za trgovino v Uniji. Vendar pa bi morale biti plemenske živali in njihov zarodni material do vpisa v glavni del rodovniške knjige ali registra v Uniji upravičene le, če raven nadzora, ki se izvaja v tretji državi izvoznici, zagotavlja enako zanesljivost podatkov o poreklu in rezultatov lastne preizkušnje ter ocenjevanja genetske vrednosti kot v Uniji, in če so rejski organi, ki zagotavljajo te podatke in rezultate, vključeni na seznam, ki ga vodi Komisija. Poleg bi morali rejski organi v tretjih državah vzajemno sprejemati plemenske živali in njihov zarodni material iz zadevnega rejskega društva ali rejskega podjetja, priznanega v Uniji.

(58)

Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 (20) določa, da nomenklaturo blaga, in sicer „kombinirano nomenklaturo“ ali s kratico „KN“, ki hkrati izpolnjuje zahteve skupne carinske tarife, zunajtrgovinske statistike Skupnosti ter drugih politik Unije v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, določi Komisija. Priloga I k navedeni uredbi navaja oznake KN za čistopasemsko plemensko govedo, prašiče, ovce, koze in enoprste kopitarje ter seme samcev goveda ter navaja, da se izvzamejo iz običajne stopnje dajatev. V tem primeru moralo te živali in njihov zarodni material spremljati ustrezno zootehnično spričevalo, ki dokazuje njihovo razvrstitev v čistopasemske plemenske živali ali njihov zarodni material. Čistopasemske plemenske živali bi moral spremljati tudi dokument, ki navaja, da bodo vpisane v rodovniško knjigo, ki jo vodi rejsko društvo, ali v rodovniški register, ki ga vodi rejsko podjetje.

(59)

Ob vstopu v Unijo se pri plemenskih živalih in njihovem zarodnem materialu opravijo veterinarski pregledi v skladu z direktivama Sveta 91/496/EGS (21) in 97/78/ES (22). V primeru čistopasemskih plemenskih živalih bi bilo treba tudi za uporabo oprostitve konvencionalne stopnje dajatve za čistopasemske plemenske živali tudi pri njih opraviti potrebne preglede.

(60)

Določiti je treba pravila o uradnem nadzoru, opravljenem za preverjanje skladnosti s pravili iz te uredbe, in o drugih uradnih dejavnostih, ki jih izvajajo pristojni organi v skladu s to uredbo, ki so prilagojena živinorejskemu sektorju. Pristojni organi bi morali imeti možnost izvajanja uradnega nadzora nad vsemi nosilci dejavnosti, za katere velja ta uredbe, zlasti nad rejskimi društvi, rejskimi podjetji, zunanjimi izvajalci, ki izvajajo lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti, in rejci ter, če izdajajo zootehnična spričevala, nad središči za zbiranje semena in skladiščenje, središči za skladiščenje zarodkov in nad skupinami za odvzem ali pridobivanje zarodkov.

(61)

Pristojni organi bi morali izvajati uradni nadzor, da se preveri skladnost s pravili iz te uredbe in zahtevami iz odobrenega rejskega programa. Ta nadzor lahko vključuje pregled opreme, uporabljene za lastno preizkušnjo, ali preverjanje postopkov za zapisovanje zootehničnih in genealoških podatkov ali pregled dokumentov ali sistemov, uporabljenih za hrambo ali obdelavo zbranih podatkov o plemenskih živalih. Pregled lahko upošteva preverjanje kakovosti ali nadzorne sisteme za zagotavljanje pravilnosti zabeleženih podatkov, kot je starševski nadzor, ki se ga izvaja za preverjanje porekla živali. Pristojni organi lahko uradni nadzor izvajajo v prostorih in pisarnah ter nad opremo rejcev, rejskih društev ali rejskih podjetij, kot tudi nad plemenskimi živalmi ali zarodnim materialom, odvzetim tem plemenskim živalim, vključenim v rejski program.

(62)

Kadar se v tej uredbi sklicuje na „druge uradne dejavnosti“, bi bilo to treba razlagati kot vključujoč priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij, odobritev rejskih programov ali nudenje pomoči drugim državam članicam in tretjim državam.

(63)

Za dejansko uporabo pravil Unije o plemenskih živalih in njihovem zarodnem materialu iz te uredbe morajo pristojni organi držav članic med seboj sodelovati in si po potrebi zagotavljati upravno pomoč. Zato bi morala biti splošna pravila o upravni pomoči in sodelovanju podobna tistim iz naslova IV Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (23), s potrebnimi prilagoditvami določena v tej uredbi.

(64)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da, kadar obstajajo dokazi, da v tretji državi prihaja do obsežnih resnih neskladnosti s pravom Unije o reji živali, sprejme posebne ukrepe za omejitev vpliva takih neskladnosti.

(65)

Pristojni organ države članice bi moral imeti tudi potrebna pooblastila za izvrševanje zootehniških in genealoških pravil o plemenskih živalih iz te uredbe, vključno z začasnim preklicem odobritve rejskega programa ali preklicem priznanja rejskega društva ali rejskega podjetja v primeru neupoštevanja pravil iz te uredbe.

(66)

Komisija bi morala po potrebi izvajati nadzor v državah članicah, med drugim ob upoštevanju rezultatov uradnega nadzora, ki ga izvajajo države članice, da bi zagotovila uporabo pravil iz te uredbe v vseh državah članicah.

(67)

Komisija bi morala po potrebi izvajati nadzor v tretjih državah z namenom, da se pripravi seznam rejskih organov tretjih držav, iz katerih bi bilo treba dovoliti vstop plemenskih živali in njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov v Unijo, z namenom, da se določijo pogoji za njihov vstop v Unijo, ter z namenom, da se pridobijo zootehniške in genealoške informacije, povezane z delovanjem sporazumov o enakovrednosti. Komisija bi morala izvajati nadzor tudi v tretjih državah, kjer je to potrebno zaradi kakršne koli ponavljajoče se ali nove težave v zvezi s plemenskimi živalmi ali njihovim zarodnim materialom.

(68)

Izredno pomembno je prek uradnega nadzora preverjati skladnost s pravili iz te uredbe, da se zagotovi, da se v Uniji dejansko uresničijo cilji iz te uredbe. Nedelovanje nadzornega sistema države članice lahko v nekaterih primerih zelo oteži uresničitev teh ciljev in povzroči resno in razširjeno skladnost s temi pravili. Komisija bi zato morala imeti možnost, da se sprejetjem ukrepov odzove na te neuspehe nadzornega sistema države članice, dokler zadevna država članica ne sprejme potrebnih ukrepov za odpravo napake. Taki ukrepi lahko vključujejo prepoved ali uvedbo posebnih pogojev za trgovanje s plemenskimi živalmi ali njihovim zarodnim materialom ali druge ukrepe, za katere Komisija meni, da so ustrezen odziv na obsežno kršitev.

(69)

Ker ta uredba razveljavlja in nadomešča direktive 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/427/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES, je treba razveljaviti tudi akte Komisije, sprejete na podlagi navedenih direktiv, ter jih po potrebi nadomestiti z delegiranimi ali izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi ustreznih pooblastil, prenesenih s to uredbo. Zato bi bilo treba navedene akte Komisije razveljaviti in po potrebi nadomestiti.

(70)

Da se zagotovi pravilna uporaba te uredbe in njena dopolnitev ali sprememba prilog k tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z določitvijo zahtev za izvajanje lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti, nalogami referenčnih središč Evropske unije in zahtevami zanje ter vsebino in obliko zootehniških spričeval.

(71)

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja opravijo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (24). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(72)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja določb te uredbe v zvezi z vzorčnimi obrazci za informacije, ki jih države članice posredujejo javnosti s seznamom priznanih rejskih društev in rejskih podjetij, metodami za preverjanje identitete čistopasemskih plemenskih živali, lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti, določanjem referenčnih središč Evropske unije, vzorčnimi obrazci enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo enoprstnih kopitarjev, vzorci zootehniških spričeval, ki so priložena plemenskim živalim in njihovemu zarodnemu materialu, priznavanjem enakovrednosti ukrepov, ki se izvajajo v tretjih državah, resnimi težavami nadzornega sistema države članice ter z uvedbo posebnih ukrepov v zvezi z vstopom plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (25). Komisija ne bi smela sprejeti izvedbenega akta, če Stalni odbor za zootehniko ne poda mnenja.

(73)

Pravila iz direktiv 87/328/EGS, 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/118/EGS, 90/119/EGS, 90/427/EGS, 91/174/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES ter Odločbe 96/463/ES je treba nadomestiti s pravili iz te uredbe ter delegiranimi in izvedbenimi akti Komisije, sprejetimi na podlagi pooblastil, prenesenih s to uredbo. Zato bi bilo treba navedene pravne akte razveljaviti.

(74)

Naslednje odločbe Komisije o merilih za posamezne živalske vrste za odobritev ali priznanje rejskih društev in rejskih podjetij, vpis plemenskih živali v rodovniške knjige, sprejem za pleme in umetno osemenitev, za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti so bile sprejete na podlagi direktiv 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/427/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES: odločbe Komisije 84/247/EGS (26), 84/419/EGS (27), 89/501/EGS (28), 89/502/EGS (29), 89/504/EGS (30), 89/505/EGS (31), 89/507/EGS (32), 90/254/EGS (33), 90/255/EGS (34), 90/256/EGS (35), 90/257/EGS (36), 92/353/EGS (37), 96/78/ES (38) in 2006/427/ES (39). Ta uredba bi morala določiti pravila, ki bodo nadomestila pravila iz navedenih odločb Komisije.

(75)

Ta uredba bi morala določati podobna pravila kot Odločba Komisije 92/354/EGS (40).

(76)

Na podlagi direktiv 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/427/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES so bili sprejeti naslednji pravni akti Komisije: odločbe Komisije 89/503/EGS (41), 89/506/EGS (42), 90/258/EGS (43), 96/79/ES (44), 96/509/ES (45), 96/510/ES (46) in 2005/379/ES (47) ter Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/262 (48). Ta uredba bi morala določiti pravila, ki bodo nadomestila pravila iz navedenih pravnih aktov Komisije.

(77)

Za zagotovitev pravne jasnosti in preprečevanje podvajanja bi bilo treba z dnem začetka veljavnosti te uredbe razveljaviti pravne akte Komisije iz uvodnih izjav 74, 75 in 76. Poleg tega bi morala Komisija najmanj 18 mesecev pred datumom začetka veljavnosti te uredbe sprejeti izvedbene akte, s katerimi določi vzorčne obrazce za predložitev informacij, ki se vključijo v seznam priznanih rejskih društev in rejskih podjetij, ki jih objavijo države članice, kot tudi vzorčne obrazce za zootehniška spričevala plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala. Ti izvedbeni akti bi se morali začeti uporabljati najpozneje do dneva začetka veljavnosti te uredbe.

(78)

Za zagotovitev nemotenega prehoda organizacij rejcev, rejskih organizacij, združenj rejcev, zasebnih podjetij ali drugih organizacij ali združenj, ki so bila z akti, razveljavljenimi s to uredbo, odobrena ali priznana s časovno omejitvijo ali brez nje, ter rejskih programov, ki jih izvajajo ti nosilci dejavnosti, bi morali ti nosilci dejavnosti in njihovi rejski programi veljati kot priznani ali odobreni v skladu s to uredbo. Posledično za te nosilce dejavnosti ne bi smeli veljati postopki za priznavanje, odobritev in obveščanje o širitvi geografskega območja v druge države članice, določeni v tej uredbi, čeprav bi se zanje morale uporabljati druge določbe te uredbe. Države članice bi morale zagotoviti, da ti nosilci dejavnosti delujejo v skladu z vsemi pravili iz te uredbe, zlasti je treba nad njimi izvajati uradni nadzor na podlagi tveganja. V primeru neskladnosti bi morali pristojni organi zagotoviti, da ti nosilci dejavnosti sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo te neskladnosti in po potrebi razveljaviti ali preklicati priznanje teh nosilcev dejavnosti ali odobritev njihovih rejskih programov.

(79)

Komisija je nedavno sprejela predlog za novo uredbo o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih. Navedena nova uredba naj bi razveljavila Uredbo (ES) št. 882/2004, Direktivo Sveta 89/608/EGS (49), Direktivo Sveta 90/425/EGS (50), in direktivi 91/496/EGS in 97/78/ES. Vključevala naj bi tudi nekatera pravila iz Uredbe (ES) št. 882/2004 in navedenih direktiv s potrebnimi prilagoditvami. Vendar pa reja živali naj ne bi bila spadala na področje uporabe navedene nove uredbe. Za pravno jasnost in varnost ter do razveljavitve direktiv 89/608/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS in 97/78/ES z navedeno novo uredbo je treba črtati sklicevanja na „zootehniški“ iz direktiv 89/608/EGS in 90/425/EGS, medtem ko direktivi 91/496/EGS in 97/78/ES ne potrebujeta take spremembe. Direktivi 89/608/EGS in 90/425/EGS bi bilo treba torej v skladu s tem spremeniti.

(80)

Do začetka uporabe člena 110 Uredbe (EU) 2016/429 bi morala rejska društva, ki izvajajo odobrene rejske programe za čistopasemske plemenske enoprste kopitarje, v skladu s členom 8(1) Direktive 90/427/EGS imeti možnost nadaljnjega izdajanja identifikacijskih dokumentov za te čistopasemske plemenske živali.

(81)

Ta uredba bi se morala uporabljati od prvega dne osemindvajsetega meseca po datumu začetka njene veljavnosti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa:

(a)

zootehniška in genealoška pravila za trgovino s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo;

(b)

pravila za priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij ter za odobritev njihovih rejskih programov;

(c)

pravice in obveznosti rejcev ter rejskih društev in rejskih podjetij;

(d)

pravila za vpis plemenskih živali v rodovniške knjige in rodovniške registre ter za sprejem plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala za pleme;

(e)

pravila za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti plemenskih živali;

(f)

pravila za izdajanje zootehniških spričeval za plemenske živali in njihov zarodni material;

(g)

pravila za opravljanje uradnega nadzora, zlasti v rejskih društvih in rejskih podjetjih, ter pravila za opravljanje drugih uradnih dejavnosti;

(h)

pravila za upravno pomoč in sodelovanje ter pravila za izvrševanje s strani držav članic;

(i)

pravila za opravljanje nadzora s strani Komisije v državah članicah in tretjih državah.

2.   Ta uredba se uporablja za plemenske živali in njihov zarodni material, kadar se namerava te živali ali potomce iz tega zarodnega materiala vpisati v rodovniško knjigo kot čistopasemske plemenske živali ali registrirati kot hibridne plemenske prašiče v rodovniškem registru.

3.   Ta uredba se ne uporablja za plemenske živali in njihov zarodni material, kadar so te živali in njihov zarodni material namenjeni tehničnim ali znanstvenim poskusom, ki se izvajajo pod nadzorom pristojnih organov.

4.   Člen 9(4), člen 13, člen 14(3) in (4), člena 23 in 24, člen 28(2) in člen 36(1) se ne uporabljajo za zasebna podjetja, priznana kot rejska podjetja, ki delujejo v zaprtih proizvodnih sistemih.

5.   Ta uredba ne posega v pravice držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe za urejanje izvajanja rejskih programov, ki niso bili odobreni v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, v skladu s členom 12.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„žival“ pomeni domače živali naslednjih vrst:

(a)

govedo (Bos taurus in Bos indicus) in bivol (Bubalus bubalis);

(b)

prašiči (Sus scrofa);

(c)

ovce (Ovis aries);

(d)

koze (Capra hircus) ali

(e)

enoprsti kopitarji (Equus caballus in Equus asinus);

2.

„pasma“ pomeni populacijo živali, ki je dovolj enotna, da jo lahko ena ali več skupin rejcev ločuje od drugih živali iste vrste, pri čemer so se te skupine rejcev dogovorile, da te živali s podatki njihovih znanih prednikov vpišejo v rodovniške knjige z namenom reprodukcije njihovih dednih značilnosti z razmnoževanjem, izmenjavo in selekcijo v okviru rejskega programa;

3.

„plemenska žival“ pomeni čistopasemsko plemensko žival in hibridnega plemenskega prašiča;

4.

„zarodni material“ pomeni semena, jajčne celice in zarodke, odvzete ali pridobljene od plemenskih živali za namene oploditve z biomedicinsko pomočjo;

5.

„rejsko društvo“ pomeni katero koli združenje rejcev, rejsko organizacijo ali javni organ, razen pristojnih organov, ki jo oz. ga priznava pristojni organ države članice v skladu s členom 4(3) za namen izvajanja rejskega programa čistopasemskih plemenskih živali, vpisanih v rodovniške knjige, ki jih to društvo vodi ali vzpostavi;

6.

„rejsko podjetje“ pomeni katero koli združenje rejcev, rejsko organizacijo, zasebno podjetje, ki deluje v zaprtem proizvodnem sistemu, ali javni organ, razen pristojnih organov, ki jo oz. ga priznava pristojni organ države članice v skladu s členom 4(3) za namen izvajanje rejskega programa za čistopasemske plemenske prašiče, vpisane v register, ki ga to podjetje vodi ali vzpostavi;

7.

„rejski organ“ pomeni katero koli združenje rejcev, rejsko organizacijo, zasebno podjetje, živinorejsko organizacijo ali uradno službo v tretji državi, ki jo oz. ga je v zvezi s čistopasemskimi plemenskimi govedom, prašiči, ovcami, kozami ali enoprstimi kopitarji ali hibridnimi plemenskimi prašiči sprejela ta tretja država v zvezi z vstopom plemenskih živali za pleme v Unijo;

8.

„pristojni organi“ pomeni organe države članice, ki so na podlagi te uredbe pristojni za:

(a)

priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij ter odobritev rejskih programov, ki jih ta društva oz. podjetja izvajajo za plemenske živali;

(b)

uradni nadzor nad nosilci dejavnosti;

(c)

zagotavljanje pomoči drugim državam članicam in tretjim državam v primeru ugotovljenih neskladnosti;

(d)

uradne dejavnosti, razen tistih iz točk (a) in (c);

9.

„čistopasemska plemenska žival“ pomeni žival, ki je vpisana ali registrirana in primerna za vpis v glavni del rodovniške knjige;

10.

„hibridni plemenski prašič“ pomeni žival iz vrste prašičev, vpisano v rodovniškem registru, ki je nastala z načrtnim križanjem ali se uporablja za načrtno križanje:

(a)

čistopasemskih plemenskih prašičev različnih pasem ali linij;

(b)

plemenskih prašičev, ki so sami nastali s križanjem (hibridi) različnih pasem ali linij;

(c)

plemenskih prašičev, ki spadajo v eno ali drugo kategorijo iz točke (a) ali (b);

11.

„linija“ pomeni gensko stabilno in enotno podskupino čistopasemskih plemenskih živali določene pasme;

12.

„rodovniška knjiga“ pomeni:

(a)

katero koli rodovniško knjigo za govedo oz. prašiče, rodovniško knjigo za ovce in koze, rodovniško knjigo za konje, datoteko ali podatkovni medij, ki ga oz. jo vodi rejsko društvo in vsebuje glavni del in, kadar se za to odloči rejsko društvo, enega ali več dodatnih delov za živali iste vrste, ki niso primerne za vpis v glavni del;

(b)

kadar je primerno, vsako ustrezno knjigo, ki jo vodi rejski organ;

13.

„glavni del“ pomeni del rodovniške knjige, v katerega so čistopasemske plemenske živali vpisane ali v njem registrirane in so primerne za vpis s podatki o njihovih prednikih in, kadar je ustrezno, njihovih genetskih vrednosti;

14.

„razred“ pomeni horizontalno razčlenitev glavnega dela, v katerega so vpisane čistopasemske plemenske živali glede na njihove genetske vrednosti;

15.

„genetska vrednost“ pomeni količinsko opredeljivo dedno značilnost ali genetsko posebnost plemenske živali;

16.

„plemenska vrednost“ pomeni oceno pričakovanega učinka genotipa plemenske živali na določeno značilnost pri njenem potomstvu;

17.

„rodovniški register“ pomeni:

(a)

vsako datoteko ali podatkovni medij, ki ga oz. jo vodi rejsko podjetje in v katero oz. katerega so vpisani hibridni plemenski prašiči s podatki o njihovih prednikih;

(b)

kadar je primerno, vsak ustrezen register, ki ga vodi rejski organ;

18.

„uradni nadzor“ pomeni kakršno koli vrsto nadzora, ki jo pristojni organi opravljajo za preverjanje skladnosti s pravili iz te uredbe;

19.

„druge uradne dejavnosti“ pomeni katero koli dejavnost, razen uradnega nadzora, ki jo opravljajo pristojni organi v skladu s to uredbo, da zagotovijo uporabo pravil iz te uredbe;

20.

„zootehniško spričevalo“ pomeni uradna spričevala, potrdila ali komercialne dokumente, ki se za plemenske živali in njihov zarodni material izdajo v papirni ali elektronski obliki in zagotavljajo informacije o poreklu, identifikaciji in, kadar je na voljo, rezultate lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti;

21.

„vstopati v Unijo“ ali „vstop v Unijo“ pomeni premik plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala na eno od ozemelj iz Priloge VI z območja zunaj teh ozemelj, razen tranzita;

22.

„trgovina“ pomeni nakup, prodajo, izmenjavo ali drugo obliko nabave ali izročitve živali ali njihovega zarodnega materiala znotraj Unije, tudi znotraj države članice;

23.

„nosilec dejavnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, za katero se uporabljajo pravila iz te uredbe, kot so rejska društva, rejska podjetja, zunanji izvajalci, ki so jih v skladu s členom 27(1)(b) imenovala rejska društva ali rejska podjetja, osemenjevalna središča za pridobivanje in skladiščenje semena, središča za skladiščenje zarodkov, skupine za odvzem ali pridobivanje zarodkov in rejci;

24.

„ogrožena pasma“ pomeni lokalno pasmo, ki jo je država članica priznala kot ogroženo in je gensko prilagojena enemu ali več tradicionalnim proizvodnim sistemom ali okoljem v tej državi članici ter pri kateri je status ogroženosti ugotovil organ, ki ima potrebne spretnosti in znanje s področja ogroženih pasem;

25.

„zasebno podjetje, ki deluje v zaprtem proizvodnem sistemu“ pomeni zasebno podjetje z rejskim programom, v katerem ne sodeluje noben rejec ali sodeluje omejeno število rejcev, ki so na to zasebno podjetje vezani, da od njega sprejmejo dobavo hibridnih rejskih prašičev ali da mu hibridne plemenske prašiče dobavijo;

26.

„rejski program“ pomeni niz sistematičnih ukrepov, vključno z evidentiranjem, selekcijo, rejo in izmenjavo plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala, ki so oblikovani in se izvajajo za ohranitev ali krepitev želenih fenotipskih in/ali genotipskih značilnosti ciljne plemenske populacije.

Člen 3

Splošna zootehniška in genealoška pravila za trgovino s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo

1.   Trgovine s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom v Uniji ter vstopa plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo se ne sme prepovedati, omejiti ali ovirati zaradi zootehniških ali genealoških razlogov, razen tistih razlogov, ki izhajajo iz pravil iz v te uredbe.

2.   Rejcev plemenskih živali, rejskih društev, rejskih podjetij ali rejskih organov se ne sme diskriminirati na podlagi njihove države izvora ali države izvora njihovih plemenskih živali ali zarodnega materiala teh živali.

POGLAVJE II

Priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij v državah članicah in odobritev rejskih programov

Oddelek 1

Priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij

Člen 4

Priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij

1.   V zvezi s čistopasemskimi plemenskimi živalmi lahko združenja rejcev, rejske organizacije ali javni organi pri pristojnih organih zaprosijo, da se jih prizna kot rejsko društvo.

V zvezi s hibridnimi plemenskimi prašiči lahko združenja rejcev, rejske organizacije, zasebna podjetja, ki delujejo v zaprtem proizvodnem sistemu, ali javni organi pri pristojnih organih zaprosijo, da se jih prizna kot rejsko podjetje.

2.   Prošnje iz odstavka 1 se vložijo pisno bodisi v papirni ali elektronski obliki.

3.   Pristojni organi prošnje iz odstavka 1 ocenijo. Kot rejsko društvo priznajo vsakega vložnika iz prvega pododstavka odstavka 1 in kot rejsko podjetje priznajo vsakega vložnika iz drugega pododstavka odstavka 1, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

ima sedež na ozemlju države članice, v kateri je pristojni organ;

(b)

v prošnji prikaže, da za svoj rejski program, za katerega namerava oddati prošnjo za odobritev v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, s členom 12, izpolnjuje zahteve iz dela 1 Priloge I;

(c)

njegova prošnja za vsakega od teh predvidenih rejskih programov vsebuje osnutek rejskega programa, ki vključuje informacije iz dela 2 Priloge I, v primerih čistopasemskih enoprstih kopitarjev pa tudi informacije iz dela 3 Priloge I;

(d)

ob vložitvi prošnje iz odstavka 1 tega člena odda prošnjo za odobritev vsaj enega od teh predvidenih rejskih programov v skladu s členom 8(2).

Člen 5

Zavrnitev priznanja rejskih društev in rejskih podjetij

1.   Za namene člena 4(1), kadar namerava pristojni organ zavrniti priznanje vložnika kot rejsko društvo ali rejsko podjetje, temu vložniku za to predloži utemeljeno obrazložitev. Ta vložnik ima pravico zahtevati, da pristojni organ ponovno preuči to nameravano zavrnitev v 60 dneh od datuma prejema utemeljene obrazložitve ali prej, kadar nacionalna pravila določajo krajše roke.

2.   Kadar pristojni organ po ponovni preučitvi iz odstavka 1 potrdi zavrnitev, vložniku v 90 dneh od datuma prejema vložnikove zahteve za ponovno preučitev, ali prej, kadar nacionalna pravila določajo krajše roke, predloži utemeljeno obrazložitev svoje odločitve, da zavrne priznanje. Hkrati pristojni organ obvesti Komisijo o svoji odločitvi, da zavrne priznanje, in razlogih zanjo.

Člen 6

Predložitev spremenjenih rejskih programov v primerih zavrnitve ali preklica priznanja rejskih društev ali rejskih podjetij, kadar ni odobrenih rejskih programov

1.   Kadar pristojni organ, ki je priznal rejsko društvo ali rejsko podjetje v skladu s členom 4(3), zavrne odobritev rejskega programa, ki ga to rejsko društvo ali rejsko podjetje predloži v skladu s členom 8, ima to rejsko društvo ali rejsko podjetje možnost, da v šestih mesecih od te zavrnitve predloži spremenjeno različico tega rejskega programa.

2.   Pristojni organ prekliče priznanje tega rejskega društva ali rejskega podjetja, če do izteka roka iz odstavka 1 tega člena ni predložena spremenjena različica rejskega programa in če rejsko društvo ali rejsko podjetje nima odobrenega drugega rejskega programa v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12.

Člen 7

Seznam priznanih rejskih društev in rejskih podjetij

1.   Države članice pripravijo in posodabljajo seznam rejskih društev in rejskih podjetij, ki so jih njihovi pristojni organi priznali v skladu s členom 4(3) in ki imajo vsaj en rejski program, ki je bil odobren v skladu s členom 8(3). Države članice ta seznam dajo na voljo javnosti.

2.   Seznam iz odstavka 1 vključuje naslednje informacije:

(a)

ime, kontaktne podatke in spletno mesto rejskega društva ali rejskega podjetja, kadar je na voljo;

(b)

za vsako rejsko društvo ali rejsko podjetje s tega seznama:

(i)

v primeru čistopasemskih plemenskih živali, ime pasme ali, v primeru hibridnih plemenskih prašičev, ime pasme, linije ali križane pasme, zajete v vsakem od njihovih rejskih programov, odobrenih v skladu s členom 8(3), in v primeru, da rejsko društvo uveljavi odstopanje iz člena 19 ali točke 2 poglavja III dela 1 Priloge II, navedbo teh odstopanj;

(ii)

geografsko območje, na katerem se izvaja vsak njihov rejski program;

(iii)

v primeru čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev, kadar je ustrezno, ime in kontaktne podatke rejskega društva, ki vodi rodovniško knjigo o izvoru pasme;

(iv)

za vsakega od njihovih rejskih programov, navedbo spletnega mesta, prek katerega je mogoče dostopati do informacij o teh rejskih programih, kadar je na voljo.

3.   Države članice na seznam iz odstavka 2 tega člena vključijo tudi vse pristojne organe, ki izvajajo rejski program v skladu s členom 38.

4.   Kadar se priznanje rejskega društva ali rejskega podjetja prekliče v skladu s točko (e) tretjega pododstavka člena 47(1) ali če se odobritev rejskega programa začasno prekliče ali prekliče v skladu s točko (d) tretjega pododstavka člena 47(1), države članice ta začasni preklic ali preklic nemudoma navedejo na seznamu iz odstavka 1 tega člena.

Kadar je po 24 mesecih to priznanje še vedno preklicano ali ta odobritev še vedno začasno preklicana ali preklicana, država članica to rejsko društvo, rejsko podjetje ali rejski program črta s seznama iz odstavka 1.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorčne obrazce za predložitev informacij, ki se vključijo v seznam priznanih rejskih društev in rejskih podjetij iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 62(2).

Oddelek 2

Odobritev rejskih programov

Člen 8

Odobritev rejskih programov, ki jih izvajajo rejska društva in rejska podjetja

1.   Rejsko društvo ali rejsko podjetje vloži prošnjo za odobritev svojih rejskih programov pri pristojnem organu, ki je to rejsko društvo ali rejsko podjetje priznal v skladu s členom 4(3).

2.   Prošnje iz odstavka 1 se vložijo pisno bodisi v papirni ali elektronski obliki.

3.   Pristojni organ iz odstavka 1 te rejske programe oceni in jih odobri, pod pogojem, da:

(a)

imajo enega ali več naslednjih namenov:

(i)

v primeru čistopasemskih plemenskih živali:

izboljšanje pasme,

ohranitev pasme,

oblikovanje nove pasme,

obnovitev pasme;

(ii)

v primeru hibridnih plemenskih prašičev:

izboljšanje pasme, linije ali križanca,

oblikovanje nove pasme, linije ali križanca;

(b)

so v njih podrobno opisani cilji selekcije in rejski cilji;

(c)

izpolnjujejo zahteve iz dela 2 Priloge I, v primeru čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev pa tudi iz dela 3 Priloge I.

4.   Rejska društva ali rejska podjetja lahko določene tehnične dejavnosti v zvezi z upravljanjem njihovih rejskih programov, vključno z lastno preizkušnjo in ocenjevanjem genetske vrednosti, oddajo zunanjim izvajalcem, pod pogojem, da:

(a)

so rejska društva in rejska podjetja še naprej odgovorna pristojnemu organu za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz delov 2 in 3 Priloge I;

(b)

ni navzkrižja interesov med tem zunanjim izvajalcem in gospodarskimi dejavnostmi rejcev, ki sodelujejo v rejskem programu;

(c)

ta zunanji izvajalec izpolnjuje vse potrebne zahteve za izvajanje teh dejavnosti;

(d)

so ta rejska društva in rejska podjetja v svojih prošnjah iz odstavka 2 natančno navedla dejavnosti, ki jih nameravajo oddati zunanjim izvajalcem, in kontaktne podatke teh izvajalcev.

5.   Kadar v najmanj 24 mesecih nobeden od rejcev, ki sodelujejo v rejskem programu, odobrenem v skladu z odstavkom 3, nima kmetijskega gospodarstva, kjer redijo plemenske živali, ki se nahaja na danem predelu geografskega območja, lahko pristojni organ iz odstavka 1 od zadevnega rejskega društva ali rejskega podjetja zahteva, da geografsko območje svojega rejskega programa prilagodi tako, da tega danega predela ne vključuje.

Člen 9

Spremembe odobrenega rejskega programa

1.   Rejsko društvo ali rejsko podjetje pred izvedbo morebitnih sprememb v zvezi z zahtevami iz člena 8(3) v svojem rejskem programu, odobrenem v skladu s to določbo, o teh spremembah obvesti pristojni organ, ki je priznal to rejsko društvo ali rejsko podjetje v skladu s členom 4(3).

2.   Obvestilo je pisno bodisi v papirni ali elektronski obliki.

3.   Če pristojni organ v roku 90 dni od dneva obvestila ne navede drugače, se šteje, da so te spremembe odobrene.

4.   Rejska društva in rejska podjetja rejce, ki sodelujejo v njihovih rejskih programih, pravočasno na pregleden način obvestijo o spremembah njihovih rejskih programov, ki so bili odobreni v skladu z odstavkom 3.

Člen 10

Odstopanja od člena 8(3) v zvezi z odobritvijo rejskih programov

1.   Z odstopanjem od člena 8(3) lahko pristojni organ, ki je priznal rejsko društvo ali rejsko podjetje v skladu s členom 4(3), odobritev rejskega programa tega rejskega društva, ki izpolnjuje zahteve iz dela 2 Priloge I, v primeru čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev pa tudi iz dela 3 Priloge I, zavrne iz razloga, da bi ta rejski program ogrozil rejski program, ki ga za isto pasmo izvaja drugo rejsko društvo in je v tej državi članici že odobren, kar zadeva vsaj eno od naslednjega:

(a)

bistvene lastnosti značilnosti pasme ali glavne cilje rejskega programa;

(b)

ohranitev pasme ali njene genske raznovrstnosti ali

(c)

kadar je namen rejskega programa ohranitev pasme, učinkovito izvajanje rejskega programa:

(i)

v primeru ogrožene pasme; ali

(ii)

v primeru avtohtone pasme, ki ni splošno razširjena na enem ali več ozemljih Unije.

2.   Za namen odstavka 1 pristojni organ ustrezno upošteva naslednje:

(a)

število že odobrenih rejskih programov za to pasmo v tej državi članici;

(b)

velikost plemenskih populacij, zajetih v teh rejskih programih;

(c)

možen genski prispevek rejskih programov, ki jih za isto pasmo izvajajo druga rejska društva v drugih državah članicah ali rejski organi v tretjih državah.

Člen 11

Zavrnitev odobritve rejskih programov

Kadar pristojni organ, ki je priznal rejsko društvo ali rejsko podjetje v skladu s členom 4(3) zavrne odobritev rejskega programa, ki ga je predložilo tako rejsko društvo ali rejsko podjetje v skladu s členom 8(1), ali zavrne odobritev sprememb rejskega programa, sporočenih v skladu s členom 9(1), temu rejskemu društvu ali rejskemu podjetju poda utemeljeno razlago za zavrnitev.

Člen 12

Obveščanje in odobritev rejskih programov, ki se izvajajo v državah članicah, ki niso država članica, v kateri je rejsko društvo ali rejsko podjetje priznano

1.   Kadar namerava rejsko društvo ali rejsko podjetje rejski program, odobren v skladu s členom 8(3), izvesti tudi za plemenske živali, ki se redijo v državi članici, ki ni država članica, v kateri je to rejsko društvo ali rejsko podjetje priznano v skladu s členom 4(3) (v tem členu: ta druga država članica), to rejsko društvo ali rejsko podjetje pristojni organ, ki je priznal to rejsko društvo ali rejsko podjetje v skladu s členom 4(3), obvesti o nameravani razširitvi geografskega območja.

2.   Pristojni organ, ki je priznal rejsko društvo ali rejsko podjetje v skladu s členom 4(3):

(a)

obvesti pristojni organ te druge države članice najmanj 90 dni pred načrtovanim začetkom rejskega programa v tej drugi državi članici in na zahtevo obveščenega organa zagotovi prevod tega obvestila v enega od uradnih jezikov te druge države članice;

(b)

na zahtevo obveščenega organa, najpozneje 60 dni pred načrtovanim začetkom rejskega programa v tej drugi državi članici, zagotovi kopijo rejskega programa, kot je bil odobren v skladu s členom 8(3), ki ji na zahtevo tega organa priloži prevod v enega od uradnih jezikov te druge države članice, ki ga zagotovi rejsko društvo ali rejsko podjetje, ki je vložnik.

3.   Pristojni organ te druge države članice lahko v 90 dneh od prejema obvestila iz točka (a) odstavka 2 zavrne odobritev izvajanja rejskega programa na njegovem ozemlju, kadar:

(a)

se odobreni rejski program v tej drugi državi članici že izvaja za čistopasemske plemenske živali iste pasme; in

(b)

bi odobritev nadaljnjega rejskega programa ogrozila rejski program, ki ga za isto pasmo izvaja drugo rejsko društvo in je bil v tej drugi državi članici že odobren, kar zadeva vsaj eno od naslednjega:

(i)

bistvene lastnosti značilnosti pasme ali glavne cilje rejskega programa;

(ii)

ohranitev te pasme ali njene genske raznovrstnosti;

(iii)

kadar je namen rejskega programa ohranitev pasme, učinkovito izvajanje rejskega programa:

v primeru ogrožene pasme, ali

v primeru avtohtone pasme, ki ni splošno razširjena na enem ali več ozemljih Unije.

4.   Pristojni organ te druge države članice obvesti pristojni organ, ki je priznal rejsko društvo ali rejsko podjetje v skladu s členom 4(3), o rezultatu obvestila iz odstavka 1 tega člena in, kadar zavrne odobritev izvajanja rejskega programa na svojem ozemlju, predloži utemeljene razloge za zavrnitev.

5.   Če pristojni organ te druge države članice na obvestilo iz točke (a) odstavka 2 ne odgovori v 90 dneh od datuma prejema tega obvestila, velja, da je rejski program odobren.

6.   Pristojni organ, ki je priznal rejsko društvo ali rejsko podjetje v skladu s členom 4(3), brez nepotrebnega odlašanja obvesti rejsko društvo ali rejsko podjetje o rezultatu obvestila iz točke (a) odstavka 2 tega člena in mu v primeru zavrnitve predloži utemeljeno obrazložitev o zavrnitvi iz odstavka 4 tega člena.

7.   Kadar pristojni organ te druge države členice zavrne odobritev v skladu z odstavkom 3, Komisijo obvesti o tej zavrnitvi ter navede razloge zanjo.

8.   Kadar pristojni organ te druge države članice zavrne odobritev v skladu z odstavkom 3 tega člena in rejsko društvo ali rejsko podjetje, ki namerava ta rejski program izvajati v tej drugi državi članici, zahteva ponovno preučitev te zavrnitve, pristojni organ te druge države članice in pristojni organ, ki je to rejsko društvo ali rejsko podjetje priznal v skladu s členom 4(3), glede zahteve za ponovno preučitev sodelujeta med seboj.

9.   Pristojni organ, ki je priznal rejsko društvo ali rejsko podjetje v skladu s členom 4(3), obvesti pristojni organ te druge države članice o spremembah rejskih programov, odobrenih v skladu s členom 9(3).

10.   Na zahtevo pristojnega organa te druge države članice rejsko društvo ali rejsko podjetje, ki v skladu s tem členom deluje na ozemlju te druge države članice, temu pristojnemu organu zagotovi posodobljene informacije, zlasti o številu rejcev in plemenskih živali, za katere se na tem ozemlju izvaja rejski program. Vsaka taka zahteva se poda enako kot zahteva rejskim društvom ali rejskim podjetjem, priznanim v tej drugi državi članici.

11.   Pristojni organ te druge države članice lahko odobritev rejskega programa iz tega člena prekliče, kadar vsaj 12 mesecev noben rejec na ozemlju te druge države članice ni sodeloval v tem rejskem programu;

POGLAVJE III

Pravice in obveznosti rejcev, rejskih društev in rejskih podjetij

Člen 13

Pravice rejcev, ki sodelujejo v rejskih programih, odobrenih v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12

1.   Rejci imajo pravico sodelovati v rejskem programu, odobrenem v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, pod pogojem, da:

(a)

redijo plemenske živali v kmetijskem gospodarstvu, ki se nahaja na geografskem območju tega rejskega programa;

(b)

njihove plemenske živali, v primeru čistopasemskih plemenskih živali, pripadajo pasmi, ali, v primeru hibridnih plemenskih prašičev, pasmi, liniji ali križani pasmi, vključeni v ta rejski program.

2.   Rejci, ki sodelujejo v rejskem programu, odobrenem v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12 imajo pravico:

(a)

da se njihove čistopasemske plemenske živali vpišejo v glavni del rodovniške knjige, ki ga je za posamezno pasmo vzpostavilo rejsko društvo v skladu s členoma 18 in 20;

(b)

da se njihove živali vpišejo v dodatni del rodovniške knjige, ki ga je za posamezno pasmo vzpostavilo rejsko društvo v skladu s členom 20;

(c)

da se njihovi hibridni plemenski prašiči vpišejo v register, ki ga je za pasmo, linijo ali križance vzpostavilo rejsko podjetje v skladu s členom 23;

(d)

da sodelujejo pri lastni preizkušnji in ocenjevanju genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(e)

da se jim zagotovi zootehniško spričevalo v skladu s členom 30(1) in (4);

(f)

da se jim na zahtevo zagotovijo najnovejši rezultati lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti za njihove plemenske živali, kadar so ti rezultati na voljo;

(g)

da imajo dostop do vseh drugih storitev, ki jih v zvezi s tem rejskim programom sodelujočim rejcem zagotavlja rejsko društvo ali rejsko podjetje, ki izvaja ta rejski program.

3.   Poleg pravic iz odstavkov 1 in 2 imajo rejci iz odstavka 1, kadar je v pravilih rejskega društva ali rejskega podjetja predvideno članstvo, pravico tudi:

(a)

postati člani tega rejskega društva ali rejskega podjetja;

(b)

sodelovati pri opredeljevanju in razvijanju rejskega programa v skladu s poslovniki iz točke B(1)(b) dela 1 Priloge I.

Člen 14

Pravice in obveznosti rejskih društev in rejskih podjetij

1.   Rejska društva in rejska podjetja imajo glede svojih rejskih programov, odobrenih v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, pravico, da samostojno opredelijo in izvajajo take rejske programe, pod pogojem, da so skladni s to uredbo.

2.   Rejska društva ali rejska podjetja imajo pravico, da rejce izključijo iz udeležbe v rejskem programu, kadar ti rejci ne spoštujejo pravil iz tega rejskega programa ali ne izpolnjujejo obveznosti, določenih v poslovnikih iz točke B(1)(b) dela 1 Priloge I.

3.   Rejska društva in rejska podjetja, ki omogočajo članstvo, imajo poleg pravice iz odstavka 2 pravico, da izključijo rejce iz članstva, če ti rejci ne spoštujejo svojih obveznosti, določenih v poslovnikih iz točke B(1)(b) dela 1 Priloge I.

4.   Rejska društva in rejska podjetja so brez poseganja v vlogo sodišč odgovorna za reševanje sporov, do katerih lahko pride med rejci ter med rejci in rejskim društvom ali rejskim podjetjem pri izvajanju rejskih programov, odobrenih v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, v skladu s poslovniki iz točke B(1)(b) dela 1 Priloge I.

POGLAVJE IV

Vpis plemenskih živali v rodovniške knjige in rodovniške registre ter sprejem za pleme

Oddelek 1

Vpis čistopasemskih plemenskih živali v rodovniške knjige in sprejem za pleme

Člen 15

Struktura rodovniških knjig

Rodovniške knjige imajo glavni del, in, kadar je to določeno v rejskem programu, odobrenem v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, enega ali več dodatnih delov.

Člen 16

Glavni del rodovniških knjig

1.   Kadar rejska društva določijo različna merila ali postopke za vpis čistopasemskih plemenskih živali v različne razrede, lahko ta rejska društva glavni del rodovniških knjig razdelijo v razrede:

(a)

glede na genetske vrednosti teh živali in te razrede nadalje razdelijo glede na starost ali spol, ali

(b)

glede na starost ali spol teh živali, pod pogojem, da so ti razredi nadalje razdeljeni tudi glede na njihove genetske vrednosti.

Ta merila in postopki lahko na primer zahtevajo, da se izvede lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali pred vpisom v posamezen razred glavnega dela v skladu s členom 25 ali katero koli drugo ocenjevanje, opisano v rejskem programu, odobrenem v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12.

2.   Kadar rejski program poleg pogojev, opredeljenih v poglavju I dela 1 Priloge II, določa pogoje za vpis v glavni del rodovniške knjige, rejsko društvo, ki izvaja ta rejski program, v tem glavnem delu opredeli vsaj en razred, v katerega se na zahtevo rejca vpišejo čistopasemske plemenske živali, ki izpolnjujejo samo pogoje poglavja I dela 1 Priloge II in člena 21.

Člen 17

Dodatni deli rodovniških knjig

Rejska društva lahko ustvarijo enega ali več dodatnih delov v rodovniški knjigi za živali iste vrste, ki niso primerne za vpis v glavni del, pod pogojem, da pravila, določena v rejskem programu, omogočajo vnos potomcev teh živali v glavni del v skladu s pravili, kot so določena:

(a)

v točki 1(a) poglavja III dela 1 Priloge II v primeru samic goveda, prašičev, ovc in koz;

(b)

v točki 2 poglavja III dela 1 Priloge II v primeru živali ogroženih pasem goveda, prašičev, ovc in koz ali odpornih pasem ovc; ali

(c)

v točki 1(b) poglavja III dela 1 Priloge II v primeru samcev in samic enoprstih kopitarjev.

Člen 18

Vpis čistopasemskih plemenskih živali v glavni del rodovniške knjige

1.   Rejska društva na zahtevo rejcev vpišejo ali registrirajo za vpis v glavni del svoje rodovniške knjige vse čistopasemske plemenske živali pasme, vključene v njihov rejski program, pod pogojem, da te živali izpolnjujejo zahteve iz poglavja I dela 1 Priloge II in so te živali, kadar je to ustrezno, potomci plemenskih živali ali izhajajo iz njihovega zarodnega materiala, v skladu s pravili iz člena 21.

2.   Rejska društva ne smejo zavrniti vpisa čistopasemske plemenske živali v glavni del svoje rodovniške knjige z utemeljitvijo, da je ta žival za isto pasmo, v primeru programa križanja na čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjih pa za drugo pasmo, že vpisana v glavni del rodovniške knjige, ki jo je vzpostavilo drugo rejsko društvo, priznano v skladu s členom 4(3), ali rejski organ v tretji državi, vključen na seznam iz člena 34.

3.   Kadar je glavni del rodovniške knjige razdeljen na razrede, vpiše rejsko društvo čistopasemske plemenske živali, ki izpolnjujejo merila za vpis v glavni del, v razred, ki ustreza genetskim vrednostim teh čistopasemskih plemenskih živali.

Člen 19

Odstopanja od zahtev za vpis živali v glavni del rodovniških knjig v primeru oblikovanja nove pasme ali obnovitve pasme

1.   Z odstopanjem od člena 18(1) lahko rejsko društvo, ki izvaja rejski program, odobren v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, za pasme, za katere v nobeni državi članici ali tretji državi s seznama iz člena 34 ne obstaja rodovniška knjiga, v glavni del svoje na novo vzpostavljene rodovniške knjige vpišejo čistopasemske plemenske živali ali potomce čistopasemskih plemenskih živali različnih pasem ali vse živali, ki po mnenju rejskega društva ustrezajo značilnostim te nove pasme in, kadar je ustrezno, izpolnjujejo minimalne zahteve glede proizvodnosti iz rejskega programa.

Rejska društva pri uveljavljanju tega odstopanja:

(a)

v svojem rejskem programu določijo obdobje za vzpostavitev nove rodovniške knjige, ki je primerno za generacijski interval zadevne vrste ali pasme;

(b)

navedejo vse obstoječe rodovniške knjige, v katere so prvič po rojstvu vpisane čistopasemske plemenske živali ali njihovi starši skupaj z izvirno registracijsko številko te rodovniške knjige;

(c)

v svojem sistemu za evidentiranje porekla opredelijo živali, za katere menijo, da predstavljajo osnovno kolekcijo pasme.

2.   Kadar namerava rejsko društvo obnoviti pasmo, ki je izumrla ali je v resni nevarnosti, da izumre, lahko država članica ali, če se tako odloči, pristojni organ odobri, da rejsko društvo v glavni del rodovniške knjige vpiše potomce čistopasemskih plemenskih živali pasme, ki se obnavlja, ali čistopasemske plemenske živali ali potomce čistopasemskih plemenskih živali drugih pasem, ki so udeležene pri obnovi te pasme, ali vse druge živali, ki po mnenju rejskega društva ustrezajo značilnostim pasme, ki se obnavlja, in ki, kadar je ustrezno, izpolnjujejo minimalne zahteve o proizvodnosti iz rejskega programa, pod pogojem, da:

(a)

je v rejskem programu opredeljeno obdobje vzpostavitve ali ponovne vzpostavitve te rodovniške knjige, ki ustreza zadevni pasmi;

(b)

se, kadar je ustrezno, navede sklicevanje na vse rodovniške knjige, v katere so vpisane čistopasemske plemenske živali ali njihovi predniki skupaj z izvirno registracijsko številko v tej rodovniški knjigi;

(c)

se v sistemu za evidentiranje porekla opredelijo živali, za katere rejsko društvo meni, da predstavljajo obnovitveno kolekcijo pasme.

3.   Rejsko društvo pri uveljavljanju odstopanja iz odstavka 1 tega člena ali odstopanja iz odstavka 2 tega člena v svojem rejskem programu iz člena 8(1) določi podroben načrt za oblikovanje nove pasme ali obnovitev pasme.

4.   Pristojni organ do konca obdobja iz točke (a) odstavka 1 tega člena in točke (a) odstavka 2 tega člena izvede uradni nadzor iz člena 43.

5.   Kadar se v skladu s tem členom oblikuje ali obnovi nova pasma, dajo države članice te informacije javnosti na voljo s tem, da navedbe v zvezi s tem vključijo v seznam iz člena 7.

Člen 20

Vpis živali v dodatne dele rodovniških knjig in uvrstitev njihovih potomcev v glavni del

1.   Kadar rejsko društvo v skladu s členom 17 vzpostavi dodatne dele, to rejsko društvo na zahtevo rejcev v ustrezne dodatne dele, določene v členu 17, vpiše živali iz vrst, vključenih v njen rejski program, ki niso primerne za vpis v glavni del, pod pogojem, da te živali izpolnjujejo pogoje iz poglavja II dela 1 Priloge II.

2.   Rejska društva na zahtevo rejcev v glavni del iz člena 16 vpišejo potomce živali iz odstavka 1 tega člena, in te potomce obravnavajo kot čistopasemske plemenske živali, pod pogojem, da ti potomci izpolnjujejo pogoje, določene v poglavju III dela 1 Priloge II.

Člen 21

Sprejem čistopasemskih plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala za pleme

1.   Rejsko društvo, ki za pasmo izvaja rejski program, odobren v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, sprejme:

(a)

za naravni pripust vse čistopasemske plemenske živali te pasme;

(b)

za umetno osemenitev seme čistopasemskega plemenskega goveda, na katerem je bilo izvedeno ocenjevanje genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(c)

za umetno osemenitev seme čistopasemskih plemenskih prašičev, ovc ali koz, na katerih je bila izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(d)

za umetno osemenitev seme čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev, na katerih je bila v skladu z rejskim programom, odobrenim v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(e)

za prenos zarodkov jajčne celice, odvzete in uporabljene za pridobivanje zarodkov s tehnikami in vitro, in zarodki, pridobljeni z uporabo semena na podlagi tehnik in vivo v skladu s točko (b) ali (c) tega odstavka, pod pogojem, da so te jajčne celice in zarodki pridobljeni od čistopasemskega plemenskega goveda, prašičev, ovc ali koz, na katerih je bila izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(f)

za prenos zarodkov jajčne celice, odvzete in uporabljene za pridobivanje zarodkov s tehnikami in vitro, in zarodki, pridobljeni z uporabo semena na podlagi tehnik in vivo v skladu s točko (d) tega odstavka, pod pogojem, da so te jajčne celice in zarodki pridobljeni od čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev, na katerih je bila v skladu z rejskim programom, odobrenim v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(g)

za testiranje samcev čistopasemskega plemenskega goveda, prašičev, ovc in koz seme čistopasemskih plemenskih živali, na katerih ni bila izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti, pod pogojem, da se seme uporabi izključno za namene testiranja samcev teh čistopasemskih plemenskih živali v omejenih količinah, ki jih rejsko društvo potrebuje za izvedbo tovrstnih testov v skladu s členom 25.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko rejsko društvo v primeru čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev prepove ali omeji uporabo ene ali več reproduktivnih tehnik iz navedenega odstavka ali uporabo čistopasemskih plemenskih živali za eno ali več teh reproduktivnih tehnik, vključno z uporabo njihovega zarodnega materiala, če je ta prepoved ali omejitev določena v njegovem rejskem programu, odobrenem v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12.

Vsaka taka prepoved ali omejitev, ki je določena v rejskem programu rejskega društva, ki je vzpostavilo izvorno rodovniško knjigo za posamezno pasmo v skladu s točko 3(a) dela 3 Priloge I, je zavezujoča za rejske programe rejskih društev, ki imajo vzpostavljene hčerinske rodovniške knjige za isto pasmo v skladu s točko 3(b) dela 3 Priloge I.

3.   Rejsko društvo lahko v primeru ogrožene pasme prepove ali omeji uporabo čistopasemske plemenske živali te pasme in njenega zarodnega materiala, kadar bi uporaba ogrozila ohranitev ali gensko raznovrstnost te pasme.

4.   Seme iz točke (g) odstavka 1, pridobljeno od samcev čistopasemskih plemenskih živali, vpisanih v glavni del rodovniške knjige, ki jo je vzpostavilo rejsko društvo, ki izvaja rejski program, odobren v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, sprejmejo druga rejska društva v isti ali drugi državi članici, ki izvajajo odobren rejski program za isto pasmo, pod enakimi pogoji in v omejenih količinah za lastno preizkušnjo in, kadar je ustrezno, ocenjevanje genetske vrednosti, kot veljajo za njihove lastne samce čistopasemskih plemenskih živali.

5.   Za namen odstavkov 1 in 4 se zarodni material čistopasemskih plemenskih živali iz navedenih odstavkov odvzame, pridobi, obdeluje in skladišči v osemenjevalnem središču za pridobivanje ali skladiščenje semena ali pri skupini za odvzem in pridobivanje zarodkov, ki je odobrena za trgovino s tem blagom znotraj Unije v skladu s pravom Unije o zdravju živali.

6.   Z odstopanjem od odstavka 5 lahko država članica za uporabo na svojem ozemlju odobri odvzem, pridobivanje, obdelavo in skladiščenje zarodnega materiala čistopasemskih plemenskih živali v osemenjevalnem središču za pridobivanje ali skladiščenje semena, središču za skladiščenje zarodkov, pri skupini za odvzem in pridobivanje zarodkov ali pri posebej usposobljenem osebju, odobrenimi v skladu z zakonodajo te države članice.

7.   Z odstopanjem od točk (b), (c) in (e) odstavka 1 se lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti v primerih rejskih programov, odobrenih v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, katerih namen je ohranitev pasme ali ohranitev obstoječe genske raznovrstnosti pasme, izvede le, kadar tako lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti zahteva ta rejski program.

Člen 22

Metode preverjanja identitete

1.   Kadar se čistopasemsko plemensko govedo, ovce, koze in enoprsti kopitarji uporabljajo za odvzem semena za umetno osemenitev, rejska društva zahtevajo, da se čistopasemsko plemensko govedo, ovce, koze in enoprste kopitarje identificira z določanjem njihove krvne skupine ali na kateri koli drug ustrezen in vsaj enako zanesljiv način, kot je analiza DNK.

2.   Kadar se plemensko govedo, prašiči, ovce, koze in enoprsti kopitarji uporabljajo za odvzem jajčnih celic in zarodkov, ter kadar se plemenski prašiči uporabljajo za odvzem semena za umetno osemenitev, rejska društva in rejska podjetja lahko zahtevajo, da se te plemenske živali identificirajo z eno od metod iz odstavka 1.

3.   Na zahtevo države članice ali evropskega združenja za plemenske živali zadevnih vrst lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri metode za preverjanje identitete plemenskih živali, pod pogojem, da so vsaj enako zanesljive kot analiza krvne skupine teh plemenskih živali, pri čemer upošteva tehnični napredek in priporočila referenčnih središč Evropske unije iz člena 29, Mednarodnega odbora za kontrolo proizvodnosti živali (ICAR) ali Mednarodne organizacije za živalsko genetiko (ISAG). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 62(2).

Oddelek 2

Vpis hibridnih plemenskih prašičev v rejske registre ter sprejem za pleme

Člen 23

Vpis hibridnih plemenskih prašičev v rejske registre

1.   Rejska podjetja na zahtevo svojih rejcev v svoje rejske registre vpišejo vse hibridne plemenske prašiče iste pasme, linije ali križane pasme, ki izpolnjujejo zahteve iz dela 2 Priloge II.

2.   Rejska podjetja ne zavrnejo vpisa hibridnih plemenskih prašičev, vpisanih v skladu z delom 2 Priloge II v svoje rejske registre, ki so jih za isto pasmo, linijo ali križano pasmo vzpostavila rejska podjetja, priznana v skladu s členom 4(3) v isti ali drugi državi članici.

Člen 24

Sprejem hibridnih plemenskih prašičev in njihovega zarodnega materiala za pleme

1.   Rejsko podjetje, ki izvaja rejski program, odobren v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, za hibridne plemenske prašiče pasme, linije ali križane pasme, sprejme:

(a)

za naravni pripust vse hibridne plemenske prašiče iste pasme, linije ali križane pasme, kot je določeno v tem rejskem programu;

(b)

za umetno osemenitev seme, odvzeto hibridnim plemenskim prašičem, na katerih je bila, kadar to zahteva rejski program, odobren v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(c)

za prenos zarodkov jajčne celice, odvzete in uporabljene za pridobivanje zarodkov s tehnikami in vitro in zarodki, pridobljeni z uporabo semena na podlagi tehnik in vivo iz točke (b), pod pogojem, da so bile te jajčne celice in zarodki pridobljeni od hibridnih plemenskih prašičev, na katerih je bila, kadar to zahteva rejski program, odobren v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(d)

za testiranje samcev hibridnih plemenskih prašičev seme, odvzeto tem hibridnim plemenskim prašičem, na katerih ni bila izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti, pod pogojem, da se seme uporabi izključno za namene testiranja teh hibridnih plemenskih prašičev v omejenih količinah, ki jih rejsko podjetje potrebuje za izvedbo tovrstnih testov v skladu s členom 25.

2.   Druga rejska podjetja, ki izvajajo rejski program za isto pasmo, linijo ali križano pasmo v isti ali drugi državi članici, sprejmejo samce hibridnih plemenskih prašičev, vpisane v rejske registre, ki jih je vzpostavilo rejsko podjetje, ki izvaja rejski program, odobren v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, ter njihov zarodni material za lastno preizkušnjo in, kadar je ustrezno, ocenjevanje genetske vrednosti pod istimi pogoji in v omejenih količinah, kot veljajo za njihove lastne hibridne plemenske prašiče.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 zarodni material hibridnih plemenskih prašičev iz navedenih odstavkov odvzame, pridobi, obdeluje in skladišči osemenjevalno središče za pridobivanje ali skladiščenje semena ali skupina za odvzem in pridobivanje zarodkov, ki je odobrena za trgovino s tem blagom znotraj Unije v skladu s pravom Unije o zdravju živali.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko država članica za uporabo na svojem ozemlju odobri odvzem, pridobivanje, obdelavo in skladiščenje zarodnega materiala hibridnih plemenskih prašičev v osemenjevalnem središču za pridobivanje ali skladiščenje semena, v središču za skladiščenje zarodkov, pri skupini za odvzem in pridobivanje zarodkov ali pri posebej usposobljenem osebju, odobrenem v skladu z zakonodajo te države članice.

POGLAVJE V

Lastna preizkušnja in ocenjevanje genetske vrednosti

Člen 25

Metode lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti

Kadar rejsko društvo ali rejsko podjetje ali zunanji izvajalec, imenovan v skladu s členom 27(1)(b) izvede lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti plemenskih živali, to rejsko društvo, rejsko podjetje ali zunanji izvajalec zagotovi, da je taka lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti izvedeno v skladu s pravili iz:

(a)

Priloge III v primeru čistopasemskega plemenskega goveda, prašičev, ovc in koz ter v primeru hibridnih plemenskih prašičev;

(b)

rejskega programa, ki ga izvaja to rejsko društvo in je odobren v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, v primeru čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev.

Člen 26

Delegirana in izvedbena pooblastila v zvezi z zahtevami za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 61 v zvezi s spremembami Priloge III glede lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali vrst goveda, ovc in koz, ki so potrebne, da se upošteva:

(a)

znanstveni napredek;

(b)

tehnični razvoj ali

(c)

potreba po ohranitvi dragocenih genskih virov.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi enotna pravila za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali vrst goveda, ovc in koz iz tega člena, vključno z razlago njihovih rezultatov. Pri tem Komisija upošteva tehnični in znanstveni napredek ali priporočila ustreznih referenčnih središč Evropske unije iz člena 29(1) ali, če ta ne obstajajo, dogovorjena načela Mednarodnega odbora za kontrolo proizvodnosti živali (ICAR). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 62(2).

Člen 27

Izvajanje lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti

1.   Kadar je lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti potrebno v skladu z rejskim programom, odobrenim v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, rejska društva in rejska podjetja:

(a)

sama izvedejo to lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti ali

(b)

imenujejo zunanje izvajalce, ki se jim odda v zunanje izvajanje lastne preizkušnje ali ocenjevanje genetske vrednosti.

2.   Država članica ali, če tako odloči ta država članica, njen pristojni organ lahko zahteva, da morajo zunanji izvajalci za to, da se jih imenuje v skladu s točko (b) odstavka 1, te zunanje izvajalce za izvajanje lastne preizkušnje ali ocenjevanja genetske vrednosti plemenskih živali pooblastiti ta država članica ali njeni pristojni organi, razen kadar je zadevni imenovan zunanji izvajalec javni organi, ki je pod nadzorom te države članice ali njenih pristojnih organov.

3.   Država članica ali, če tako odloči ta država članica, njen pristojni organ pri uporabi določbe iz odstavka 2 tega člena zagotovi izdajo pooblastila zunanjim izvajalcem iz navedenega odstavka, če imajo:

(a)

infrastrukturo in opremo, potrebno za izvedbo te lastne preizkušnje ali ocenjevanja genetske vrednosti;

(b)

primerno usposobljeno osebje; in

(c)

zmogljivosti za izvedbo te lastne preizkušnje ali ocenjevanja genetske vrednosti v skladu s členom 25.

4.   Z odstopanjem od člena 8(4)(a) lahko država članica ali njen pristojni organ odloči, da je zunanji izvajalec, ki je pooblaščen v skladu z odstavkom 2 tega člena, oziroma je imenovani javni organ pod nadzorom države članice ali njenih pristojnih organov iz odstavka 2 tega člena, odgovoren temu pristojnemu organu za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe, ki veljajo za lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti, dano v zunanje izvajanje.

5.   Rejska društva ali rejska podjetja, ki sama izvajajo lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti, ali zunanji izvajalci, ki jih imenuje rejsko društvo ali rejsko podjetje v skladu s točko (b) odstavka 1 tega člena, ali jih pooblasti država članica ali njeni pristojni organi iz odstavka 2 tega člena, se lahko zavežejo slediti pravilom in standardom Mednarodnega odbora za kontrolo proizvodnosti živali (ICAR) ali lahko sodelujejo v dejavnostih, ki jih izvajajo referenčna središča Evropske unije iz člena 29.

Pristojni organi lahko rezultate takšne zaveze ali sodelovanja v tovrstnih dejavnostih upoštevajo pri priznanju teh rejskih društev ali rejskih podjetij, odobritvi njihovih rejskih programov, odobritvi zunanjih izvajalcev ali izvedbi uradnega nadzora nad temi nosilci dejavnosti.

6.   Rejska društva in rejska podjetja dajo javnosti na voljo podrobne informacije o tistih, ki izvajajo lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti.

Člen 28

Obveznosti rejskih društev, rejskih podjetij in zunanjih izvajalcev, ki izvajajo lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti

1.   Kadar rejsko društvo ali rejsko podjetje izvaja lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti ali to odda v izvajanje zunanjemu izvajalcu v skladu s členom 27(1)(b), to rejsko društvo ali rejsko podjetje na zahtevo pristojnega organa iz člena 8(3) ali, kadar je ustrezno, člena 12(5) zagotovi naslednje informacije:

(a)

evidenco vseh podatkov, ki izhajajo iz lastne preizkušnje ali ocenjevanja genetske vrednosti v zvezi s plemenskimi živalmi gospodarstev, ki se nahajajo na območju delovanja tega pristojnega organa;

(b)

podatke o metodah evidentiranja lastnosti;

(c)

podatke o vzorcu za opis proizvodnosti, ki se uporablja za analizo rezultatov lastne preizkušnje;

(d)

podatke o statistični metodi, ki se uporablja za analizo rezultatov lastne preizkušnje za vsako ocenjeno lastnost;

(e)

podatke o genetskih parametrih za vsako ocenjeno lastnost, vključno s podatki o genomski oceni, kadar je ustrezno.

2.   Rejsko društvo ali rejsko podjetje ali na zahtevo tega rejskega društva ali rejskega podjetja zunanji izvajalec, ki ga je imenovalo to rejsko društvo ali rejsko podjetje v skladu s členom 27(1)(b), javnosti da na voljo in posodablja rezultate ocenjevanja genetske vrednosti plemenskih živali, katerih seme se uporablja za umetno osemenitev v skladu z členom 21(1)(b),(c) in (d) ter členom 24(1)(b).

POGLAVJE VI

Referenčna središča Evropske unije

Člen 29

Referenčna središča Evropske unije

1.   Kadar je jasno, da je treba spodbuditi harmonizacijo ali izboljšanje metod za lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali, ki jih uporabljajo rejska društva ali zunanji izvajalci, ki so jih rejska društva imenovala v skladu s členom 27(1)(b), lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi imenuje referenčna središča Evropske unije, odgovorna za znanstveno in tehnično pomoč pri harmonizaciji ali izboljšanju teh metod.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 62(2).

2.   Kadar je treba spodbuditi vzpostavitev ali harmonizacijo metod, ki jih rejska društva, zunanji izvajalci, ki so jih v skladu s členom 27(1)(b) imenovala rejska društva, pristojni organi ali drugi organi držav članic uporabljajo za ohranitev ogroženih pasem ali ohranitev genske raznovrstnosti teh pasem, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, da se imenujejo referenčna središča Evropske unije, odgovorna za znanstveno in tehnično pomoč pri vzpostavitvi ali harmonizaciji teh metod. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 62(2).

3.   Imenovanja iz odstavkov 1 in 2 se opravijo z javnim razpisom in so časovno omejena ali se redno pregledujejo.

4.   Referenčna središča Evropske unije, imenovana v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena:

(a)

izpolnjujejo zahteve iz točke 1 Priloge IV; in

(b)

so pristojna za naloge iz:

(i)

točke 2 Priloge IV v primeru referenčnih središč Evropske unije, imenovanih v skladu z odstavkom 1 tega člena;

(ii)

točke 3 Priloge IV v primeru referenčnih središč Evropske unije, imenovanih v skladu z odstavkom 2 tega člena;

če so te naloge vključene v letne ali večletne delovne programe referenčnih središč, pripravljene v skladu s cilji in prednostnimi nalogami ustreznih delovnih programov, ki jih je v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. 652/2014 sprejela Komisija.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 61 v zvezi s spremembami:

(a)

zahtev za referenčna središča Evropske unije iz točke 1 Priloge IV;

(b)

nalog referenčnih središč Evropske unije iz točk 2 in 3 Priloge IV.

V delegiranih aktih na podlagi tega odstavka se ustrezno upoštevajo:

(a)

vrste čistopasemskih plemenskih živali, za katere je treba harmonizirati ali izboljšati metode lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti, ter znanstveni in tehnični napredek na področju lastne preizkušnje ali ocenjevanja genetske vrednosti, ali

(b)

ogrožene pasme, za katere je treba harmonizirati ali izboljšati metode za ohranitev teh pasem ali ohranitev genske raznovrstnosti teh pasem, ter znanstveni in tehnični napredek na teh področjih.

6.   Referenčna središča Evropske unije, imenovana v skladu z odstavkom 1 ali 2, nadzoruje Komisija, da preveri, ali:

(a)

izpolnjujejo zahteve iz točke 1 Priloge IV;

(b)

izvajajo naloge iz:

(i)

točke 2 Priloge IV v primeru referenčnih središč Evropske unije, imenovanih v skladu z odstavkom 1;

(ii)

točke 3 Priloge IV v primeru referenčnih središč Evropske unije, imenovanih v skladu z odstavkom 2.

Če rezultati tovrstnega nadzora pokažejo, da referenčno središče Evropske unije ne izpolnjuje zahtev iz točke 1 Priloge IV, ali ne izvaja nalog iz točke 2 ali 3 Priloge IV, lahko Komisija zmanjša finančni prispevek Unije, dodeljen v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 652/2014, ali prekliče imenovanje referenčnega središča Evropske unije v skladu s postopkom pregleda iz člena 62(2).

POGLAVJE VII

Zootehniška spričevala

Člen 30

Izdaja, vsebina in oblika zootehniških spričeval, ki spremljajo plemenske živali in njihov zarodni material

1.   Kadar rejci, ki sodelujejo v rejskem programu, ki je bilo odobrenem v skladu s členom 8 in, kadar je ustrezno, členom 12, zahtevajo zootehniška spričevala za svoje plemenske živali ali njihov zarodni material, rejsko društvo ali rejsko podjetje, ki izvaja ta rejski program, izda taka spričevala.

2.   Zootehniška spričevala, ki spremlja plemenske živali ali njihov zarodni material, izdajo le:

(a)

rejska društva ali rejska podjetja, ki izvajajo v skladu s členom 8 in, kadar je ustrezno, členom 12 odobrene rejske programe na teh plemenskih živalih,

(b)

pristojni organi iz člena 8(3) ali, kjer je ustrezno, člena 12(2)(a), če tako odločijo ti organi; ali

(c)

rejski organi s seznama iz člena 34, ki izvajajo rejske programe na teh plemenskih živalih.

3.   Rejska društva ali rejska podjetja zagotovijo pravočasno posredovanje zootehniških spričeval.

4.   Kadar se prodajajo plemenske živali, vpisane v rodovniško knjigo rejskega društva ali rodovniški register rejskega podjetja, ali njihov zarodni material, in kadar so te plemenske živali ali potomci, ki izvirajo iz tega zarodnega materiala, predvideni za vpis v drugo rodovniško knjigo ali rodovniški register, te plemenske živali ali njihov zarodni material spremlja zootehniško spričevalo.

Rejsko društvo ali rejsko podjetje, ki je odpremilo plemenske živali ali njihov zarodni material in ki vodi rodovniško knjigo ali rodovniški register, kamor so vpisane te plemenske živali, izda to zootehniško spričevalo.

5.   Kadar plemenske živali, ki so vpisane v rodovniško knjigo ali rodovniški register rejskega organa, vključenega na seznam iz člena 34, ali njihov zarodni material, vstopijo v Unijo in kadar so te plemenske živali ali potomci, ki izvirajo iz tega zarodnega materiala, predvideni za vpis v rodovniško knjigo rejskega društva ali rodovniški register rejskega podjetja, te plemenske živali ali njihov zarodni material spremlja zootehnično spričevalo.

To zootehniško spričevalo izda rejski organ s seznama iz člena 34, ki vodi rodovniško knjigo ali rodovniški register, kamor so vpisane te plemenske živali, ali uradna služba tretje države, iz katere je bila žival odpremljena.

6.   Zootehniška spričevala iz odstavkov 4 in 5:

(a)

vsebujejo informacije iz ustreznih delov in poglavij Priloge V;

(b)

so v skladu z ustreznimi vzorčnimi obrazci zootehniških spričeval, določenimi v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 10.

7.   Rejsko društvo ali rejski organ, ki izvaja lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti ali oboje v skladu s svojim rejskim programom ali te dejavnosti odda v izvajanje zunanjim izvajalcem, v primeru rejskega društva, v skladu s členom 27(1)(b), v zootehniškem spričevalu, izdanem za čistopasemsko plemensko žival ali njen zarodni material, zabeleži:

(a)

rezultate te lastne preizkušnje;

(b)

najnovejše rezultate te ocenjevanja genetske vrednosti; ter

(c)

genetske napake in genetske posebnosti, povezane z zadevnim rejskim programom, ki vplivajo na to plemensko žival ali darovalce tega zarodnega materiala.

8.   Rejsko podjetje ali rejski organ, ki izvaja lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti ali oboje v skladu s svojim rejskim programom ali te dejavnosti odda v izvajanje zunanjim izvajalcem, v primeru rejskega podjetja,v skladu s členom 27(1)(b), v zootehniškem spričevalu, izdanem za hibridnega plemenskega prašiča ali njegov zarodni material, kadar to zahteva ta rejski program, zabeleži:

(a)

rezultate te lastne preizkušnje;

(b)

najnovejše rezultate te ocenjevanja genetske vrednosti; ter

(c)

genetske napake in genetske posebnosti, povezane z zadevnim rejskim programom, ki vplivajo na to plemensko žival ali darovalcaetega zarodnega materiala.

9.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 61, s katerimi spremeni vsebino zootehniških spričeval iz Priloge V, za posodobitev z upoštevanjem:

(a)

znanstvenega napredka;

(b)

tehničnega razvoja;

(c)

delovanja notranjega trga ali

(d)

potreb po ohranitvi dragocenih genskih virov.

10.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorčne obrazce za zootehniška spričevala za plemenske živali in njihov zarodni material. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 62(2).

Člen 31

Odstopanja od zahtev glede izdaje, vsebine in oblike zootehniških spričeval za trgovino s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom

1.   Z odstopanjem od člena 30(2)(a) lahko pristojni organ dovoli, da zarodni material spremlja zootehniško spričevalo, ki ga na podlagi informacij rejskega društva ali rejskega podjetja izda osemenjevalno središče za pridobivanje ali skladiščenje semena ali skupina za odvzem in pridobivanje zarodkov, odobreni za trgovino s tem zarodnim materialom znotraj Unije v skladu s pravom Unije o zdravju živali.

2.   Z odstopanjem od člena 30(6)(b) lahko pristojni organ dovoli, da se ne uporabljajo vzorčni obrazci iz člena 30(6)(b), pod pogojem, da so:

(a)

v primeru plemenskih živali vrste goveda, prašičev, ovc in koz, informacije iz poglavja I dela 2 Priloge V ali poglavja I dela 3 Priloge V navedene v drugih dokumentih, ki spremljajo te plemenske živali in jih je izdalo rejsko društvo ali rejsko podjetje;

(b)

v primeru zarodnega materiala vrst goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev:

(i)

informacije glede darovalcev tega zarodnega materiala navedene v drugih dokumentih ali v kopijah izvirnega zootehniškega spričevala, priloženega temu zarodnemu materialu, ali jih pred ali po odpremi tega zarodnega materiala na zahtevo da na voljo rejsko društvo ali rejsko podjetje ali drugi nosilci dejavnosti iz odstavka 1;

(ii)

informacije o semenu, jajčnih celicah ali zarodkih navedene v drugih dokumentih, ki spremljajo to seme, te jajčne celice ali te zarodke, in jih izda rejsko društvo ali rejsko podjetje ali drugi nosilci dejavnosti iz odstavka 1.

3.   Z odstopanjem od člena 30(7)(a) in (b) ter člena 30(8)(a) in (b), kadar so rezultati lastne preizkušnje ali ocenjevanja genetske vrednosti javno dostopni na spletnem mestu, lahko rejska društva, rejska podjetja ali drugi nosilci dejavnosti iz odstavka 1 tega člena v zootehniškem spričevalu ali v dokumentih iz odstavka 2(a) tega člena navedejo spletno mesto, na katerem so dostopni ti rezultati.

Člen 32

Odstopanja od zahtev glede oblike zootehniških spričeval, izdanih za čistopasemske plemenske enoprste kopitarje

1.   Z odstopanjem od člena 30(6) se v primeru čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev informacije iz poglavja I dela 2 Priloge V navedejo v enotnem identifikacijskem dokumentu za celotno življenjsko dobo živali za enoprste kopitarje. Komisija v skladu s členom 61 sprejme delegirane akte v zvezi z vsebino in obliko tovrstnih identifikacijskih dokumentov.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorčne obrazce enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo za enoprste kopitarje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 62(2).

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi dovolijo, da informacije iz točke 1(m) poglavja I dela 2 Priloge V niso vključene v dokument iz odstavka 1, kadar so posodobljeni rezultati lastne preizkušnje ali ocenjevanja genetske vrednosti javno dostopni na spletnem mestu, pod pogojem, da rejsko društvo v tem dokumentu navede to spletno mesto.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ dovoli, da se informacije iz točk 1(m) in (n) poglavja I dela 2 Priloge V navedejo v drugih dokumentih, ki jih rejsko društvo izda za čistopasemske plemenske živali, vpisane v rodovniško knjigo, ki jo vodi to rejsko društvo.

Člen 33

Odstopanja od zahtev glede izdaje, vsebine in oblike zootehniških spričeval za vstop plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo

1.   Z odstopanjem od člena 30(2)(c) in (5) lahko zarodni material spremlja zootehniško spričevalo, ki ga je v imenu rejskega organa in na podlagi informacij tega rejskega organa izdalo osemenjevalno središče za pridobivanje ali skladiščenje semena ali skupina za odvzem ali pridobivanje zarodkov, ki so v skladu s pravom Unije o zdravju živali odobreni za vstop tega zarodnega materiala v Unijo.

2.   Z odstopanjem od člena 30(6)(b) vzorčnih obrazcev iz člena 30(6)(b) ni treba uporabljati, če:

(a)

so informacije iz ustreznih delov in poglavij Priloge V navedene v drugih dokumentih, ki spremljajo plemensko žival ali njen zarodni material;

(b)

rejski organ, ki izvaja rejski program, ali drug nosilec dejavnosti iz odstavka 1 zagotovijo izčrpen seznam teh dokumentov, z izjavo zajamčijo, da so informacije iz ustreznih delov in poglavij Priloge V navedene v teh dokumentih in potrdijo vsebino teh dokumentov.

3.   Z odstopanjem od člena 30(7)(a) in (b) ter člena 30(8)(a) in (b), kadar so rezultati lastne preizkušnje ali ocenjevanja genetske vrednosti javno dostopni na spletnem mestu, lahko rejski organi ali drugi nosilci dejavnosti iz odstavka 1 tega člena v zootehniškem spričevalu ali v drugih dokumentih iz točke (a) odstavka 2 tega člena navedejo spletno mesto, na katerem so dostopni ti rezultati.

POGLAVJE VIII

Vstop plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo

Člen 34

Priprava seznama rejskih organov

1.   Komisija vodi, posodablja in objavlja seznam rejskih organov.

2.   Komisija na seznam iz odstavka 1 vključi le rejski organ, glede katerega je od uradne službe tretje države prejela dokumentacijo, ki dokazuje, da ta rejski organ izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

izvaja rejski program, enakovreden tistim, ki so odobreni v skladu s členom 8(3) in jih rejska društva izvajajo za isto pasmo ali jih izvajajo rejska podjetja za isto pasmo, linijo ali križano pasmo, in sicer v zvezi s/z:

(i)

vpisom plemenskih živali v rodovniške knjige ali rodovniške registre;

(ii)

sprejemom plemenskih živali za pleme;

(iii)

uporabo zarodnega materiala plemenskih živali za preskuse in razplod;

(iv)

metodami lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti;

(b)

je pod nadzorom uradne službe v tej tretji državi;

(c)

je sprejel poslovnik, ki zagotavlja, da so plemenske živali, ki so jih rejska društva vpisala v rodovniške knjige ali so jih rejska podjetja vpisala v rodovniške registre, in potomce, ki izhajajo iz zarodnega materiala takih plemenskih živali, brez diskriminacije glede na njihovo državo izvora vpisani ali primerni za vpis v, v primeru čistopasemskih plemenskih živali, rodovniško knjigo iste pasme ali, v primeru hibridnih plemenskih prašičev, v rodovniški register iste pasme, linije ali križane pasme, ki ga vodi ta rejski organ.

3.   Komisija na seznam iz odstavka 1 tega člena vključi tudi sklicevanje na tretje države, ki imajo ukrepe, ki štejejo za enakovredne v skladu s členom 35, vključno s sklicevanjem na vse rejske organe v teh tretjih državah.

4.   Komisija brez nepotrebnega odlašanja s seznama črta vse rejske organe, ki nič več ne izpolnjujejo vsaj ene od zahtev iz odstavka 2.

Člen 35

Enakovrednost ukrepov, ki se uporabljajo za rejo živali v tretjih državah

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi prizna, da so ukrepi, ki se uporabljajo v tretji državi, enakovredni tistim, ki so v skladu s to uredbo potrebni za:

(a)

priznanje rejskih društev in rejskih podjetij, določeno v členu 4;

(b)

odobritev rejskih programov rejskih društev in rejskih podjetij, določeno v členu 8;

(c)

vpis čistopasemskih plemenskih živali v rodovniške knjige ali hibridnih plemenskih prašičev v rodovniške registre, določen v členih 18, 20 in 23;

(d)

sprejem plemenskih živali za pleme, določen v členih 21, 22 in 24;

(e)

uporabo zarodnega materiala plemenskih živali za preskuse in razplod, določeno v členih 21 in 24;

(f)

lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti, določeno v členu 25.

(g)

uradni nadzor nad nosilci dejavnosti, določen v členu 43.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 62(2).

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo na podlagi:

(a)

temeljite proučitve informacij in podatkov, ki jih zagotovi tretja država, ki želi, da se njeni ukrepi priznajo kot enakovredni tistim, ki se zahtevajo s to uredbo;

(b)

kadar je primerno, zadovoljivega rezultata nadzora, ki ga opravi Komisija v skladu s členom 57.

3.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 lahko določajo podrobno ureditev glede vstopa plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo iz zadevne tretje države in lahko vključujejo:

(a)

obliko in vsebino zootehniških spričeval, ki spremljajo navedene plemenske živali ali njihov zarodni material;

(b)

posebne zahteve, ki se uporabljajo za vstop teh plemenskih živali ali njihovega zarodnega materiala v Unijo, in uradni nadzor, ki ga je treba ob vstopu v Unijo opraviti nad temi plemenskimi živalmi ali nad njihovim zarodnim materialom;

(c)

po potrebi postopke za oblikovanje in spreminjanje seznamov rejskih organov, ki se nahajajo v zadevni tretji državi, iz katere je dovoljen vstop plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo.

4.   Komisija brez nepotrebnega odlašanja sprejme izvedbene akte, s katerimi razveljavi izvedbene akte iz odstavka 1, kadar kateri koli od pogojev za priznanje enakovrednosti ukrepov, vzpostavljenih v času njihovega sprejema, ni več izpolnjen. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 62(2).

Člen 36

Vpis plemenskih živali in potomcev, ki izvirajo iz zarodnega materiala, po njihovem vstopu v Unijo v rodovniške knjige ali rodovniške registre

1.   Na prošnjo rejca rejsko društvo ali rejsko podjetje vpiše v glavni del svoje rodovniške knjige ali registrira v svojem rodovniškem registru vse plemenske živali, ki so vstopile v Unijo, in potomce, ki izvirajo iz zarodnega materiala, ki so vstopili v Unijo, kadar:

(a)

ta plemenska žival ali žival darovalka tega zarodnega materiala vpisana v rodovniško knjigo ali rodovniški register, ki ga vodi rejski organ v tretji državi odpreme;

(b)

ta zarodni material izpolnjuje pogoje iz člena 21(1) ali (2), kadar to zahteva rejski program, ki ga izvaja to rejsko društvo ali rejsko podjetje;

(c)

ta plemenska žival ustreza značilnostim pasme ali, v primeru hibridnega plemenskega prašiča, značilnostim pasme, linije ali križane pasme iz rejskega programa, ki ga izvaja to rejsko društvo ali rejsko podjetje;

(d)

je rejski organ iz točke (a) vključen na seznam rejskih organov iz člena 34.

2.   Države članice ali pristojni organi zaradi zootehniških ali genealoških razlogov ne prepovedo, omejijo ali ovirajo vstopa plemenskih živali ali njihovega zarodnega materiala v Unijo in nadaljnje uporabe teh živali ali njihovega zarodnega materiala, kadar so te plemenske živali ali živali darovalke tega zarodnega materiala vpisane v rodovniško knjigo ali rodovniški register, ki ga vodi rejski organ, ki je vključen na seznam rejskih organov, vzpostavljen v skladu s členom 34.

Člen 37

Nadzor nad upravičenostjo do konvencionalne stopnje dajatve za čistopasemske plemenske živali, ki vstopajo v Unijo

1.   Kadar nosilec dejavnosti, pristojen za pošiljko čistopasemskih plemenskih živali, zahteva, da se za čistopasemske plemenske živali te pošiljke uporablja konvencionalna stopnja dajatve iz Uredbe (EGS) št. 2658/87:

(a)

se tem živalim priložita:

(i)

zootehniško spričevalo iz člena 30(5) ali člena 32;

(ii)

dokument, ki navaja, da jih je treba vpisati v rodovniško knjigo, ki jo vodi rejsko društvo, ali v rodovniški register, ki ga vodi rejsko podjetje;

(b)

se na mejnih kontrolnih točkah, kjer poteka pregled dokumentov, identitete in fizični pregled iz člena 4 Direktive 91/496/EGS, opravi pregled te pošiljke.

2.   Namen pregleda iz točke (b) odstavka 1 je, da se preveri, ali:

(a)

sta pošiljki priložena dokumenta iz točke (a) odstavka 1;

(b)

se vsebina in oznaka pošiljke ujemata z informacijami iz dokumentov iz točke (a) odstavka 1.

POGLAVJE IX

Pristojni organi, ki izvajajo rejski program za čistopasemske plemenske živali

Člen 38

Pristojni organi, ki izvajajo rejski program za čistopasemske plemenske živali

1.   Če v državi članici ali na ozemlju, kjer pristojni organ deluje, ni rejske organizacije, združenja rejcev ali javnega organa, ki izvaja rejski program za čistopasemske plemenske živali, ki spadajo v pasmo vrste goveda, prašičev, ovc, koz ali enoprstih kopitarjev, se lahko ta pristojni organ odloči izvajati rejski program za to pasmo, pod pogojem, da:

(a)

je to pasmo treba ohraniti ali jo uvesti v državi članici ali na ozemlju, kjer ta pristojni organ deluje, ali

(b)

je ta pasma ogrožena pasma.

2.   Pristojni organ, ki izvaja rejski program v skladu s tem členom, sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da to ne bo negativno vplivalo na možnost, da:

(a)

se rejske organizacije, združenja rejcev ali javni organi priznajo kot rejska društva v skladu s členom 4(3);

(b)

se rejski programi rejskih društev odobrijo v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12.

3.   Kadar pristojni organ izvaja rejski program za čistopasemske plemenske živali, za ta pristojni organ velja, da:

(a)

ima dovolj usposobljenega osebja ter ustrezne prostore in opremo za učinkovito izvajanje tega rejskega programa;

(b)

je zmožen opravljati preglede, potrebne za evidentiranje porekla čistopasemskih plemenskih živali, za katere se ta rejski program izvaja;

(c)

ima na voljo dovolj veliko populacijo čistopasemskih plemenskih živali in zadostno število rejcev na geografskem območju, na katerem se ta rejski program izvaja;

(d)

je zmožen pripraviti, ali je dal pripraviti in je zmožen uporabljati zbrane podatke o čistopasemskih plemenskih živalih, potrebne za izvajanje tega rejskega programa;

(e)

je sprejel poslovnik:

(i)

za urejanje reševanja sporov z rejci, ki sodelujejo v tem rejskem programu;

(ii)

za zagotavljanje enake obravnave rejcev, ki sodelujejo v tem rejskem programu;

(iii)

v katerem so določene pravice in obveznosti rejcev, ki sodelujejo v tem rejskem programu.

4.   Rejski program iz odstavka 1 vsebuje:

(a)

informacije o njegovem namenu, ki je ohraniti ali izboljšati pasmo, oblikovati novo pasmo ali obnoviti pasmo oziroma vsaka kombinacija navedenega;

(b)

ime pasme, za katero se ta rejski program izvaja, da se prepreči zamenjava s podobnimi čistopasemskimi plemenskimi živalmi drugih pasem, vpisanih v druge obstoječe rodovniške knjige;

(c)

podrobne značilnosti pasme, vključene v ta rejski program, vključno z navedbo njenih bistvenih lastnosti;

(d)

informacije o geografskem območju, kjer se izvaja;

(e)

informacije o sistemu za identifikacijo čistopasemskih plemenskih živali, s čimer se zagotovi, da so čistopasemske plemenske živali vpisane v rodovniško knjigo šele, ko so posamezno identificirane in identificirane v skladu s pravom Unije o zdravju živali v zvezi z identifikacijo in registracijo živali zadevnih vrst;

(f)

informacije o sistemu za evidentiranje porekla čistopasemskih plemenskih živali, vpisanih in primernih za vpis v rodovniške knjige;

(g)

selekcijo in cilje rejskega programa, vključno z navedbo glavnih ciljev tega rejskega programa, in, kadar je ustrezno, podrobnimi merili, povezanimi z navedenimi cilji, za selekcijo čistopasemskih plemenskih živali;

(h)

kadar rejski program zahteva lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti:

(i)

informacije o sistemih za pripravo, evidentiranje, sporočanje in uporabo rezultatov lastne preizkušnje;

(ii)

informacije o sistemu za ocenjevanje genetske vrednosti in, kadar je ustrezno, genomsko oceno čistopasemskih plemenskih živali;

(i)

kadar se uvedejo dodatni deli, kot je določeno v členu 17, ali kadar je glavni del razčlenjen na razrede, kot je določeno v členu 16, pravila za razčlenitev rodovniške knjige in merila oziroma uporabljeni postopki za vpis živali v te dele ali za njihovo razvrstitev v te razrede;

(j)

kadar rejski program v primeru čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev prepoveduje ali omejuje uporabo ene ali več reproduktivnih tehnik ali uporabo čistopasemskih plemenskih živali za eno ali več reproduktivnih tehnik iz člena 21(2), informacije o takih prepovedih ali omejitvah;

(k)

kadar pristojni organ posebne tehnične dejavnosti, povezane z upravljanjem svojega rejskega programa, odda zunanjim izvajalcem, informacije o teh dejavnostih ter ime in kontaktne podatke imenovanih zunanjih izvajalcev.

5.   Kadar pristojni organ izvaja rejski program za čistopasemske plemenske enoprste kopitarje, se poleg zahtev iz odstavkov 3 in 4 uporabljajo tudi zahteve iz točk 1, 2, 3, 4(a) in 4(c) dela 3 Priloge I.

6.   Kadar pristojni organ izvaja rejski program za čistopasemske plemenske živali, ta pristojni organ rejce, ki sodelujejo v tem rejskem programu, pregledno in pravočasno obvesti o vseh spremembah rejskega programa.

7.   Kadar pristojni organ izvaja rejski program za čistopasemske plemenske živali, se smiselno uporabljajo členi 3, 13 do 22, 25, 27, člen 28(2), členi 30, 31, 32 in člen 36(1).

POGLAVJE X

Uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, upravna pomoč, sodelovanje in izvrševanje s strani držav članic

Člen 39

Imenovanje pristojnih organov

1.   Države članice imenujejo pristojne organe, ki opravljajo uradni nadzor za preverjanje skladnosti nosilcev dejavnosti s pravili iz te uredbe in za opravljanje drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba teh pravil.

2.   Vsaka država članica:

(a)

pripravi in redno posodablja seznam pristojnih organov, ki jih je imenovala v skladu z odstavkom 1, vključno z njihovimi kontaktnimi podatki;

(b)

na seznamu iz točke (a) navede naslov, kamor se pošljejo:

(i)

obvestila iz člena 12 ali

(ii)

informacije, zahteve ali obvestila iz členov 48 in 49;

(c)

seznam iz točke (a) da na voljo javnosti na spletnem mestu in to spletno mesto sporoči Komisiji.

3.   Komisija pripravi in posodablja seznam spletnih mest iz točke (c) odstavka 2 in tak seznam da na voljo javnosti.

Člen 40

Skladnost pristojnih organov, ki izvajajo rejske programe

Z odstopanjem od tega poglavja države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi preverijo, da pristojni organi, ki izvajajo rejske programe v skladu s členom 38 ravnajo v skladu s pravili iz navedenega člena.

Člen 41

Splošne obveznosti pristojnih organov

Pristojni organi imajo:

(a)

vzpostavljene postopke ali ureditve ali oboje, s katerimi zagotovijo in preverijo učinkovitost, ustreznost, nepristranskost, kakovost in doslednost uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, ki jih opravljajo;

(b)

vzpostavljene postopke ali ureditve ali oboje, s katerimi zagotovijo, da pri njihovem osebju, ki opravlja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, ni nasprotja interesov kar zadeva nosilce dejavnosti, nad katerimi opravljajo ta uradni nadzor in druge uradne dejavnosti;

(c)

zadostno število ali dostop do zadostnega števila ustrezno kvalificiranega, usposobljenega in izkušenega osebja za učinkovito in uspešno opravljanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti;

(d)

ustrezne in pravilno vzdrževane prostore in opremo za zagotovitev, da lahko njihovo osebje učinkovito in uspešno opravlja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti;

(e)

pravna pooblastila za opravljanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ter sprejemanje ukrepov iz te uredbe;

(f)

vzpostavljene pravne postopke za zagotovitev, da ima njihovo osebje dostop do prostorov in dokumentov ter računalniško podprtih informacijskih sistemov, ki jih vodijo nosilci dejavnosti, da lahko ustrezno izvaja svoje naloge.

Člen 42

Obveznosti pristojnih organov glede zaupnosti

1.   Brez poseganja v primere, v katerih se razkritje zahteva na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, pristojni organi od svojega osebja zahtevajo, da tretjim osebam ne razkrijejo informacij, ki jih pridobijo pri izvajanju svojih nalog v okviru uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, za katere zaradi njihove narave velja obveznost varovanja poslovne zaupnosti, razen, kadar obstaja prevladujoč javni interes, da se razkrijejo.

2.   Informacije, za katere velja poslovna zaupnost, vključujejo informacije, katerih razkritje bi škodilo:

(a)

namenu uradnega nadzora ali preiskav;

(b)

varstvu poslovnih interesov nosilca dejavnosti ali katere koli druge fizične ali pravne osebe;

(c)

varstvu sodnih postopkov in pravnih mnenj.

Člen 43

Pravila o uradnem nadzoru

1.   Pristojni organi ustrezno pogosto opravljajo uradni nadzor nad nosilci dejavnosti, ob upoštevanju:

(a)

tveganja neskladnosti s pravili iz te uredbe;

(b)

poročil o rezultatih uradnega nadzora nad nosilci dejavnosti in njihovi skladnosti s pravili iz te uredbe;

(c)

zanesljivosti in rezultatov samonadzora, ki so ga opravili nosilci dejavnosti ali zunanji izvajalec na njihovo zahtevo, za ugotavljanje skladnosti s pravili iz te uredbe;

(d)

kakršnih koli informacij, ki bi lahko nakazovale na neskladnost s pravili iz te uredbe.

2.   Pristojni organi opravljajo uradni nadzor v skladu z zapisanimi postopki, ki vsebujejo navodila za osebje, ki opravlja uradni nadzor.

3.   Uradni nadzor se opravi po predhodnem obvestilu nosilci dejavnosti, razen če obstajajo razlogi za uradni nadzor brez predhodnega obvestila.

4.   Uradni nadzor se, kolikor se le da, opravi na način, ki zmanjšuje obremenitev za nosilci dejavnosti, ne da bi to negativno vplivalo na kakovost tega uradnega nadzora.

5.   Pristojni organi uradni nadzor opravijo na enak način ne glede na to, ali plemenske živali ali njihov zarodni material:

(a)

izvirajo iz države članice, v kateri se opravi uradni nadzor, ali iz druge države članice, ali

(b)

vstopajo v Unijo.

Člen 44

Preglednost uradnega nadzora

Pristojni organ opravlja uradni nadzor z visoko ravnjo preglednosti in javnosti da na voljo zadevne informacije v zvezi z organizacijo in opravljanjem uradnega nadzora.

Člen 45

Pisna evidenca o uradnem nadzoru

1.   Pristojni organi vodijo pisno evidenco o vsakem uradnem nadzoru, ki ga opravijo.

Ta pisna evidenca zajema:

(a)

opis namena uradnega nadzora;

(b)

uporabljene metode nadzora;

(c)

rezultate uradnega nadzora;

(d)

kadar je primerno, ukrepe, ki jih pristojni organi zahtevajo od nosilcev dejavnosti kot rezultat uradnega nadzora.

2.   Pristojni organi nosilcem dejavnosti, pri katerih je bil opravljen uradni nadzor, zagotovijo izvod pisne evidence iz odstavka 1, razen kadar se zaradi namenov sodnih preiskav ali varstva sodnih postopkov ne zahteva drugače.

Člen 46

Obveznosti nosilcev dejavnosti, nad katerimi se opravi uradni nadzor ali druge uradne dejavnosti

1.   Kadar je to potrebno za opravljanje uradnega nadzora ali drugih uradnih dejavnosti in kadar to zahtevajo pristojni organi, nosilci dejavnosti osebju pristojnih organov omogočijo potreben dostop do:

(a)

svoje opreme, prostorov in drugih območij, ki so pod njihovim nadzorom;

(b)

svojih računalniško podprtih informacijskih sistemov;

(c)

svojih plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala, ki so pod njihovim nadzorom;

(d)

svojih dokumentov in vseh drugih ustreznih informacij.

2.   Nosilci dejavnosti med uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi osebju pristojnih organov pomagajo pri opravljanju njegovih nalog in z njim sodelujejo.

Člen 47

Ukrepi v primeru ugotovljene neskladnosti

1.   Kadar se ugotovi neskladnost, pristojni organi:

(a)

sprejmejo vse potrebne ukrepe, da ugotovijo izvor in obseg te neskladnosti ter določijo odgovornost zadevnih nosilcev dejavnosti;

(b)

sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da zadevni nosilci dejavnosti odpravijo neskladnost in preprečijo njeno ponovitev.

Pristojni organi pri odločanju o ustreznih ukrepih upoštevajo naravo neskladnosti in morebitne neskladnosti zadevnih nosilcev dejavnosti v preteklosti.

Pristojni organi po potrebi zlasti:

(a)

odredijo, da rejsko društvo odloži vpis čistopasemskih plemenskih živali v rodovniške knjige ali da rejsko podjetje odloži vpis hibridnih plemenskih prašičev v rodovniški register;

(b)

odredijo, da se plemenske živali ali njihov zarodni material ne uporabljajo za pleme v skladu s to uredbo;

(c)

začasno ustavijo izdajanje zootehniških spričeval s strani rejskega društva ali rejskega podjetja;

(d)

začasno prekinejo ali prekličejo odobritev rejskega programa, ki ga izvaja rejsko društvo ali rejsko podjetje, kadar to rejsko društvo ali rejsko podjetje večkrat, stalno ali na splošno ne izpolnjuje zahtev rejskega programa, odobrenega v skladu s členom 8(3) ali, kadar je ustrezno, členom 12;

(e)

prekličejo priznanje rejskega društva ali rejskega podjetja, dodeljenega v skladu s členom 4(3), kadar to rejsko društvo ali rejsko podjetje večkrat, stalno ali na splošno ne izpolnjuje zahtev iz člena 4(3);

(f)

sprejmejo druge ukrepe, ki so po njihovem mnenju ustrezni za zagotovitev skladnosti s pravili iz te uredbe.

2.   Pristojni organi zadevnim nosilcem dejavnosti ali njegovim predstavnikom posredujejo:

(a)

pisno obvestilo o svoji odločitvi glede ukrepa, ki ga je treba sprejeti v skladu z odstavkom 1, skupaj z navedbo razlogov za to odločitev;

(b)

informacije o pravici do pritožbe zoper take odločitve, o postopku, ki se uporablja, in o rokih.

3.   Pristojni organi spremljajo razmere in, odvisno od resnosti neskladnosti in obstoja jasnih dokazov za ponovno vzpostavitev skladnosti, spremenijo, začasno razveljavijo ali ukinejo ukrepe, ki so jih sprejeli v skladu s tem členom.

4.   Države članice lahko določijo, da zadevni nosilci dejavnosti v celoti ali deloma nosijo izdatke, ki so jih na podlagi tega člena utrpeli pristojni organi.

Člen 48

Sodelovanje in upravna pomoč

1.   Kadar neskladnost izvira iz, se širi v ali prizadene več kot eno državo članico, pristojni organi teh držav članic medsebojno sodelujejo, kot tudi drug drugemu nudijo upravno pomoč, da zagotovijo pravilno uporabo pravil iz te uredbe.

2.   Sodelovanje in upravna pomoč iz odstavka 1 lahko vključuje:

(a)

utemeljeno zahtevo pristojnega organa ene države članice (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ prosilec) za pridobitev informacij od pristojnega organa iz druge države članice (v nadaljnjem besedilu: zaprošeni pristojni organ), ki so potrebne za opravljanje uradnega nadzora ali spremljanje po njem;

(b)

v primeru neskladnosti, ki bi lahko imela posledice v drugih državah članicah, pristojni organ, ki neskladnost odkrije, o njej obvesti pristojne organe teh drugih držav članic;

(c)

zagotovitev potrebnih informacij in dokumentov pristojnemu organu prosilcu s strani zaprošenega pristojnega organa brez nepotrebnega odlašanja in takoj, ko so ustrezne informacije in dokumenti na voljo;

(d)

opravljanje preiskav ali uradnega nadzora s strani zaprošenega pristojnega organa, ki so potrebni, da se:

(i)

pristojnemu organu prosilcu zagotovijo vse potrebne informacije in dokumenti, vključno z informacijami o rezultatih takih preiskav ali uradnega nadzora in, kadar je primerno, o sprejetih ukrepih;

(ii)

preveri, po potrebi na kraju samem, skladnost s pravili iz te uredbe v okviru njegove pristojnosti;

(e)

v dogovoru med zadevnimi pristojnimi organi sodelovanje pristojnega organa ene države članice pri uradnem nadzoru na kraju samem, ki ga opravijo pristojni organi druge države članice.

3.   Kadar uradni nadzor nad plemenskimi živalmi ali njihovim zarodnim materialom, ki izvirajo iz druge države članice, razkrije ponavljajoče se primere neskladnosti s pravili iz te uredbe, pristojni organ države članice, ki je opravil ta uradni nadzor, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti Komisijo in pristojne organe drugih držav članic.

4.   Ta člen se uporabljajo brez poseganja v nacionalna pravila:

(a)

ki se uporabljajo za dostop do dokumentov, ki so predmet sodnega postopka ali so z njim povezani;

(b)

katerih namen je varstvo poslovnih interesov fizičnih ali pravnih oseb.

5.   Vsa komunikacija med pristojnimi organi v skladu s tem členom je pisna bodisi v papirni ali elektronski obliki.

Člen 49

Obveščanje Komisije in držav članic na podlagi informacij, ki jih posredujejo tretje države

1.   Kadar pristojni organi od tretje države prejmejo informacije, ki kažejo na neskladnost s pravili iz te uredbe, brez nepotrebnega odlašanja:

(a)

o takih informacijah obvestijo pristojne organe drugih držav članic, za katere je znano, da jih ta neskladnost zadeva;

(b)

take informacije sporočijo Komisiji, kadar so ali bi lahko bile pomembne na ravni Unije.

2.   Informacije, ki se pridobijo pri uradnem nadzoru ali preiskavah, opravljenih v skladu s to uredbo, se lahko sporočijo tretji državi iz odstavka 1, pod pogojem, da:

(a)

pristojni organi, ki so zagotovili te informacije, soglašajo s takim sporočilom;

(b)

se upoštevajo ustrezna pravila Unije in nacionalna pravila, ki se uporabljajo za sporočanje osebnih podatkov tretjim državam.

Člen 50

Usklajena pomoč in nadaljnji ukrepi Komisije

1.   Komisija brez odlašanja uskladi ukrepe, ki jih pristojni organi sprejmejo v skladu s tem poglavjem, kadar:

(a)

informacije, ki so Komisiji na voljo, kažejo na obstoj dejavnosti, ki so neskladne ali so videti neskladne s pravili iz te uredbe in ki zadevajo več kot eno državo članico;

(b)

se pristojni organi v zadevnih državah članicah ne morejo dogovoriti o ustreznih ukrepih za obravnavo neskladnosti s pravili iz te uredbe.

2.   V primerih iz odstavka 1 lahko Komisija:

(a)

zahteva, da ji pristojni organi držav članic, ki jih dejavnosti, ki so ali so videti neskladne s pravili iz te uredbe, zadevajo, posredujejo poročilo o ukrepih, ki so jih sprejele;

(b)

v sodelovanju z državami članicami, ki jih dejavnosti, ki so ali so videti neskladne s pravili iz te uredbe, zadevajo, pošlje inšpekcijsko skupino, da na kraju samem opravi nadzor, ki ga opravi Komisija;

(c)

zahteva, da pristojni organi v državi članici odpreme in, kadar je primerno, v zadevnih drugih državah članicah ustrezno okrepijo svoj uradni nadzor ter ji poroča o ukrepih, ki jih je sprejel;

(d)

predloži informacije o takih primerih odboru iz člena 62(1) skupaj s predlogi ukrepov za rešitev primerov neskladnosti iz točke (a) odstavka 1 tega člena.

(e)

sprejme druge ustrezne ukrepe.

Člen 51

Splošno načelo za financiranje uradnega nadzora

Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezna finančna sredstva za zagotovitev, da imajo pristojni organi osebje in druga sredstva, potrebna za opravljanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti.

Člen 52

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihova uporaba. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o navedenih določbah najpozneje do 1. novembra 2018 ter jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.

POGLAVJE XI

Nadzor s strani Komisije

Oddelek 1

Nadzor, ki ga Komisija opravi v državah članicah

Člen 53

Nadzor, ki ga Komisija opravi v državah članicah

1.   Strokovnjaki Komisije lahko v okviru področja uporabe te uredbe v državah članicah po potrebi opravi nadzor za:

(a)

preverjanje uporabe pravil iz te uredbe;

(b)

preverjanje praks izvrševanja ter delovanja uradnih nadzornih sistemov in pristojnih organov, ki jih upravljajo;

(c)

preiskovanje in zbiranje informacij o:

(i)

pomembnih ali ponavljajočih se težavah glede uporabe ali izvrševanja pravil iz te uredbe;

(ii)

nastajajočih težavah ali novem razvoju dogodkov v zvezi s posameznimi praksami nosilcev dejavnosti.

2.   Nadzor iz odstavka 1 se organizira v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic.

3.   Nadzor iz odstavka 1 lahko vključuje tudi preverjanja na kraju samem, opravljena v sodelovanju s pristojnimi organi, ki opravljajo uradni nadzor.

4.   Strokovnjakom Komisije lahko pomagajo strokovnjaki iz držav članic. Strokovnjaki iz držav članic, ki spremljajo strokovnjake Komisije, imajo enake pravice do udeležbe kot ti strokovnjaki Komisije.

Člen 54

Poročila Komisije o nadzoru, ki ga njeni strokovnjaki opravijo v državah članicah

1.   Komisija:

(a)

pripravi osnutek poročila o ugotovitvah in priporočilih, v katerem obravnava pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili njeni strokovnjaki med nadzorom iz člena 53(1);

(b)

osnutek poročila iz točke (a) za predložitev pripomb pošlje državi članici, kjer je bil opravljen ta nadzor;

(c)

upošteva pripombe države članice iz točke (b) tega odstavka pri pripravi končnega poročila o ugotovitvah nadzora iz člena 53(1), ki so ga opravili njeni strokovnjaki v tej državi članici;

(d)

javnosti da na voljo končno poročilo iz točke (c) in pripombe države članice iz točke (b).

2.   Kadar je primerno, lahko Komisija v končnem poročilu iz točke (c) odstavka 1 tega člena priporoči, da države članice sprejmejo popravne ali preprečevalne ukrepe za odpravo posameznih ali sistemskih pomanjkljivosti, odkritih med nadzorom, ki ga je Komisija izvedla v skladu s členom 53(1).

Člen 55

Obveznosti držav članic v zvezi z nadzorom, ki ga opravi Komisija

1.   Države članice:

(a)

na zahtevo strokovnjakov Komisije zagotovijo vso potrebno tehnično pomoč in razpoložljivo dokumentacijo in drugo tehnično podporo, da tem strokovnjakom omogočijo, da učinkovito in uspešno opravijo nadzor iz člena 53(1);

(b)

nudijo potrebno pomoč za zagotovitev, da imajo strokovnjaki Komisije dostop do vseh prostorov, vključno z delov prostorov ter kraji, opremo, informacijami, tudi do računalniško podprtih informacijskih sistemov in, kadar je primerno, do plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala, potrebnih za opravljanje nadzora iz člena 53(1).

2.   Države članice sprejmejo ustrezne nadaljnje ukrepe na podlagi priporočil, navedenih v končnem poročilu iz člena 54(1)(c), za zagotovitev skladnost s pravili iz te uredbe.

Člen 56

Resna motnja v nadzornem sistemu države članice

1.   Kadar ima Komisija dokaze o resni motnji v nadzornem sistemu države članice in takšna motnja lahko privede do obsežne kršitve pravil iz te uredbe, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi eno ali več od naslednjega:

(a)

posebne pogoje za trgovino s plemenskimi živalmi ali njihovim zarodnim materialom, na katere vpliva motnja v uradnem nadzornem sistemu ali prepoved trgovine z njimi;

(b)

vse druge ustrezne začasne ukrepe.

Ti izvedbeni akti se prenehajo uporabljati, ko je ta motnja odpravljena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 62(2).

2.   Ukrepi iz odstavka 1 se sprejmejo le, kadar je Komisija zahteva, da zadevna država članica popravi stanje v ustreznem roku, vendar država članica tega ni storila.

3.   Komisija spremlja razmere iz odstavka 1 in sprejme izvedbene akte, s katerimi spremeni ali razveljavi sprejete ukrepe, odvisno od razvoja razmer. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 62(2).

Oddelek 2

Nadzor, ki ga Komisija opravi v tretjih državah

Člen 57

Nadzor, ki ga Komisija opravi v tretjih državah

1.   Strokovnjaki Komisije lahko v tretji državi po potrebi opravijo nadzor za:

(a)

preverjanje skladnosti ali enakovrednosti zakonodaje in sistemov tretje države z zahtevami iz te uredbe;

(b)

preverjanje zmožnosti nadzornega sistema tretje države, da zagotovi, da pošiljke plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala, ki vstopajo v Unijo, izpolnjujejo ustrezne zahteve iz poglavja VIII te uredbe;

(c)

zbiranje informacij in podatkov, da se pojasnijo vzroki za ponavljajoče se ali nastajajoče težave v zvezi s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom iz tretjih držav, ki vstopi v Unijo.

2.   Nadzor Komisije iz odstavka 1 zadeva zlasti:

(a)

zootehniško in genealoško zakonodajo tretje države o plemenskih živalih in njihovemu zarodnemu materialu;

(b)

organizacijo pristojnih organov tretje države, njihova pooblastila in neodvisnost, njihov zunanji nadzor ter avtoriteto, ki jo imajo za učinkovito izvrševanje veljavne zakonodaje;

(c)

usposabljanje osebja v tretjih državah, pristojnega za opravljanje nadzora nad rejskimi organi;

(d)

sredstva, ki so na voljo pristojnim organom v tretji državi;

(e)

obstoj in delovanje določenih nadzornih postopkov in nadzornih sistemov na podlagi prednostnih nalog;

(f)

obseg in delovanje nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi tretjih držav nad plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom, ki prihajajo iz tretjih držav;

(g)

zagotovila tretje države glede skladnosti ali enakovrednosti z zahtevami iz pravil iz te uredbe.

Člen 58

Pogostnost in organizacija nadzora, ki ga Komisija opravi v tretjih državah

1.   Pogostnost nadzora v tretji državi iz člena 57(1) se določi na podlagi:

(a)

načel in ciljev pravil iz te uredbe;

(b)

števila in narave plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala, ki vstopajo v Unijo iz te tretje države;

(c)

rezultatov nadzora iz člena 57(1), ki je že bil izveden;

(d)

rezultatov uradnega nadzora plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala, ki vstopajo v Unijo iz tretje države, in katerega koli drugega uradnega nadzora, ki so ga opravili pristojni organi držav članic;

(e)

vseh drugih informacij, za katere Komisija meni, da so ustrezne.

2.   Za povečanje uspešnosti in učinkovitosti nadzora iz člena 57(1) lahko Komisija, preden za opravi, zahteva, da zadevna tretja država zagotovi:

(a)

informacije iz člena 34(2) ali iz člena 35(2)(a);

(b)

kadar je primerno in potrebno, pisno evidenco o nadzoru, ki so ga opravili pristojni organi te tretje države.

3.   Komisija lahko imenuje strokovnjake iz držav članic, da pomagajo njenim strokovnjakom pri nadzoru iz člena 57(1).

Člen 59

Poročila Komisije o nadzoru, ki ga njeni strokovnjaki opravijo v tretjih državah

Komisija poroča o ugotovitvah vsakega nadzora, opravljenega v skladu s členoma 57 in 58.

Ta poročila, kadar je primerno, vsebujejo priporočila. Komisija ta poročila da na voljo javnosti.

Člen 60

Določitev posebnih ukrepov za vstop plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo

1.   Kadar obstajajo dokazi, da prihaja do obsežne resne neskladnosti s pravili iz te uredbe v tretji državi, Komisija sprejme izvedbene akte glede enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)

prepove vstop kot plemenskih živali ali njihovega zarodnega materiala v Unijo živali, njihovega semena, jajčnih celic ali zarodkov, ki izvirajo iz te tretje države;

(b)

prepove vpis plemenskih živali in potomcev, ki izvirajo iz njihovega zarodnega materiala, z izvorom iz te tretje države, v rodovniške knjige, ki jih vodijo rejska društva, ali v rodovniške registre, ki jih vodijo rejska podjetja;

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 62(2).

Poleg ali namesto teh izvedbenih aktov lahko Komisija stori eno ali več od naslednjega:

(a)

to tretjo državo ali rejske organe iz te tretje države črta s seznama iz člena 34(1);

(b)

sprejme vse druge ustrezne ukrepe.

2.   Izvedbeni akti in drugi ukrepi iz odstavka 1 identificirajo plemenske živali in njihov zarodni material s sklicevanjem na njihove oznake iz kombinirane nomenklature.

3.   Pri sprejemanju izvedbenih aktov in drugih ukrepov iz odstavka 1 Komisija upošteva:

(a)

informacije, zbrane v skladu s členom 58(2);

(b)

katere koli druge informacije, ki jih je zagotovila tretja država, ki jo zadeva neskladnost iz odstavka 1;

(c)

po potrebi rezultate nadzora iz člena 57(1).

4.   Komisija spremlja neskladnost iz odstavka 1 in v skladu z enakim postopkom kot za njihovo sprejetje spremeni ali razveljavi sprejete ukrepe, odvisno od razvoja okoliščin.

POGLAVJE XII

Prenos pooblastila in izvajanje

Člen 61

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 26(1), 29(5), 30(9) in 32(1) se prenese na Komisijo za obdobje pet let od 19. julija 2016. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 26(1), 29(5), 30(9) in 32(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 26(1), 29(5), 30(9) in 32(1) začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta lahko podaljša za dva meseca.

Člen 62

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za zootehniko, ustanovljen s Sklepom 77/505/EGS. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

Člen 63

Prehodni ukrepi, povezani z datumom sprejetja določenih izvedbenih aktov

Komisija sprejme izvedbene akte iz členov 7(5) in 30(10) do 1. maja 2017. V skladu s členom 69 se ti izvedbeni akti uporabljajo od 1. novembra 2018.

POGLAVJE XIII

Končne določbe

Člen 64

Razveljavitve in prehodni ukrepi

1.   Direktive 87/328/EGS, 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/118/EGS, 90/119/EGS, 90/427/EGS, 91/174/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES ter Odločba 96/463/ES se razveljavijo.

2.   Sklicevanja na razveljavljene direktive in razveljavljeno odločbo štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII te uredbe.

3.   Člen 8(1) Direktive 90/427/EGS se še naprej uporablja do 21. aprila 2021.

4.   Organizacije rejcev, rejske organizacije, združenja rejcev, zasebna podjetja, druge organizacije ali združenja, ki so bili odobreni ali priznani v skladu z razveljavljenimi akti iz odstavka 1, se štejejo za priznane v skladu s to uredbo; v vseh drugih ozirih zanje veljajo pravila iz te uredbe.

5.   Rejski programi, ki jih izvajajo nosilci dejavnosti iz odstavka 4 se štejejo za odobrene v skladu s to uredbo; v vseh drugih ozirih zanje veljajo pravila iz te uredbe.

6.   Kadar nosilci dejavnosti iz odstavka 4 že izvajajo rejske programe v državi članici, ki ni država članica, v kateri so pridobili odobritev ali priznanje v skladu z razveljavljenimi akti iz odstavka 1, morajo ti nosilci dejavnosti o teh dejavnostih obvestiti pristojni organ, ki jim je izdal odobritev ali priznanje.

Pristojni organ iz prvega pododstavka obvesti ustrezni pristojni organ te druge države članice o izvajanju teh dejavnosti.

7.   Kadar nosilec dejavnosti iz odstavka 4 pred 19. julijem 2016 v skladu z razveljavljenimi akti iz odstavka 1 vodi rodovniško knjigo s posebnim delom, v katerega vpisuje čistopasemske plemenske živali pasme prašičev iz druge države članice ali tretje države, ki imajo posebne značilnosti, po katerih se razlikujejo od populacije te pasme, za katere ta nosilec dejavnosti izvaja rejski program, lahko ta nosilec dejavnosti še naprej vodi ta posebni del.

Člen 65

Spremembe Uredbe (EU) št. 652/2014

Člen 30 Uredbe (EU) št. 652/2014 se spremeni:

1.

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Referenčni laboratoriji in središča Evropske unije“;

2.

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčnim laboratorijem Evropske unije iz člena 32 Uredbe (ES) št. 882/2004 in referenčnim središčem Evropske unije iz člena 29 Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta (*) se lahko dodelijo nepovratna sredstva za stroške, nastale pri izvajanju delovnih programov, ki jih potrdi Komisija.

(*)  Uredba (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali(„Uredba o reji živali“) (UL L 171, 29.6.2016, str. 66).“."

3.

v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

stroški osebja, ne glede na njihov status, neposredno vključenega v dejavnosti, ki jih laboratoriji ali središča izvajajo v vlogi referenčnega laboratorija ali središča Evropske unije;“.

Člen 66

Spremembe Direktive 89/608/EGS

Direktiva 89/608/EGS se spremeni:

1.

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske zakonodaje“;

2.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Ta direktiva določa načine, kako pristojni organi, ki so v državah članicah odgovorni za spremljanje veterinarske zakonodaje, sodelujejo z organi iz drugih držav članic in z ustreznimi službami Komisije, da se zagotovi skladnosti s tako zakonodajo.“;

3.

v členu 2(1) se črta druga alinea;

4.

v členu 4(1) se prva alinea nadomesti z naslednjim:

„—

pošlje organu prosilcu vse informacije, potrdila, dokumente ali njihove overjene izvode, ki jih ima ali jih lahko dobi, kakor je predpisano v odstavku 2, in ki so taki, da lahko preveri, ali so bile določbe veterinarske zakonodaje izpolnjene,“;

5.

člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca ob upoštevanju predpisov, veljavnih v državi, v kateri je njegov sedež, uradno obvesti organ prosilec ali poskrbi, da je ta uradno obveščen o vseh instrumentih ali odločitvah, ki prihajajo od pristojnih organov in zadevajo izvajanje veterinarske zakonodaje.“;

6.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Zaprošeni organ organu prosilcu na njegovo zahtevo zagotovi vse koristne informacije, ki jih ima ali jih dobi v skladu s členom 4(2), zlasti tiste v obliki poročil in drugih dokumentov ali overjenih izvodov izpiskov iz takih poročil ali dokumentov, ki se nanašajo na dejansko ugotovljeno delovanje, ki se organu prosilcu zdi v nasprotju z veterinarsko zakonodajo.“;

7.

člen 8(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Če se pristojnim organom vsake države članice v zvezi z izpolnjevanjem veterinarske zakonodaje zdi koristno:

(a)

v čim večji meri izvajajo spremljanje v skladu s členom 6 ali poskrbijo, da se takšno spremljanje izvaja;

(b)

čim prej sporočijo pristojnim organom v drugih državah članicah vse razpoložljive informacije, zlasti tiste v obliki poročil in drugih dokumentov ali izvodov takih poročil ali dokumentov oziroma izpisov iz njih, ki zadevajo delovanje, ki je ali se jim zdi v nasprotju z veterinarsko zakonodajo, in zlasti sredstva ali metode, uporabljene za izvajanje takega delovanja.“;

8.

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

1.   Pristojni organi vsake države članice takoj po tem, ko jih prejmejo, sporočijo Komisiji:

(a)

vse informacije, ki se jim zdijo koristne v zvezi:

z blagom, za katerega je obstajal ali obstaja sum, da je bilo predmet transakcij, ki so v nasprotju z veterinarsko zakonodajo,

z metodami ali postopki, ki so bili uporabljeni ali se sumi, da so bili uporabljeni v nasprotju s tako zakonodajo;

(b)

vse informacije o pomanjkljivostih ali pravnih prazninah v navedeni zakonodaji, ki jih je pokazalo ali nakazalo njeno izvajanje.

2.   Komisija pristojnim organom vsake države članice takoj po tem, ko jih prejme, sporoči vse informacije, ki omogočajo skladnost z veterinarsko zakonodajo, ki jo je treba uveljaviti.“;

9.

člen 10 se spremeni, kot sledi:

(a)

v odstavku 1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Če pristojni organi v državah članicah odkrijejo delovanje, ki je ali se zdi v nasprotju z veterinarskimi predpisi in ki je posebej pomembno na ravni Unije ter zlasti:“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Informacije glede fizičnih ali pravnih oseb se sporoči, kot je določeno v odstavku 1, samo kolikor je to nujno potrebno, da se omogoči ugotovitev delovanja, ki je v nasprotju z veterinarsko zakonodajo.“;

10.

v členu 11 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija in države članice, ki se sestanejo v okviru Stalnega veterinarskega odbora:“;

11.

v členu 15(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Odstavek 1 ne preprečuje uporabe informacij, pridobljenih v skladu s to direktivo, v katerem koli pravnem sporu ali postopku, ki bi bil uveden naknadno zaradi neskladja z veterinarsko zakonodajo, ali v primerih preprečevanja in odkrivanja nepravilnosti, ki so v škodo skladom Unije.“.

Člen 67

Spremembe Direktive 90/425/EGS

Direktiva 90/425/EGS se spremeni:

1.

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi“;

2.

v členu 1 se črta drugi odstavek;

3.

člen 2 se spremeni:

(a)

točka 2 se črta;

(b)

točka 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.

„pristojni organ“ pomeni osrednji organ države članice, pristojen za izvajanje veterinarskih pregledov, ali drugi organ, ki mu je ta organ poveril navedeno pristojnost;“;

4.

v členu 3(1) se drugi pododstavek točke (d) nadomesti z naslednjim:

„Ta spričevala ali dokumenti, ki jih je izdal uradni veterinar, pristojen za gospodarstvo, center ali organizacijo porekla, morajo spremljati živali in proizvode do njihovega namembnega kraja.“;

5.

člen 4 se spremeni, kot sledi:

(a)

v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

da imetniki živine in proizvodov iz člena 1 izpolnjujejo zdravstvene zahteve posameznih držav ali Unije, na katere se nanaša ta direktiva, na vseh stopnjah proizvodnje in trženja;“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Države članice porekla sprejmejo ustrezne ukrepe, da kaznujejo vse kršitve veterinarske zakonodaje s strani fizičnih ali pravnih oseb, kadar se ugotovi, da so bila kršena pravila Unije, predvsem kadar se ugotovi, da spričevala, dokumenti ali identifikacijske oznake ne ustrezajo dejanskemu statusu živali ali njihovim gospodarstvom porekla ali dejanskim lastnostim proizvodov.“;

6.

člen 19 se črta;

7.

v Prilogi A se črta poglavje II.

Člen 68

Prenos

Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členoma 66 in 67, do 1. novembra 2018. Komisiji takoj sporočijo besedila teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to uredbo ali pa sklic nanje navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktive, razveljavljene s to uredbo, štejejo za sklicevanja na to uredbo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

Člen 69

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. novembra 2018.

Člen 65 se uporablja od 19. julija 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 8. junija 2016

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

A.G. KOENDERS


(1)  UL C 226, 16.7.2014, str. 70.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. aprila 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 17. maja 2016.

(3)  Direktiva Sveta 88/661/EGS z dne 19. decembra 1988 o zootehniških standardih, ki se uporabljajo za plemenske živali vrste prašič (UL L 382, 31.12.1988, str. 36).

(4)  Direktiva Sveta 89/361/EGS z dne 30. maja 1989 o čistopasemskih plemenskih ovcah in kozah (UL L 153, 6.6.1989, str. 30).

(5)  Direktiva Sveta 90/427/EGS z dne 26. junija 1990 o zootehniških in genealoških pogojih, ki urejajo promet s kopitarji znotraj Skupnosti (UL L 224, 18.8.1990, str. 55).

(6)  Direktiva Sveta 91/174/EGS z dne 25. marca 1991 o določitvi zootehniških in genealoških pogojev v prometu s čistopasemskimi živalmi in o spremembi direktiv 77/504/EGS in 90/425/EGS (UL L 85, 5.4.1991, str. 37).

(7)  Direktivi Sveta 94/28/ES z dne 23. junija 1994 o določitvi načel v zvezi z zootehniškimi in genealoškimi pogoji, ki veljajo za uvoz živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov iz tretjih držav, in o dopolnitvi Direktive 77/504/EGS o čistopasemskem plemenskem govedu (UL L 178, 12.7.1994, str. 66).

(8)  Direktiva Sveta 2009/157/ES z dne 30. novembra 2009 o čistopasemskem plemenskem govedu (UL L 323, 10.12.2009, str. 1).

(9)  Direktiva Sveta 87/328/EGS z dne 18. junija 1987 o sprejetju čistopasemskega plemenskega goveda za pleme (UL L 167, 26.6.1987, str. 54).

(10)  Direktiva Sveta 90/118/EGS z dne 5. marca 1990 o sprejetju čistopasemskih plemenskih prašičev za pleme (UL L 71, 17.3.1990, str. 34).

(11)  Direktiva Sveta 90/119/EGS z dne 5. marca 1990 o hibridnih plemenskih prašičih za pleme (UL L 71, 17.3.1990, str. 36).

(12)  Sklep Sveta 77/505/EGS z dne 25. julija 1977 o ustanovitvi Stalnega odbora za zootehniko (UL L 206, 12.8.1977, str. 11).

(13)  Sklep Sveta 93/626/EGS z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (UL L 309, 13.12.1993, str. 1).

(14)  Sklep Sveta 2014/283/EU z dne 14. aprila 2014 o sklenitvi Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti, v imenu Evropske unije (UL L 150, 20.5.2014, str. 231).

(15)  Uredba (EU) št. 511/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ukrepih za izpolnjevanje obveznosti uporabnikov iz Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, v Uniji (UL L 150, 20.5.2014, str. 59).

(16)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(17)  Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih živalskih boleznih in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(18)  Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L 189, 27.6.2014, str. 1).

(19)  Odločba Sveta 96/463/ES z dne 23. julija 1996 o določitvi referenčnega organa, odgovornega za usklajevanje enotnih testnih metod in ocenjevanja rezultatov za čistopasemsko plemensko govedo (UL L 192, 2.8.1996, str. 19).

(20)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(21)  Direktiva Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L 268, 24.9.1991, str. 56).

(22)  Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L 24, 30.1.1998, str. 9).

(23)  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(24)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(25)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(26)  Odločba Komisije 84/247/EGS z dne 27. aprila 1984 o določitvi meril za priznanje rejskih organizacij in združenj, ki vodijo ali vzpostavijo rodovniške knjige za čistopasemsko plemensko govedo (UL L 125, 12.5.1984, str. 58).

(27)  Odločba Komisije 84/419/EGS z dne 19. julija 1984 o določitvi meril za vpis govedi v rodovniške knjige (UL L 237, 5.9.1984, str. 11).

(28)  Odločba Komisije 89/501/EGS z dne 18. julija 1989 o določitvi pogojev za priznanje in nadzor rejskih združenj in rejskih organizacij, ki vzpostavijo ali vodijo rodovniške knjige za čistopasemske plemenske prašiče (UL L 247, 23.8.1989, str. 19).

(29)  Odločba Komisije 89/502/EGS z dne 18. julija 1989 o pogojih za vpis čistopasemskih plemenskih prašičev v rodovniške knjige (UL L 247, 23.8.1989, str. 21).

(30)  Odločba Komisije 89/504/EGS z dne 18. julija 1989 o določitvi pogojev za priznanje in nadzor rejskih združenj, rejskih organizacij in zasebnih podjetij, ki vzpostavijo ali vodijo registre za hibridne plemenske prašiče (UL L 247, 23.8.1989, str. 31).

(31)  Odločba Komisije 89/505/EGS z dne 18. julija 1989 o določitvi pogojev za vpis hibridnih plemenskih prašičev v registre (UL L 247, 23.8.1989, str. 33).

(32)  Odločba Komisije 89/507/EGS z dne 18. julija 1989 o metodah za ocenjevanje proizvodnih lastnosti in za napovedovanje genetske vrednosti čistopasemskih in hibridnih plemenskih prašičev (UL L 247, 23.8.1989, str. 43).

(33)  Odločba Komisije 90/254/EGS z dne 10. maja 1990 o določitvi pogojev za priznanje rejskih organizacij in združenj, ki vzpostavljajo ali vodijo rodovniške knjige za čistopasemske plemenske ovce in koze (UL L 145, 8.6.1990, str. 30).

(34)  Odločba Komisije 90/255/EGS z dne 10. maja 1990 o določitvi pogojev za vpis čistopasemskih plemenskih ovc in koz v rodovniške knjige (UL L 145, 8.6.1990, str. 32).

(35)  Odločba Komisije 90/256/EGS z dne 10. maja 1990 o metodah za merjenje in ocenjevanje proizvodnih lastnosti ter napovedovanje genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih ovc in koz (UL L 145, 8.6.1990, str. 35).

(36)  Odločba Komisije 90/257/EGS z dne 10. maja 1990 o določitvi meril za sprejetje čistopasemskih plemenskih ovc in koz za pleme ter o uporabi njihovega semena, jajčnih celic ali zarodkov (UL L 145, 8.6.1990, str. 38).

(37)  Odločba Komisije 92/353/EGS z dne 11. junija 1992 o določitvi meril za priznanje ali odobritev organizacij in združenj, ki vodijo ali vzpostavijo rodovniške knjige za registrirane kopitarje (UL L 192, 11.7.1992, str. 63).

(38)  Odločba Komisije 96/78/ES z dne 10. januarja 1996 o določitvi pogojev za vpis in registracijo kopitarjev v rodovniške knjige za pleme (UL L 19, 25.1.1996, str. 39).

(39)  Odločba Komisije 2006/427/ES z dne 20. junija 2006 o določitvi metod za spremljanje proizvodnih lastnosti in metod za napovedovanje genetske vrednosti čistopasemskega plemenskega goveda (UL L 169, 22.6.2006, str. 56).

(40)  Odločba Komisije 92/354/EGS z dne 11. junija 1992 o določitvi pravil za zagotavljanje koordinacije med organizacijami in združenji, ki vodijo ali vzpostavijo rodovniške knjige za registrirane kopitarje (UL L 192, 11.7.1992, str. 66).

(41)  Odločba Komisije 89/503/EGS z dne 18. julija 1989 o zootehniškem spričevalu za čistopasemske plemenske prašiče, njihovo seme, jajčne celice in zarodke (UL L 247, 23.8.1989, str. 22).

(42)  Odločba Komisije 89/506/EGS z dne 18. julija 1989 o zootehniškem spričevalu za hibridne plemenske prašiče, njihovo seme, jajčne celice in zarodke (UL L 247, 23.8.1989, str. 34).

(43)  Odločba Komisije 90/258/EGS z dne 10. maja 1990 o določitvi zootehniških spričeval za čistopasemske plemenske ovce in koze, njihovo seme, jajčne celice in zarodke (UL L 145, 8.6.1990, str. 39).

(44)  Odločba Komisije 96/79/ES z dne 12. januarja 1996 o določitvi zootehniških spričeval za seme, jajčne celice in zarodke registriranih kopitarjev (UL L 19, 25.1.1996, str. 41).

(45)  Odločba Komisije 96/509/ES z dne 18. julija 1996 o genealoških in zootehniških pogojih za uvoz semena nekaterih živali (UL L 210, 20.8.1996, str. 47).

(46)  Odločba Komisije 96/510/ES z dne 18. julija 1996 o zootehniških spričevalih za uvoz plemenskih živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov (UL L 210, 20.8.1996, str. 53).

(47)  Odločba Komisije 2005/379/ES z dne 17. maja 2005 o zootehniških spričevalih in podatkih za čistopasemsko plemensko govedo, njihovo seme, jajčne celice in zarodke (UL L 125, 18.5.2005, str. 15).

(48)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/262 z dne 17. februarja 2015 določitvi pravil v skladu z direktivama Sveta 90/427/EGS in 2009/156/ES v zvezi z metodami za identifikacijo enoprstih kopitarjev (uredba o potnih listih za enoprste kopitarje) (UL L 59, 3.3.2015, str. 1).

(49)  Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (UL L 351, 2.12.1989, str. 34).

(50)  Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (UL L 224, 18.8.1990, str. 29).


PRILOGA I

PRIZNAVANJE REJSKIH DRUŠTEV IN REJSKIH PODJETIJ TER ODOBRITEV REJSKIH PROGRAMOV IZ POGLAVJA II

DEL 1

Zahteve za priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij iz člena 4(3)(b)

A.

Združenja rejcev, rejske organizacije, zasebna podjetja, ki delujejo v zaprtih proizvodnih sistemih, in javni organi:

1.

so pravna oseba v skladu z zakonodajo države članice, v kateri je vložena prošnja za priznanje;

2.

imajo dovolj usposobljenega osebja ter ustrezne prostore in opremo za učinkovito izvajanje rejskih programov, za katere nameravajo zaprositi za odobritev v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12;

3.

so zmožni opravljati preglede, potrebne za evidentiranje porekla čistopasemskih plemenskih živali, za katere se ti rejski programi izvajajo;

4.

imajo glede vsakega rejskega programa na voljo dovolj veliko populacijo plemenskih živali na geografskih območjih, na katerih se ti rejski programi izvajajo;

5.

so zmožni pripraviti, ali so dali pripraviti in so zmožni uporabljati zbrane podatke o čistopasemskih plemenskih živalih, potrebne za izvajanje teh rejskih programov.

B.

Poleg zahtev, navedenih v točki A:

1.

združenja rejcev, rejske organizacije in javni organi:

(a)

imajo v vsakem od svojih rejskih programov zadostno število sodelujočih rejcev;

(b)

sprejmejo poslovnike:

(i)

za urejanje reševanja sporov z rejci, ki sodelujejo v njihovih rejskih programih;

(ii)

za zagotavljanje enake obravnave rejcev, ki sodelujejo v njihovih rejskih programih;

(iii)

ki določajo pravice in obveznosti rejcev, vključenih v njihove rejske programe, ter rejskih društev ali rejskih podjetij;

(iv)

ki določajo pravice in obveznosti rejcev članov, kadar je predvideno članstvo rejcev;

2.

poslovniki iz točke 1(b) rejcem, ki sodelujejo v rejskem programu, ne preprečujejo:

(a)

proste izbire pri selekciji in reji svojih plemenskih živali;

(b)

vpisa potomcev teh plemenskih živali v rodovniške knjige ali rodovniške registre v skladu s pravili iz poglavja IV te uredbe;

(c)

da so lastniki svojih plemenskih živali.

DEL 2

Zahteve za odobritev rejskih programov, ki jih izvajajo rejska društva in rejska podjetja iz člena 8(3) in, kadar je ustrezno, člena 12

1.

Rejski program iz člena 8(3) in, kadar je ustrezno, člena 12, vsebuje:

(a)

informacije o njegovem namenu, to je ohraniti pasmo, izboljšati pasmo, linijo ali križanca, oblikovati novo pasmo, linijo ali križanca ali obnoviti pasmo oziroma kombinacija navedenega;

(b)

ime pasme v primeru čistopasemskih plemenskih živali ali pasme, linije ali križane pasme v primeru hibridnih plemenskih prašičev, za katere se izvaja rejski program, da se prepreči zamenjava s podobnimi pasmami, linijami ali križanimi pasmami, vpisanimi v druge obstoječe rodovniške knjige ali registre;

(c)

v primeru čistopasemskih plemenskih živali, podrobne značilnosti pasme, za katero se izvaja rejski program, vključno z navedbo njenih bistvenih lastnosti;

(d)

v primeru hibridnih plemenskih prašičev, podrobne značilnosti pasme, linije ali križane pasme, za katere se izvaja rejski program;

(e)

informacije o geografskem območju, na katerem se izvaja ali naj bi se izvajal;

(f)

informacije o sistemu za identifikacijo plemenskih živali, ki zagotavlja, da so te živali vpisane v rodovniško knjigo ali registrirane v register šele, ko so posamezno identificirane v skladu s pravom Unije o zdravju živali v zvezi z identifikacijo in registracijo živali zadevnih vrst;

(g)

informacije o sistemu za evidentiranje porekla čistopasemskih plemenskih živali, vpisanih ali registriranih ter primernih za vpis v rodovniške knjige, ali hibridnih plemenskih prašičev, vpisanih v registre;

(h)

selekcijske in rejske cilje rejskega programa, vključno z navedbo glavnih ciljev tega rejskega programa, in, kadar je ustrezno, podrobna merila za ocenjevanje, povezana s temi cilji, za selekcijo plemenskih živali;

(i)

v primeru vzpostavitve nove pasme ali obnovitve pasme iz člena 19 informacije o podrobnih okoliščinah, ki utemeljujejo vzpostavitev te nove pasme ali obnovitev te pasme;

(j)

kadar rejski program zahteva lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti:

(i)

informacije o sistemu, ki se uporablja za pripravo, evidentiranje, sporočanje in uporabo rezultatov lastne preizkušnje;

(ii)

informacije o sistemu za ocenjevanje genetske vrednosti in, kadar je ustrezno, za genomsko oceno plemenskih živali;

(k)

kadar se vzpostavijo dodatni deli ali se glavni del razdeli v razrede, pravila za razčlenitev rodovniške knjige in merila ali postopke za vpis živali v te dele ali razvrščanje živali v te razrede;

(l)

kadar rejsko društvo ali rejsko podjetje določene tehnične dejavnosti v zvezi z upravljanjem rejskih programov odda zunanjim izvajalcem iz člena 8(4), informacije o teh dejavnostih ter ime in kontaktne podatke imenovanih zunanjih izvajalcev;

(m)

kadar rejsko društvo ali rejsko podjetje namerava uporabiti odstopanje iz člena 31(1), informacije o osemenjevalnem središču za pridobivanje ali skladiščenje semena ali skupini za odvzem in pridobivanje zarodkov, ki izdaja zootehniška spričevala, in informacije o pogojih za izdajo teh zootehniških spričeval;

(n)

kadar se rejsko podjetje odloči, da navede informacije o rezultatih lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti, genetskih napakah in posebnostih v zootehniških spričevalih, izdanih za njegove hibridne plemenske prašiče in njihov zarodni material, kot je navedeno v členu 30(8), informacije o tej odločitvi.

2.

Rejski program obsega dovolj veliko populacijo plemenskih živali in zadostno število rejcev na geografskem območju, na katerem se izvaja ali naj bi se izvajal.

DEL 3

Dodatne zahteve za rejska društva, ki vzpostavljajo ali vodijo rodovniške knjige za čistopasemske plemenske enoprste kopitarje

1.

Poleg identifikacijskih zahtev, določenih v točki 1(f) dela 2, se smejo čistopasemski plemenski enoprsti kopitarji vpisati v rodovniško knjigo le, če so identificirani kot žrebeta pred odstavitvijo v spremnem spričevalu in kadar tako zahteva rejski program.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko država članica ali, če tako odloči, njen pristojni organ rejskemu društvu dovoli, da čistopasemske plemenske enoprste kopitarje vpiše v rodovniško knjigo, ki jo vodi to rejsko društvo, kadar se te živali identificirajo na kateri koli ustrezen vsaj enako zanesljiv način, kot so spremna spričevala, na primer s preverjanjem starševstva na podlagi analize DNK ali določitve njihove krvne skupine, če je tako dovoljenje v skladu z načeli rejskega društva, ki vodi izvorno rodovniško knjigo te pasme.

2.

Poleg zahtev, določenih v delu 2, vsebujejo rejski programi, ki se izvajajo za čistopasemske plemenske enoprste kopitarje, odobreni v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12:

(a)

kadar je ustrezno, pogoje za vpis čistopasemskih plemenskih živali, ki so druge pasme ali iz posebne linije žrebca ali družine kobile v tej drugi pasmi, v glavni del rodovniške knjige;

(b)

kadar rejski program prepoveduje ali omejuje uporabo ene ali več reproduktivnih tehnik ali uporabo čistopasemskih plemenskih živali za eno ali več reproduktivnih tehnik iz člena 21(2), podatke o navedeni prepovedi ali omejitvi;

(c)

pravila o izdaji spremnih spričeval ali drugih ustreznih metodah iz odstavka 1 in, kadar to zahteva rejski program, identifikaciji žrebeta pred odstavitvijo;

3.

Poleg zahtev iz delov 1 in 2 se za čistopasemske plemenske enoprste kopitarje uporabljajo naslednje posebne zahteve:

(a)

Kadar rejsko društvo pristojnemu organu da izjavo, da je rodovniška knjiga, ki jo je vzpostavilo, izvorna rodovniška knjiga za pasmo, za katero izvaja rejski program, to rejsko društvo:

(i)

ima evidenco o vzpostavitvi rodovniške knjige in je načela tega rejskega programa dalo na voljo javnosti;

(ii)

dokaže, da v času vložitve vloge iz člena 4(1) ni priznano nobeno drugo rejsko društvo v isti ali drugi državi članici ali tretji državi, ki je vzpostavilo rodovniško knjigo za isto pasmo ter ki izvaja rejski program za to pasmo na podlagi načel iz točke (i);

(iii)

tesno sodeluje z rejskimi društvi iz točke (b), zlasti pregledno in pravočasno obvešča ta rejska društva o vseh spremembah načel iz točke (i);

(iv)

je po potrebi določilo nediskriminatorna pravila za dejavnosti v zvezi z rodovniškimi knjigami, ki so jih za isto pasmo vzpostavili rejski organi, ki niso vključeni na seznam iz člena 34.

(b)

Kadar rejsko društvo pristojnemu organu da izjavo, da je rodovniška knjiga, ki jo je vzpostavilo, hčerinska rodovniška knjiga za pasmo, vključeno v njegov rejski program, to rejsko društvo:

(i)

v svoj rejski program vključi načela, ki jih je vzpostavilo rejsko društvo iz točke (a), ki vodi izvorno rodovniško knjigo za isto pasmo;

(ii)

vse informacije v zvezi z uporabo načel iz točke (i) in njihov vir da na voljo javnosti;

(iii)

ima vzpostavljene mehanizme, ki zagotavljajo potrebne prilagoditve pravil, določenih v njegovem rejskem programu iz člena 8(3) in, kadar je ustrezno, člena 12 spremembam navedenih načel, ki jih je vzpostavilo rejsko društvo iz točke (a) tega člena, ki vodi izvorno rodovniško knjigo.

4.

Za čistopasemske plemenske enoprste kopitarje se uporabljajo naslednje zahteve za priznanje rejskega društva:

(a)

z odstopanjem od točke B(1)(b) dela 1, kadar za eno pasmo na ozemljih, naštetih v Prilogi VI, več rejskih društev vodi rodovniške knjige za to pasmo in njihovi rejski programi iz člena 8(3) skupaj zajemajo celotna ozemlja, našteta v Prilogi VI, poslovniki iz točke B(1)(b) dela 1, ki jih določijo navedena rejska društva:

(i)

lahko določajo, da morajo čistopasemski plemenski enoprsti kopitarji navedene pasme biti rojeni na določenem ozemlju Unije, navedenem v Prilogi VI, da se lahko vpišejo v rodovniško knjigo navedene pasme za namene izjave o rojstvu;

(ii)

zagotovijo, da se omejitev iz točke (i) ne uporablja za vpis v rodovniško knjigo navedene pasme za namene razmnoževanja;

(b)

z odstopanjem od točke 3(a) tega dela, kadar načela rejskega programa določi izključno mednarodna organizacija, ki deluje na svetovni ravni, ter kadar niti rejsko društvo v državi članici niti rejski organ v tretji državi ne vodi izvorne rodovniške knjige za navedeno pasmo, lahko pristojni organ v državi članici prizna rejska društva, ki vodijo hčerinsko rodovniško knjigo za navedeno pasmo, če ta določijo cilje in merila iz točke 1(h) dela 2 v skladu z načeli, ki jih določa navedena mednarodna organizacija, in če ta načela:

(i)

to rejsko društvo da na voljo pristojnemu organu iz člena 4(3) za namene preverjanja;

(ii)

se vključijo v rejski program, ki ga izvaja to rejsko društvo;

(c)

z odstopanjem od točke 3(b) tega dela, rejsko društvo, ki vodi hčerinsko rodovniško knjigo, lahko določi dodatne razrede glede na genetske vrednosti, če se čistopasemski plemenski enoprsti kopitarji, ki so vpisani v razrede v glavnem delu izvorne rodovniške knjige ali v druge hčerinske rodovniške knjige pasme, lahko vpišejo v ustrezne razrede v glavnem delu te hčerinske rodovniške knjige.


PRILOGA II

VPIS V RODOVNIŠKE KNJIGE IN RODOVNIŠKE REGISTRE IZ POGLAVJA IV

DEL 1

Vpis čistopasemskih plemenskih živali v rodovniške knjige in vpis živali v dodatne dele

POGLAVJE I

Vpis čistopasemskih plemenskih živali v glavni del

1.

Zahteve iz člena 18(1) so naslednje:

(a)

žival izpolnjuje naslednja merila starševstva:

(i)

za vrste goveda, prašičev, ovc in koz je žival potomec staršev in starih staršev, vpisanih v glavni del rodovniške knjige iste pasme;

(ii)

za vrste enoprstih kopitarjev je žival potomec staršev, vpisanih v glavni del rodovniške knjige iste pasme;

(b)

poreklo živali je vzpostavljeno po pravilih rejskega programa, odobrenega v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12;

(c)

žival se identificira skladno s pravom Unije o zdravju živali v zvezi z identifikacijo in registracijo živali zadevnih vrst, in pravili iz rejskega programa, odobrenega v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12;

(d)

v primeru prodaje ali vstopa živali v Unijo, kadar je ta žival namenjena za vpis ali za registracijo vpisa v rodovniško knjigo, jo spremlja zootehniško spričevalo, izdano v skladu s členom 30;

(e)

kadar žival izhaja iz zarodnega materiala, ki se proda ali vstopi v Unijo, in je ta žival namenjena za vpis ali za registracijo vpisa v rodovniško knjigo, ta zarodni material spremlja zootehnično spričevalo, izdano v skladu s členom 30.

2.

Z odstopanjem od točke 1(a)(ii) tega poglavja lahko rejsko društvo, ki izvaja rejski program čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev, v glavni del svoje rodovniške knjige vpiše čistopasemskega plemenskega enoprstega kopitarja:

(a)

ki je v primeru križanja vpisan v glavni del rodovniške knjige za drugo pasmo, če so ta druga pasma in merila za vpis te čistopasemske plemenske živali določena v rejskem programu, odobrenem v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12; ali

(b)

ki v primeru linijske reje spada v posebno linijo žrebca ali družine kobile druge pasme, če so te linije in družine ter merila za vpis te čistopasemske plemenske živali določena v rejskem programu, odobrenem v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12.

3.

Poleg pravil, določenih v točki 1(c) tega poglavja, rejsko društvo, ki v svojo rodovniško knjigo vpiše čistopasemskega plemenskega enoprstega kopitarja, ki je že vpisan v rodovniško knjigo, ki jo je vzpostavilo drugo rejsko društvo, ki izvaja rejski program, odobren v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, navedeno čistopasemsko plemensko živali vpiše pod njeno identifikacijsko številko, ki ji je pripisana na podlagi Uredbe (EU) 2016/429 in ki zagotavlja edinstveno in neprekinjeno identifikacijo te živali in, razen v primeru odstopanja, o katerem se dogovorita zadevni rejski društvi, z istim imenom in z navedbo kode države rojstva v skladu z mednarodnimi sporazumi za zadevne pasme.

POGLAVJE II

Vpis živali v dodatne dele

1.

Pogoji, navedeni v členu 20(1), so:

(a)

žival se identificira v skladu z zakonodajo Unije o zdravju živali v zvezi z identifikacijo in registracijo živali zadevnih vrst, in pravili iz rejskega programa, odobrenega v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12;

(b)

rejsko društvo presodi, ali žival ustreza značilnostim te pasme iz točke 1(c) dela 2 Priloge I;

(c)

žival, kadar je ustrezno, izpolnjuje vsaj minimalne zahteve proizvodnosti, določene v rejskem programu, odobrenem v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, za tiste lastnosti, zaradi katerih se čistopasemske plemenske živali vpišejo v glavni del in ki se preskušajo v skladu s Prilogo III.

2.

Rejsko društvo lahko uporablja različne zahteve glede skladnosti z značilnostmi pasme iz točke 1(b) tega poglavja ali glede proizvodnosti iz točke 1(c) tega poglavja, odvisno od tega, ali žival:

(a)

pripada pasmi, čeprav nima znanega izvora, ali

(b)

izhaja iz programa križanja, omenjenega v rejskem programu, odobrenem v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12.

POGLAVJE III

Uvrstitev potomcev živali, vpisanih v dodatne dele, v glavni del

1.

Pogoji, navedeni v členu 20(2), so:

(a)

v primeru goveda, prašičev, ovc in koz je samica potomka:

(i)

matere in stare matere po materini strani, ki sta vpisani v dodatni del rodovniške knjige iste pasme, kot je določeno v členu 20(1);

(ii)

očeta in obeh starih očetov, ki so vpisani v glavni del rodovniške knjige iste pasme.

Prva generacija potomcev samice iz uvodnega stavka prvega pododstavka in samca čistopasemske plemenske živali, vpisane v glavni del rodovniške knjige iste pasme, se prav tako šteje kot čistopasemska plemenska žival ter se vpiše ali registrira za vpis v glavni del te rodovniške knjige in je primerna za vpis vanj;

(b)

v primeru enoprstih kopitarjev žival izpolnjuje pogoje za vpis samcev in samic, potomcev živali, vpisanih v dodatne dele, v glavni del, kakor določa rejski program, odobren v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12.

2.

Z odstopanjem od točke 1 tega poglavja in točke 1(a)(i) poglavja I lahko država članica ali, če tako odloči, njen pristojni organ iz člena 4(3) dovoli rejskemu društvu, ki izvaja rejski program za čistopasemske plemenske živali ogroženo pasme vrste goveda, prašičev, ovc in koz ali odpornih pasem ovc, da v glavni del svoje rodovniške knjige vpiše čistopasemsko plemensko žival, ki je potomec staršev in starih staršev, vpisanih v glavni ali dodatne dele rodovniške knjige navedene pasme.

Država članica ali, če tako odloči, njen pristojni organ, ki rejskemu društvu dovoli uporabo tega odstopanja, zagotovi, da:

(a)

rejsko društvo utemelji, zakaj mora uporabiti odstopanje, zlasti dokaže, da je premalo samcev čistopasemskih plemenskih živali te pasme za pleme;

(b)

je rejsko društvo vzpostavilo enega ali več dodatnih delov svoje rodovniške knjige;

(c)

so pravila, v skladu s katerimi rejsko društvo vpisuje živali v glavni ali dodatne dele te rodovniške knjige, določena v rejskem programu, odobrenem v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12.

Države članice, ki uveljavljajo to odstopanje, javno objavijo pasme, za katere velja odstopanje, in seznam iz člena 7.

DEL 2

Vpis hibridnih plemenskih prašičev v rodovniške registre

Zahteve iz člena 23 so naslednje:

(a)

hibridni plemenski prašič je potomec staršev in starih staršev, vpisanih v rodovniške knjige ali rodovniške registre;

(b)

hibridni plemenski prašič se po rojstvu identificira v skladu s pravom Unije o zdravju živali v zvezi z identifikacijo in registracijo prašičev, in pravili iz rejskega programa, odobrenega v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12;

(c)

poreklo hibridnega plemenskega prašiča se vzpostavi v skladu s pravili iz rejskega programa, odobrenega v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12;

(d)

hibridnemu plemenskemu prašiču se, kadar se to zahteva, priloži zootehniško spričevalo, izdano v skladu s členom 30.


PRILOGA III

LASTNA PREIZKUŠNJA IN OCENJEVANJE GENETSKE VREDNOSTI, KOT JE DOLOČENO V ČLENU 25

DEL 1

Splošne zahteve

Kadar rejska društva ali rejska podjetja ali zunanji izvajalci, ki jih imenujejo ta rejska društva ali rejska podjetja v skladu s členom 27(1)(b) izvedejo lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti, opredelijo in uporabljajo metode za lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti, ki so znanstveno sprejemljive v skladu z uveljavljenimi zootehničnimi načeli in upoštevajo morebitna:

(a)

pravila in standarde, ki so jih vzpostavila zadevna referenčna središča Evropske unije iz člena 29(1); ali

(b)

če teh pravil in standardov ni, načela, ki jih je sprejel Mednarodni odbor za kontrolo proizvodnosti živali (ICAR).

DEL 2

Zahteve za lastno preizkušnjo

1.

Lastna preizkušnja se izvaja na podlagi najmanj enega od naslednjih testnih programov, vzpostavljenih v skladu z metodami iz dela 1:

(a)

individualno lastno preizkušnjo plemenskih živali samih ali plemenskih živali na podlagi njihovih potomcev, sorojencev ali sorodnikov stranske linije na testnih postajah;

(b)

individualno lastno preizkušnjo plemenskih živali samih ali plemenskih živali na podlagi njihovih potomcev, sorojencev ali sorodnikov stranske linije ali drugih sorodnikov na kmetijah;

(c)

lastno preizkušnjo na podlagi podatkov iz raziskav, zbranih na kmetijah, prodajnih mestih, v klavnicah ali pri drugih nosilcih dejavnosti;

(d)

lastno preizkušnjo znotraj primerjalnih skupin plemenskih živali (primerjava znotraj primerjalne skupine);

(e)

drugi programi lastne preizkušnje, ki se izvajajo v skladu z metodami iz dela 1.

Programi lastne preizkušnje omogočajo zanesljivo primerjavo med plemenskimi živalmi. Potomstvo, sorojenci ali sorodniki stranske linije, na katerih se izvaja preskušanje na testnih postajah ali kmetijah, se izberejo nepristransko in se ne obravnavajo selektivno. V okviru preskušanja na kmetijah se razdelijo med kmetije, tako da se omogoči zanesljiva primerjava med testiranimi plemenskimi živalmi.

Rejska društva in rejska podjetja, ki izvajajo navedene programe lastne preizkušnje na testnih postajah, v skladu z metodami iz dela 1 v protokolu preskusa opredelijo pogoje za sprejem plemenskih živali, informacije o identiteti in ustreznih prejšnjih rezultatih preskusov za testne živali, lastnostih, ki se preskušajo, uporabljenih preskusnih metodah in vse druge ustrezne informacije.

2.

Rejska društva in rejska podjetja v svojih rejskih programih, priznanih v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, opredelijo lastnosti, ki se preskušajo ob upoštevanju selekcijskih ciljev iz teh rejskih programov.

3.

Pri ocenjevanju lastnosti v zvezi s proizvodnjo mleka se evidentirajo podatki o lastnostih v zvezi s proizvodnjo mleka, lastnostih v zvezi s sestavo mleka in drugih ustreznih lastnostih, opredeljenih v metodah iz dela 1. Evidentirajo se lahko še dodatni podatki o drugih lastnostih, povezanih s proizvodnjo ali kakovostjo mleka.

4.

Pri ocenjevanju lastnosti v zvezi s proizvodnjo mesa se evidentirajo podatki o lastnostih v zvezi s proizvodnjo mesa in drugih ustreznih lastnostih, opredeljenih v metodah iz dela 1. Evidentirajo se lahko še dodatni podatki o drugih lastnostih, povezanih z proizvodnjo ali kakovostjo mesa.

5.

Pri ocenjevanju lastnosti, ki niso navedene v točkah 3 in 4 tega dela, se te lastnosti ocenjujejo v skladu z metodami iz dela 1. Lahko vključujejo lastnosti, značilne za posamezno vrsto in pasmo, kot so telesni okvir, plodnost, težavnost telitve, lastnosti, povezane z zdravjem, preživetje potomcev, dolgoživost, omišičenost, pitovne lastnosti, temperament, vzdržljivost in kakršne koli druge ustrezne lastnosti, povezane s cilji selekcije iz rejskega programa, odobrenega v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12.

6.

Zbrani podatki o lastnostih iz točk 3, 4 in 5 se v ocenjevanje genetske vrednosti vključijo le v primeru, kadar se podatki pripravijo na podlagi sistema evidentiranja iz rejskega programa v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12.

7.

Za vse evidentirane lastnosti iz točk 3, 4 in 5 in informacije o uporabljenih načinih lastne preizkušnje se v rejskem programu, odobrenem v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, opredelita uporabljeni protokol preskusa in, kadar je pomembno, uporabljena metoda za potrjevanje rezultatov preskusov.

8.

Kadar se ocenjevanje genetske vrednosti izvaja na podlagi lastnosti iz točk 3, 4 in 5, se pri evidentiranju teh lastnosti zagotovi, da je mogoče ob končanem preskušanju za te lastnosti določiti zanesljive plemenske vrednosti.

9.

Podatki iz raziskav iz točke 1(c) tega dela se lahko evidentirajo in vključijo v ocenjevanje genetske vrednosti le, kadar so ti podatki potrjeni v skladu z metodami iz dela 1.

DEL 3

Zahteve za ocenjevanje genetske vrednosti

1.

Ocenjevanje genetske vrednosti plemenskih živali vključuje ustrezne proizvodne lastnosti in lastnosti, ki niso povezane s proizvodnjo, iz dela 2 v skladu s cilji selekcije iz rejskih programov, odobrenih v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12.

2.

Ocenjevanje genetske vrednosti vključuje samo lastnosti iz dela 2, ki se evidentirajo v skladu z rejskim programom, odobrenim v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12.

3.

Plemenske vrednosti plemenskih živali se ocenijo v skladu z metodami iz dela 1 na podlagi:

(a)

podatkov o plemenskih živalih, zbranih na osnovi lastne preizkušnje iz dela 2;

(b)

genomskih informacij o plemenskih živalih;

(c)

podatkov, pridobljenih na podlagi katere koli druge metode iz dela 1; ali

(d)

kombinacije informacij in podatkov iz točk (a), (b) in (c).

4.

Statistične metode, ki se uporabljajo za ocenjevanje genetske vrednosti, so v skladu z metodami iz dela 1. Te statistične metode zagotavljajo nepristransko ocenjevanje genetske vrednosti, na katerega ne bodo vplivali glavni okoljski učinki in struktura podatkov, in upoštevajo vse razpoložljive informacije o plemenskih živali, njenih potomcih, sorojencih, sorodnikih stranske linije in drugih sorodnikih v skladu z načinom lastne preizkušnje.

5.

Zanesljivosti ocenjenih plemenskih vrednosti se izračunajo v skladu z metodami iz dela 1. Pri objavi ocenjenih plemenskih vrednosti plemenskih živali se navedeta zanesljivost objavljenih plemenskih vrednosti in datum ocenjevanja.

6.

Pri samcih čistopasemskega plemenskega goveda, katerega seme je namenjeno uporabi za umetno osemenitev, se izvede ocenjevanje genetske vrednosti. To ocenjevanje genetske vrednosti se izvede na glavnih proizvodnih lastnostih ob upoštevanju rejskega programa v skladu z metodami iz dela 1, pa tudi druge ustrezne proizvodne in neproizvodne lastnosti v skladu z metodami iz dela 1. Kadar se za te lastnosti izvede ocenjevanje genetske vrednosti pri samcih čistopasemskega plemenskega goveda, katerega seme je namenjeno za umetno osemenitev, se plemenske vrednosti v zvezi s temi lastnostmi objavijo, z izjemo lastnosti živali iz člena 21(1)(g) (netestirani biki).

7.

Za samce čistopasemskega plemenskega goveda, katerega seme je namenjeno za umetno osemenitev, znaša minimalna zanesljivost plemenskih vrednosti vsaj:

(a)

pri bikih mlečnih pasem (vključno s pasmami za dvojni namen), 0,5 za glavne lastnosti v zvezi s proizvodnjo mleka ali glavne sestavne indekse, ki združujejo plemenske vrednosti, ocenjene za več posameznih lastnosti;

(b)

pri bikih mlečnih pasem (vključno s pasmami za dvojni namen), 0,3 za glavne lastnosti v zvezi s proizvodnjo mesa ali glavne sestavne indekse, ki združujejo plemenske vrednosti, ocenjene za več posameznih lastnosti;

8.

Zahteve v zvezi z minimalno zanesljivostjo vrednosti iz točke 7 ne veljajo za samce čistopasemskega plemenska goveda, ki:

(a)

se uporabljajo za namene preskusov v omejenih količinah, ki jih rejsko društvo potrebuje za izvedbo tovrstnih preskusov iz člena 21(1)(g) (netestirani biki);

(b)

so vključeni v rejske programe, ki zahtevajo lastno preizkušnjo ter ocenjevanje genetske vrednosti in katerih namen je ohranitev pasme ali ohranitev genske raznovrstnosti pasme.

9.

Genomsko ocenjeni samci čistopasemskega plemenskega goveda se obravnavajo kot primerni za umetno osemenitev, če je njihova genomska ocena:

(a)

potrjena v skladu z metodami iz dela 1 za vsako genomsko ocenjeno lastnost;

(b)

ponovno potrjena za te lastnosti v rednih časovnih presledkih in vsakič v primeru velikih sprememb genomske ocene ali ocene genetske vrednosti ali referenčne populacije.

10.

Rejsko društvo ali rejsko podjetje, ali, na zahtevo navedenega rejskega društva ali rejskega podjetja, zunanji izvajalec, ki ga imenuje to rejsko društvo ali rejsko podjetje v skladu s členom 27(1)(b), da javnosti na voljo informacije o genetskih napakah in genetskih posebnostih plemenskih živali, ki so povezane z rejskim programom.


PRILOGA IV

REFERENČNA SREDIŠČA EVROPSKE UNIJE IZ ČLENA 29

1.   Zahteve iz člena 29(4)(a);

Referenčna središča Evropske unije, imenovana v skladu s členom 29:

(a)

imajo primerno kvalificirano osebje, ki:

(i)

je ustrezno usposobljeno:

na področju lastne preizkušnje in ocenjevanja genetskih vrednosti čistopasemskih plemenskih živali, kadar so ta središča imenovana v skladu s členom 29(1),

na področju ohranitve ogroženih pasem, kadar so ta središča imenovana v skladu s členom 29(2);

(ii)

ima navodila, da spoštuje zaupno naravo nekaterih zadev, rezultatov ali sporočil;

(iii)

ima zadostno znanje na področju raziskovalnih dejavnosti na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni;

(b)

ima v lasti ali ima dostop do infrastrukture, opreme in proizvodov, potrebnih za opravljanje nalog iz:

(i)

točke (2), kadar so središča imenovana v skladu s členom 29(1); in

(ii)

točke (3), kadar so središča imenovana v skladu s členom 29(2).

2.   Naloge iz člena 29(4)(b)(i) za referenčna središča Evropske unije iz člena 29(1)

Referenčna središča Evropske unije, imenovana v skladu s členom 29(1):

(a)

sodelujejo z rejskimi društvi in zunanjimi izvajalci, ki jih rejska društva imenujejo v skladu s členom 27(1)(b), da se spodbuja enotna uporaba metod lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali iz člena 25;

(b)

obveščajo rejska društva, zunanje izvajalce, ki jih ta rejska društva imenujejo v skladu s členom 27(1)(b), ali pristojne organe, o metodah lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali;

(c)

redno pregledujejo rezultate lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti, ki ju opravijo rejska društva ali zunanji izvajalci, ki jih imenujejo ta rejska društva v skladu s členom 27(1)(b), in podatke, na katerih temeljijo;

(d)

primerjajo metode lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali;

(e)

na zahtevo Komisije ali države članice:

(i)

zagotavljajo pomoč pri usklajevanju metod lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali;

(ii)

priporočajo metode izračunavanja, ki jih je treba uporabiti pri lastni preizkušnji in ocenjevanju genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali;

(iii)

vzpostavijo platformo za primerjavo rezultatov metod lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali, ki se uporabljajo v državah članicah, zlasti z:

razvojem nadzornih protokolov za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali, ki se izvajata v državah članicah za izboljšanje primerljivosti rezultatov in učinkovitosti rejskih programov,

izvajanjem mednarodnega ocenjevanja živine na podlagi kombiniranih rezultatov lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali, ki se izvajata v državah članicah in tretjih državah,

razširjanjem rezultatov tega mednarodnega ocenjevanja,

objavo formule za pretvorbo in povezanih informacij, na katerih temelji ta formula;

(f)

zagotavljajo podatke o ocenjevanju genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali in usposabljanje za pomoč rejskim društvom ali zunanjim izvajalcem, ki jih ta rejska društva imenujejo v skladu s členom 27(1)(b), ki sodelujejo v mednarodnih primerjavah rezultatov ocenjevanja genetske vrednosti;

(g)

pomagajo pri reševanju nastajajočih težav v državah članicah, ki so povezane z ocenjevanjem genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali;

(h)

sodelujejo na področju svojih nalog z mednarodno priznanimi organizacijami;

(i)

zagotavljajo strokovno znanje in izkušnje Stalnemu odboru za zootehniko na zahtevo Komisije.

3.   Naloge iz člena 29(4)(b)(ii) za referenčna središča Evropske unije, imenovana v skladu s členom 29(2).

Referenčna središča Evropske unije, imenovana v skladu s členom 29(2):

(a)

sodelujejo z rejskimi društvi, zunanjimi izvajalci, ki jih rejska društva imenujejo v skladu s členom 27(1)(b), pristojnimi organi in drugimi organi držav članic, s ciljem spodbujati ohranitev ogroženih pasem ali ohranitev obstoječe genske raznovrstnosti teh pasem;

(b)

obveščajo rejska društva, zunanje izvajalce, ki jih imenujejo rejska društva v skladu s členom 27(1)(b), pristojne organe ali druge organe o metodah za ohranitev ogroženih pasem in ohranitev obstoječe genske raznovrstnosti teh pasem;

(c)

na zahtevo Komisije:

(i)

razvijajo ali harmonizirajo metode za ohranitev ogroženih pasem z in situ ali ex situ ukrepi ali za ohranitev genske raznovrstnosti znotraj teh pasem ali zagotavljajo pomoč pri tovrstnem razvoju ali harmonizaciji;

(ii)

razvijajo metode, ki se uporabljajo za opredelitev statusa ogroženih pasem v zvezi z njihovo gensko raznovrstnostjo ali tveganjem njene izgube zaradi kmetovanja, ali zagotavljajo pomoč na tem področju;

(iii)

spodbujajo izmenjave informacij o ohranitvi ogroženih pasem ali ohranitvi genske raznovrstnosti znotraj teh pasem med državami članicami;

(iv)

zagotavljajo usposabljanje za pomoč rejskim društvom ali zunanjim izvajalcem, ki jih ta rejska društva imenujejo v skladu s členom 27(1)(b), pristojnim organom ali drugim organom pri ohranjanju ogroženih pasem in ohranjanju genske raznovrstnosti znotraj teh pasem;

(v)

na področju svojih nalog sodelujejo z evropskimi in mednarodno priznanimi organizacijami;

(vi)

Stalnemu odboru za zootehniko zagotavljajo strokovno znanje in izkušnje s področja svojih nalog.


PRILOGA V

INFORMACIJE, KI SE ZAGOTOVIJO V ZOOTEHNIŠKIH SPRIČEVALIH IZ POGLAVJA VII

DEL 1

Splošne zahteve

V naslovu zootehniškega spričevala:

(a)

je navedeno, ali je žival čistopasemska plemenska žival ali hibridni plemenski prašič ali če zarodni material izvira iz čistopasemskih plemenskih živali ali hibridnih plemenskih prašičev;

(b)

je sklicevanje na taksonomske vrste;

(c)

je navedeno, ali je pošiljka namenjena za trgovino ali za vstop v Unijo;

(d)

je sklicevanje na to uredbo.

DEL 2

Zootehniška spričevala za čistopasemske plemenske živali in njihov zarodni material

POGLAVJE I

Zootehniška spričevala iz člena 30 za čistopasemske plemenske živali

1.

Zootehniška spričevala iz člena 30 za čistopasemske plemenske živali vsebujejo naslednje informacije:

(a)

ime rejskega društva ali, v primeru vstopa čistopasemske plemenske živali v Unijo, ime rejskega organa, ki spričevalo izda, in, kadar je na voljo, navede spletno stran tega rejskega društva ali rejskega organa;

(b)

ime rodovniške knjige;

(c)

kadar je ustrezno, razred glavnega dela, v katerega je vpisana čistopasemska plemenska žival;

(d)

ime pasme čistopasemske plemenske živali;

(e)

spol čistopasemske plemenske živali;

(f)

številko vpisa čistopasemske plemenske živali v rodovniško knjigo („št. v rodovniški knjigi“);

(g)

sistem identifikacije in individualno identifikacijsko številko, dodeljeno čistopasemski plemenski živali v skladu:

(i)

s pravom Unije o zdravju živali o identifikaciji in registraciji živali zadevnih vrst;

(ii)

s pravili rejskega programa, odobrenega v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, če ni veljavnega prava Unije o zdravju živali v zvezi z identifikacijo in registracijo živali, ki zahteva individualno identifikacijsko številko; ali

(iii)

z zakonodajo tretje države v primeru vstopa čistopasemske plemenske živali v Unijo;

(h)

kadar se zahteva v skladu s členom 22(1) in (2), metodo, ki se uporablja za preverjanje identitete čistopasemskih plemenskih živali za zbiranje njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov, in rezultate preverjanja te identitete;

(i)

datum in državo rojstva čistopasemske plemenske živali;

(j)

ime, naslov in, kadar je na voljo, elektronski naslov rejca (kraj rojstva čistopasemske plemenske živali);

(k)

ime in naslov ter, kadar je na voljo, elektronski naslov lastnika;

(l)

poreklo:

oče

št. in del v rodovniški knjigi

stari oče po očetu

št. in del v rodovniški knjigi

 

stara mati po očetu

št. in del v rodovniški knjigi

mati

št. in del v rodovniški knjigi

stari oče po materi

št. in del v rodovniški knjigi

 

stara mati po materi

št. in del v rodovniški knjigi

(m)

kadar so na voljo, rezultate lastne preizkušnje in aktualne rezultate ocenjevanja genetske vrednosti, vključno z datumom navedenega ter genetskimi napakami in genetskimi posebnostmi v zvezi z rejskim programom, ki zadevajo samo čistopasemsko plemensko žival;

(n)

v primeru brejih samic, datum osemenitve ali parjenja in identifikacijo samca osemenjevalca, ki se lahko navede v ločenem dokumentu;

(o)

datum in kraj izdaje zootehniškega spričevala ter ime, naziv in podpis posameznika, ki ga je za podpis tega spričevala pooblastilo rejsko društvo, ki je spričevalo izdalo, ali, ki ga je, v primeru vstopa čistopasemske plemenske živali v Unijo, pooblastil rejski organ, ki je izdal spričevalo; ta posameznik mora biti predstavnik navedenega rejskega društva ali rejskega organa ali predstavnik pristojnega organa iz člena 30(2)(b).

2.

Kadar se zootehniška spričevala izdajo za skupino čistopasemskih plemenskih prašičev, se lahko informacija iz točke 1 tega poglavja navede v enotnem zootehniškem spričevalu, če so te čistopasemske plemenske živali enake starosti in imajo isto genetsko mater in očeta.

POGLAVJE II

Zootehniška spričevala iz člena 30 za seme čistopasemskih plemenskih živali

Zootehniška spričevala iz člena 30 za seme čistopasemskih plemenskih živali vsebujejo naslednje informacije:

(a)

vse informacije iz poglavja I tega dela glede čistopasemske plemenske živali, od katere izhaja seme;

(b)

informacije, ki omogočajo identifikacijo semena, število odmerkov za odpremo, kraj in datum odvzema, ime, naslov in številko odobritve osemenjevalnega središča za pridobivanje ali skladiščenje semena ter ime in naslov prejemnika;

(c)

pri semenu, namenjenem za preskušanje čistopasemskih plemenskih živali, na katerih ni bila izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti, število odmerkov navedenega semena v skladu z omejenimi količinami iz člena 21(1)(g), ime in naslov rejskega društva ali zunanjega izvajalca, ki ga to rejsko društvo imenuje v skladu s členom 27(1)(b) in je pristojno za izvajanje tega preskušanja v skladu s členom 25;

(d)

datum in kraj izdaje zootehniškega spričevala ter ime, naziv in podpis posameznika, ki ga je za podpis tega spričevala pooblastilo rejsko društvo, ki je spričevalo izdalo, ali, ki ga je, v primeru vstopa semena v Unijo, pooblastil rejski organ, ki je izdal spričevalo; ta posameznik mora biti predstavnik navedenega rejskega društva ali rejskega organa ali nosilca dejavnosti iz člena 31(1) ali člena 33(1) ali predstavnik pristojnega organa iz člena 30(2)(b).

POGLAVJE III

Zootehniška spričevala iz člena 30 za jajčne celice čistopasemskih plemenskih živali

Zootehniška spričevala iz člena 30 za jajčne celice čistopasemskih plemenskih živali vsebujejo naslednje informacije:

(a)

vse informacije iz poglavja I tega dela v zvezi s samico darovalko, od katere izhajajo jajčne celice;

(b)

informacije, ki omogočajo identifikacijo jajčnih celic, število slamic, kraj in datum odvzema, ime, naslov in številko odobritve skupine za odvzem ali pridobivanje jajčnih celic ter ime in naslov prejemnika;

(c)

kadar je v slamici več kot ena jajčna celica, natančno število jajčnih celic, odvzetih isti čistopasemski plemenski živali;

(d)

datum in kraj izdaje zootehniškega spričevala ter ime, naziv in podpis posameznika, ki ga je za podpis tega spričevala pooblastilo rejsko društvo, ki je spričevalo izdalo, ali ki ga je, v primeru vstopa jajčnih celic v Unijo, pooblastil rejski organ, ki je izdal spričevalo; ta posameznik mora biti predstavnik navedenega rejskega društva ali rejskega organa ali nosilca dejavnosti iz člena 31(1) ali člena 33(1) ali predstavnik pristojnega organa iz člena 30(2)(b).

POGLAVJE IV

Zootehniška spričevala iz člena 30 za zarodke čistopasemskih plemenskih živali

Zootehniška spričevala iz člena 30 za zarodke čistopasemskih plemenskih živali vsebujejo naslednje informacije:

(a)

vse informacije iz poglavja I v zvezi s samico darovalko in samcem osemenjevalcem;

(b)

informacije, ki omogočajo identifikacijo zarodka, število slamic, kraj in datum odvzema ali pridobivanja, ime, naslov in številko odobritve skupine za odvzem ali pridobivanje zarodkov ter ime in naslov prejemnika;

(c)

kadar je v slamici več kot en zarodek, natančno število zarodkov, ki imajo ista starša;

(d)

datum in kraj izdaje zootehniškega spričevala ter ime, naziv in podpis posameznika, ki ga je za podpis tega spričevala pooblastilo rejsko društvo, ki je spričevalo izdalo, ali ki ga je, v primeru vstopa zarodkov v Unijo, pooblastil rejski organ, ki je izdal spričevalo, ta posameznik mora biti predstavnik navedenega rejskega društva ali rejskega organa ali nosilca dejavnosti iz člena 31(1) ali člena 33(1) ali predstavnik pristojnega organa iz člena 30(2)(b).

DEL 3

Zootehniška spričevala iz člena 30 za hibridne plemenske prašiče in njihov zarodni material

POGLAVJE I

Zootehniška spričevala za hibridne plemenske prašiče

1.

Zootehniška spričevala iz člena 30 za hibridne plemenske prašiče vsebujejo naslednje informacije:

(a)

ime rejskega podjetja, ki je spričevalo izdalo, ali, v primeru vstopa hibridnega plemenskega prašiča v Unijo, ime rejskega organa in sklicevanje na spletno mesto tega rejskega podjetja ali rejskega organa, kadar je na voljo;

(b)

ime rodovniškega registra;

(c)

ime pasme, linije ali križane pasme hibridnega plemenskega prašiča ter staršev in starih staršev tega prašiča;

(d)

spol hibridnega plemenskega prašiča;

(e)

številko vpisa hibridnega plemenskega prašiča v register („št. v registru“);

(f)

sistem identifikacije in individualno identifikacijsko številko, pripisano hibridnemu plemenskemu prašiču v skladu:

(i)

s pravom Unije o zdravju živali o identifikaciji in registraciji prašičev; or,

(ii)

s pravili rejskega programa, odobrenega v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, če ni veljavnega prava Unije o zdravju živali v zvezi z identifikacijo in registracijo živali, ki zahteva individualno identifikacijsko številko; ali

(iii)

z zakonodajo tretje države v primeru vstopa hibridnega plemenskega prašiča v Unijo;

(g)

kadar se zahteva v skladu s členom 22(2) metodo, ki se uporablja za identifikacijo preverjanje identitete hibridnega plemenskega prašiča rezultate preverjanja te identitete;

(h)

datum in državo rojstva hibridnega plemenskega prašiča;

(i)

ime, naslov in elektronski naslov rejca, kadar je na voljo (kraj rojstva hibridnega plemenskega prašiča);

(j)

ime in naslov ter elektronski naslov lastnika, kadar je na voljo;

(k)

poreklo:

oče

št. v registru

pasma, linija ali križana pasma

stari oče po očetu

št. v registru

pasma, linija ali križana pasma

stara mati po očetu

št. v registru

pasma, linija ali križana pasma

mati

št. v registru

pasma, linija ali križana pasma

stari oče po materi

št. v registru

pasma, linija ali križana pasma

stara mati po materi

št. v registru

pasma, linija ali križana pasma

(l)

kadar tako zahteva rejski program, rezultate lastne preizkušnje ali najnovejše rezultate ocenjevanja genetske vrednosti ali oboje, vključno z datumom navedenega ocenjevanja ter genetskimi napakami in genetskimi posebnostmi v zvezi z rejskim programom, ki zadeva samega hibridnega plemenskega prašiča ali, kolikor je znano, njegovo potomstvo;

(m)

v primeru brejih samic, datum osemenitve ali parjenja in podatek o samcu osemenjevalcu, ki se lahko navede v ločenem dokumentu;

(n)

datum in kraj izdaje zootehniškega spričevala ter ime, naziv in podpis posameznika, ki ga je za podpis tega spričevala pooblastilo rejsko društvo, ki je spričevalo izdalo, ali ki ga je, v primeru vstopa hibridnega plemenskega prašiča v Unijo, pooblastil rejski organ, ki je izdal spričevalo; ta posameznik mora biti predstavnik navedenega rejskega društva ali rejskega organa ali predstavnik pristojnega organa iz člena 30(2)(b).

2.

Pri izdaji zootehniških spričeval za skupino hibridnih plemenskih prašičev se lahko informacija iz točke 1 tega poglavja navede v enotnem zootehniškem spričevalu, pod pogojem, da so ti hibridni plemenski prašiči enake starosti in imajo isto genetsko mater in očeta.

POGLAVJE II

Zootehniška spričevala iz člena 30 za seme hibridnih plemenskih prašičev

Zootehniška spričevala iz člena 30 za seme hibridnih plemenskih prašičev vsebujejo naslednje informacije:

(a)

vse informacije iz poglavja I tega dela o hibridnem plemenskem prašiču, od katerega izhaja seme;

(b)

informacije, ki omogočajo identifikacijo semena, število odmerkov za odpremo, datum odvzema, ime, naslov in številko odobritve osemenjevalnega središča za pridobivanje ali skladiščenje semena ter ime in naslov prejemnika;

(c)

pri semenu, namenjenem za lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti hibridnih plemenskih prašičev, na katerih ni bila izvedena takšna lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti, število odmerkov tega semena v skladu z omejenimi količinami iz člena 24(1)(d), ime in naslov rejskega podjetja ali zunanjega izvajalca, ki ga imenuje to rejsko podjetje v skladu s členom 27(1)(b), pristojno za izvajanje te preizkušnje v skladu s členom 25;

(d)

datum in kraj izdaje zootehniškega spričevala ter ime, naziv in podpis posameznika, ki ga je za podpis tega spričevala pooblastilo rejsko podjetje, ki je spričevalo izdalo, ali ki ga je, v primeru vstopa semena v Unijo, pooblastil rejski organ, ki je izdal spričevalo; ta posameznik mora biti predstavnik navedenega rejskega podjetja ali rejskega organa ali nosilca dejavnosti iz člena 31(1) ali člena 33(1) ali predstavnik pristojnega organa iz člena 30(2)(b).

POGLAVJE III

Zootehniška spričevala iz člena 30 za jajčne celice hibridnih plemenskih prašičev

Zootehniška spričevala iz člena 30 za jajčne celice hibridnih plemenskih prašičev vsebujejo naslednje informacije:

(a)

vse informacije iz poglavja I tega dela v zvezi s samico darovalko, od katere izhajajo jajčne celice;

(b)

informacije, ki omogočajo identifikacijo jajčnih celic, število slamic, datum odvzema, ime, naslov in številko odobritve skupine za odvzem ali pridobivanje zarodkov ter ime in naslov prejemnika;

(c)

kadar je v slamici več kot ena jajčna celica, natančno število jajčnih celic, ki so odvzete istemu hibridnemu plemenskemu prašiču;

(d)

datum in kraj izdaje zootehniškega spričevala ter ime, naziv in podpis posameznika, ki ga je za podpis tega spričevala pooblastilo rejsko podjetje, ki je spričevalo izdalo, ali ki ga je, v primeru vstopa jajčnih celic v Unijo, pooblastil rejski organ, ki je izdal spričevalo; ta posameznik mora biti predstavnik navedenega rejskega podjetja ali rejskega organa ali nosilca dejavnosti iz člena 31(1) ali člena 33(1) ali predstavnik pristojnega organa iz člena 30(2)(b).

POGLAVJE IV

Zootehniška spričevala iz člena 30 za zarodke hibridnih plemenskih prašičev

Zootehniška spričevala iz člena 30 za zarodke hibridnih plemenskih prašičev vsebujejo naslednje informacije:

(a)

vse informacije iz poglavja I tega dela o samici darovalki in samcu osemenjevalcu;

(b)

informacije, ki omogočajo identifikacijo zarodkov, število slamic, kraj in datum njihovega odvzema ali pridobivanja, ime, naslov in številko odobritve skupine za odvzem ali pridobivanje zarodkov ter ime in naslov prejemnika;

(c)

kadar je v slamici več kot en zarodek, natančno število zarodkov, ki imajo ista starša;

(d)

datum in kraj izdaje zootehniškega spričevala ter ime, naziv in podpis posameznika, ki ga je za podpis tega spričevala pooblastilo rejsko podjetje, ki je spričevalo izdalo, ali ki ga je, v primeru vstopa zarodkov v Unijo, pooblastil rejski organ, ki je izdal spričevalo; ta posameznik mora biti predstavnik navedenega rejskega podjetja ali rejskega organa ali nosilca dejavnosti iz člena 31(1) ali člena 33(1) ali predstavnik pristojnega organa iz člena 30(2)(b).


PRILOGA VI

OZEMLJA IZ TOČKE 21 ČLENA 2

1.

Ozemlje Kraljevine Belgije

2.

Ozemlje Republike Bolgarije

3.

Ozemlje Češke republike

4.

Ozemlje Kraljevine Danske razen Ferskih otokov in Grenlandije

5.

Ozemlje Zvezne republike Nemčije

6.

Ozemlje Republike Estonije

7.

Ozemlje Irske

8.

Ozemlje Helenske republike

9.

Ozemlje Kraljevine Španije razen Ceute in Melille

10.

Ozemlje Francoske republike

11.

Ozemlje Republike Hrvaške

12.

Ozemlje Italijanske republike

13.

Ozemlje Republike Ciper

14.

Ozemlje Republike Latvije

15.

Ozemlje Republike Litve

16.

Ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg

17.

Ozemlje Madžarske

18.

Ozemlje Republike Malte

19.

Ozemlje Kraljevine Nizozemske v Evropi

20.

Ozemlje Republike Avstrije

21.

Ozemlje Republike Poljske

22.

Ozemlje Portugalske republike

23.

Ozemlje Romunije

24.

Ozemlje Republike Slovenije

25.

Ozemlje Slovaške republike

26.

Ozemlje Republike Finske

27.

Ozemlje Kraljevine Švedske

28.

Ozemlje Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska


PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva Sveta 2009/157/ES

Ta uredba

Člen 1

Člen 2, točki 9 in 12

Člen 2(a), (b), (e)

Člen 3(1)

Člen 2(c)

Člen 8(3)

Člen 2(d)

Člen 4(3)

Člen 3

Člen 18(1)

Člen 4(1)

Člen 7(1)

Člen 4(2)

Člen 7(5)

Člen 5

Člen 30(1), člen 30(4), prvi pododstavek, člen 30(6) in točka 1(d) poglavja I dela 1 Priloge II

Člen 6(a)

Člen 26(1) in Priloga III

Člen 6(b)

Del 1 Priloge I

Člen 6(c)

Del 2 Priloge I

Člen 6(d)

Del 1 Priloge II

Člen 6(e)

Člen 30(9) in (10) in Priloga V

Člen 7(1)

Člen 62(1)

Člen 7(2)

Člen 62(2)

Člen 8

Člen 9

Člen 10

Člen 11


Direktiva Sveta 87/328/EGS

Ta uredba

Člen 1

Člen 21(1)

Člen 2(1)

Člen 21(4)

Člen 2(2)

Členi 12 in 13

Člen 2(3)

Člen 3

Člen 22(1) in (3)

Člen 4

Člen 21(5)

Člen 5

Člen 29(1)

Člen 6

Člen 7


Uredba Sveta 96/463/ES

Ta uredba

Člen 1(1)

Člen 29(1)

Člen 1(2)

Člen 29(4)(a) in (b)(i)

Člen 2

Priloga II

Točki 1 in 2 Priloge IV


Direktiva Sveta 88/661/EGS

Ta uredba

Člen 1

Člen 2, točke 9, 10, 12 in 17

Člen 2(1)

Člen 3(1), člen 4(3) in člen 8(3)

Člen 2(2)

Člen 3

Člen 21(2)

Člen 4(1)

Člen 18(1)

Člen 4(2)

Člen 64(7)

Člen 4a, prvi pododstavek

Člen 7(1)

Člen 4a, drugi pododstavek

Člen 7(5)

Člen 5

Člen 30(1), člen 30(4), prvi pododstavek, člen 30(6) in točka 1(d) poglavja I dela 1 Priloge II

Člen 6(1)

Člen 30(9) in (10), dela 1 in 2 Priloge I, del 1 Priloge II, Priloga III in Priloga V

Člen 6(2)

Člen 7(1)

Člen 3(1), člen 4(3) in člen 8(3)

Člen 7(2)

Člen 1(3)

Člen 7a

Člen 7(1) in (5)

Člen 8

Člen 25(2)

Člen 9

Člen 30(1), člen 30(4), prvi pododstavek, člen 30(6) in točka 1(d) dela 1 Priloge II

Člen 10(1)

Člen 30(9) in (10), dela 1 in 2 Priloge I, del 2 Priloge II, Priloga III in Priloga V

Člen 10(2)

Člen 11(1)

Člen 62(1)

Člen 11(2)

Člen 62(2)

Člen 11(3)

Člen 62(2)

Člen 12

Člen 1(3)

Člen 13

Člen 14


Direktiva Sveta 90/118/EGS

Ta uredba

Člen 1

Člen 21(1)

Člen 2(1)

Člen 21(4)

Člen 2(2)

Člena 12 in 13 ter člen 28(2)

Člen 2(3)

Člen 14 in člen 28(2)

Člen 3

Člen 21(5)

Člen 4

Člen 62(1)

Člen 5

Člen 6


Direktiva Sveta 90/119/EGS

Ta uredba

Člen 1

Člen 24(1) in člen 25

Člen 2

Člen 24(3)

Člen 3

Člen 4


Direktiva Sveta 89/361/EGS

Ta uredba

Člen 1(1)

Člen 1(1)

Člen 1(2)

Člen 1(3)

Člen 2

Člen 2, točki 9 in 12

Člen 3(1)

Člen 3(1), člen 4(3) in člen 8(3)

Člen 3(2)

Člen 1(3)

Člen 4

Dela 1 in 2 Priloge I, del 1 Priloge II, Priloga III,

Člen 5

Člen 7(1) in (5)

Člen 6

Člen 30(1), člen 30(4), prvi pododstavek, člen 30(6) in točka 1(d) poglavja I dela 1 Priloge II

Člen 7

Člen 1(3)

Člen 8

Člen 62(1)

Člen 9

Člen 10


Direktiva Sveta 90/427/EGS

Ta uredba

Člen 1

Člen 1(1)

Člen 2

Člen 2, točki 9 in 12

Člen 3, prvi pododstavek

Člen 3(1)

Člen 3, drugi pododstavek

Člen 1(3)

Člen 4(1)(a)

Dela 1 in 3 Priloge I

Člen 4(1)(b)

Točka 1(c) poglavja I dela 1 Priloge II

Člen 4(2)

Člen 4(3), člen 19(4), člen 33, člen 34(1)(c), člen 30(9) in (10), člen 32, Priloga I, del 1 Priloge II in Priloga V

Člen 5

Člen 7(1) in (5)

Člen 6

Točka 3 poglavja I dela 1 Priloge II

Člen 7

Del 1 Priloge II in del 1 Priloge III

Člen 8(1)

Točka 1(c) poglavja I dela 1 Priloge II

Člen 8(2)

Člen 30(1), člen 30(4), prvi pododstavek, člen 30(6), člen 32 in točka 1(d) poglavja I dela 1 Priloge II

Člen 9

Člen 1(3)

Člen 10

Člen 62(1)

Člen 11

Člen 12

Priloga


Direktiva Sveta 91/174/EGS

Ta uredba

Člen 1

Člen 2

Člen 2

Člen 3, člen 35(1) in člen 45(1)

Člen 3

Člen 4

Člen 5

Člen 6

Člen 7

Člen 8


Direktiva Sveta 94/28/ES

Ta uredba

Člen 1(1)

Člen 1(1)

Člen 1(2)

Člen 1(3)

Člen 1(4)

Člen 3(1) in člen 36(2)

Člen 2

Člen 2

Člen 3

Člen 34

Člen 4

Člen 36(1)(a), (c) in (d) ter člen 37(1)(a)

Člen 5

Člen 36(1)(b) in (d)

Člen 6

Člen 36(1)(b) in (d)

Člen 7

Člen 36(1)(b) in (d)

Člen 8

Člen 39(2)

Člen 9(1) in (2)

Člen 37(1)(b) in (2)

Člen 9(3)

Člen 10

Člena 57 in 60

Člen 11

Člen 12

Člen 62(1)

Člen 13

Člen 14

Člen 15


Top