EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32016D1023

Sklep Sveta (EU) 2016/1023 z dne 17. junija 2016 o razveljavitvi Sklepa 2010/289/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja v Sloveniji

OJ L 166, 24.6.2016, p. 17–19 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2016/1023/oj

24.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/17


SKLEP SVETA (EU) 2016/1023

z dne 17. junija 2016

o razveljavitvi Sklepa 2010/289/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja v Sloveniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 126(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je Svet 2. decembra 2009 s Sklepom Sveta 2010/289/EU (1) na podlagi priporočila Komisije sklenil, da v Sloveniji obstaja čezmerni primanjkljaj. Svet je ugotovil, da naj bi javnofinančni primanjkljaj leta 2009 predvidoma dosegel 5,9 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe. Bruto javni dolg naj bi leta 2009 dosegel 34,2 % BDP, kar je pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe.

(2)

Svet je 2. decembra 2009 v skladu s členom 126(7) PDEU in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (2) na podlagi priporočila Komisije na Slovenijo naslovil priporočilo z namenom, da se stanje čezmernega primanjkljaja do leta 2013 odpravi. To priporočilo Sveta je bilo objavljeno.

(3)

Svet je 21. junija 2013 sklenil, da je Slovenija sprejela učinkovite ukrepe v skladu s priporočilom Sveta z dne 2. decembra 2009, izdanim na podlagi člena 126(7) PDEU, vendar je po sprejetju navedenega priporočila prišlo do nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance. Zato je Svet na podlagi priporočila Komisije sklenil, da so bili pogoji iz člena 3(5) Uredbe (ES) št. 1467/97 izpolnjeni, in na podlagi člena 126(7) PDEU sprejel novo priporočilo, naslovljeno na Slovenijo, z namenom, da se stanje čezmernega primanjkljaja odpravi do leta 2015. To novo priporočilo Sveta je bilo objavljeno.

(4)

Komisija je 5. marca 2014 v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) zaradi obstoja tveganj za trajno odpravo čezmernega primanjkljaja do konca leta 2015 na Slovenijo naslovila priporočilo, naj sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da v celoti izpolni priporočilo Sveta z dne 21. junija 2013, zlasti z doseganjem fiskalnega napora, ki ga je priporočil Svet.

(5)

V skladu s členom 4 Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Komisija zagotovi podatke za izvajanje postopka. Države članice morajo v okviru uporabe tega protokola v skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 (4) dvakrat na leto sporočiti podatke o javnofinančnih primanjkljajih in javnem dolgu ter drugih povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

(6)

Svet na podlagi sporočenih podatkov sprejme sklep o razveljavitvi sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Poleg tega se sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi le, če primanjkljaj po napovedih Komisije v obdobju, ki ga zajemajo napovedi, ne bo presegal referenčne vrednosti 3 % BDP (5) iz Pogodbe.

(7)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009, po uradnem obvestilu, ki ga je Slovenija poslala aprila 2016, ter na podlagi programa stabilnosti za leto 2016 in pomladanske napovedi Komisije iz leta 2016 je ugotovljeno naslednje:

Javnofinančni primanjkljaj je leta 2013 dosegel najvišjo raven pri 15 % BDP, nato pa se je leta 2014 znižal na 5 % BDP in leta 2015 na 2,9 % BDP. Zmanjšanje primanjkljaja v letu 2015 je bilo predvsem posledica enkratnih ukrepov, ki se niso ponovili in so vplivali na primanjkljaj v letu 2014 (1,1 % BDP) ter znatnega povečanja tekočih prihodkov (za 1,4 % BDP), ki je več kot izravnalo povišanje tekočih odhodkov (za 0,2 % BDP) in povišanje odhodkov za bruto investicije v osnovna sredstva (za 0,2 % BDP), ki je pojasnjeno z višjo stopnjo črpanja sredstev EU.

V programu stabilnosti za obdobje 2016–2019, ki ga je slovenska vlada predložila 28. aprila 2016, je načrtovano zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,2 % BDP v letu 2016 in na 1,6 % BDP v letu 2017. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2016 naj bi se primanjkljaj zmanjšal na 2,4 % BDP v letu 2016 in 2,1 % BDP v letu 2017. Primanjkljaj naj bi torej v obdobju, ki ga zajema napoved, ostal pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 3 % BDP.

Strukturni saldo, ki je javnofinančni saldo, prilagojen za gospodarski cikel in brez upoštevanja učinkov enkratnih in drugih začasnih ukrepov, se je v obdobju 2013–2015 poslabšal za 0,7 % BDP.

Delež javnega dolga v BDP se je z 71 % BDP v letu 2013 povečal na 83,2 % BDP v letu 2015, in sicer zaradi prilagoditve stanj in tokov ter enkratnih odhodkov, ki so povečali dolg. V skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2016 je bruto javni dolg dosegel najvišjo raven v letu 2015, leta 2017 pa naj bi se znižal na 78 % BDP zaradi zmanjšanja denarnih rezerv.

(8)

Od leta 2016, to je od leta po odpravi čezmernega primanjkljaja, velja za Slovenijo preventivni del Pakta za stabilnost in rast, zato bi se morala z ustrezno hitrostjo začeti približevati njenemu srednjeročnemu proračunskemu cilju, vključno s spoštovanjem referenčne vrednosti za odhodke, in izpolnjevati merilo glede dolga v skladu s členom 2(1a) Uredbe (ES) št.1467/97. V tem okviru se zdi, da obstaja tveganje določenega odklona od zahtevane prilagoditve za dosego srednjeročnega cilja v višini 0,6 % BDP v letu 2016. V letu 2017 obstaja ob predpostavki nespremenjenih politik tveganje znatnega odklona od priporočene prilagoditve za dosego srednjeročnega cilja v višini 0,6 % BDP. Slovenija bo po napovedih v letu 2016 izpolnjevala prehodne določbe glede dolga, v letu 2017 pa jih bo večinoma izpolnjevala. Na splošno bodo v letih 2016 in 2017 potrebni dodatni ukrepi.

(9)

V skladu s členom 126(12) PDEU se sklep Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta ustrezno zmanjšal.

(10)

Po mnenju Sveta se je čezmerni primanjkljaj v Sloveniji ustrezno zmanjšal, zato bi bilo treba Sklep 2010/289/EU razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da se je čezmerni primanjkljaj v Sloveniji ustrezno zmanjšal.

Člen 2

Sklep 2010/289/EU se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Republiko Slovenijo.

V Luxembourgu, 17. junija 2016

Za Svet

Predsednik

J.R.V.A. DIJSSELBLOEM


(1)  Sklep Sveta 2010/289/EU z dne 2. decembra 2009 o obstoju čezmernega primanjkljaja v Sloveniji (UL L 125, 21.5.2010, str. 46).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

(3)  Uredba (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (UL L 140, 27.5.2013, str. 11).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 145, 10.6.2009, str. 1).

(5)  V skladu z dokumentom „Podroben opis izvajanja Pakta za stabilnost in rast ter smernice o obliki in vsebini programov za stabilnost in konvergenčnih programov“.


Top