(a)

poslanstvo izobraževanja in usposabljanja je priprava ne samo za vključevanje na trg dela, ampak tudi prispevanje k socialni vključenosti in koheziji, s pomočjo širšega osebnega razvoja posameznikov in vseživljenjskega učenja, katerih cilj je kritičen, samozavesten, dejaven in neodvisen državljan, ki je sposoben razumeti kompleksnost sodobne družbe in pripravljen na soočanje s hitrimi spremembami, ki se dogajajo znotraj nje. Pomembno je, da se ne usmerimo zgolj na trenutne potrebe trga dela, pač pa tudi na tiste vidike izobraževanja in usposabljanja, na podlagi katerih se lahko spodbujajo inovacije, podjetništvo in ustvarjalnost, oblikujejo sektorji, ustvarjajo delovna mesta in novi trgi, krepi vloga ljudi (vključno z najbolj ranljivimi), bogati demokratično življenje ter razvija dejaven, nadarjen in aktiven državljan. Zaradi nedavnih tragičnih dogodkov, povezanih z radikalizacijo v nekaterih delih Evrope, je še pomembneje, da se poseben poudarek nameni državljanskim, demokratičnim in medkulturnim kompetencam ter kritičnemu razmišljanju;

(b)

učenci vseh starosti potrebujejo odlične učitelje in mentorje, da bi razvili širok nabor kompetenc in ustrezen odnos, saj vse to potrebujejo tako za življenje kot tudi za prihodnje delo. Učitelji in vodje usposabljanja so za učence lahko navdih in jim pomagajo pri pridobivanju višjega in ustreznejšega znanja, spretnosti in kompetenc ter imajo ključno vlogo pri uvajanju novih metod poučevanja in učenja. Vendar pa so potrebna stalna in vztrajna prizadevanja za privabljanje in ohranjanje talentov, odličnost učiteljskega poklica ter podporo temu z zagotavljanjem, da imajo učitelji in vodje usposabljanja ustrezno delovno okolje in da posodabljajo svoje znanje o najnovejšem razvoju ter da razvijajo pristop, ki je odprt do tehnoloških in družbenih sprememb, ki se dogajajo okoli njih;

(c)

tesnejše povezave med izobraževanjem in usposabljanjem ter sfero dela z vključevanjem vseh ustreznih deležnikov ima ključno vlogo pri zagotavljanju, da se sprosti potencial in nadarjenost vsakega posameznika, kar bo pripomoglo k temu, da bo lažje zaposljiv ter se vključeval v družbo in dejavno udejstvoval v njej; take povezave bodo pripomogle tudi k temu, da bodo sistemi izobraževanja in usposabljanja še naprej prožni ter odzivni na spremembe v družbi in na trgu dela. Pomembno je tudi spodbujati delodajalce, da zaposlene vključijo v vseživljenjsko učenje;

(d)

osvojitev digitalne kompetence v zgodnjem otroštvu je bistvenega pomena, toda pri izobraževanju in usposabljanju se je treba odzvati ne samo na trenutne potrebe na trgu dela po natančno opredeljenih tehničnih spretnostih, temveč tudi na dolgoročnejši cilj razvijanja prožnega mišljenja in radovednosti, ki sta potrebna za prilagajanje in pridobitev novih, še neopredeljenih znanj, spretnosti in kompetenc, ki bodo potrebni za usmerjanje tehnološkega razvoja v prihodnje;

(e)

ukrepe, opredeljene v programu za nova znanja in spretnosti za Evropo, bi bilo treba izvajati skladno s strateškim okvirom za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), saj ta združuje vse oblike učenja, vsestransko spoštuje subsidiarnost, ponuja učinkovito izhodišče za podporo politik držav članic ter spodbuja sodelovanje na ravni EU, pa tudi z drugimi ustreznimi političnimi procesi, kot je evropski semester. Ureditve glede usklajevanja na evropski ravni na področju izobraževanja, usposabljanja in spretnosti ter vprašanj v zvezi s poročanjem, morajo biti uspešne in učinkovite, države članice in Komisija pa se morajo z njimi strinjati. Treba je vsestransko izkoristiti strokovno znanje držav članic, in sicer na podlagi že obstoječih struktur;

(f)

treba je razmisliti o razpoložljivosti ustreznih finančnih sredstev EU, da se zagotovi izvedljivost dogovorjenih ukrepov v okviru programa za nova znanja in spretnosti za Evropo;