3.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 57/8

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 20. decembra 2014 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom silicij-mangana s poreklom iz Indije („zadevna država“) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 10. novembra 2014 vložil Comité de Liaison des Industries de Ferro-Alliages („Euroalliages“ ali „pritožnik“) v imenu treh proizvajalcev v Uniji. Pritožnik predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje silicij-mangana v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in indijske organe ter jih povabila k sodelovanju.

(4)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov v Indiji in nepovezanih uvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Zaradi omejenega števila znanih proizvajalcev Unije vzorčenje ni bilo potrebno. Vsi znani proizvajalci Unije so bili obveščeni o začetku preiskave ter pozvani, naj se javijo in sodelujejo v preiskavi.

(7)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(8)

Komisiji so odgovorili štirje nepovezani uvozniki, vendar sta le dva predložila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(9)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki v Indiji pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku.

(10)

Prvotno je na vprašalnik za izbor vzorca v določenem roku odgovorilo 21 proizvajalcev izvoznikov. Sporočili so skupni obseg izvoza, ki je po podatkih Eurostata predstavljal 48 % celotnega uvoza iz Indije v obdobju preiskave.

(11)

Naknadno je 13 dodatnih družb predložilo obrazce za izbor vzorca in izjavilo, da so pripravljene sodelovati. Komisija je stopila v stik s temi družbami in jih pozvala, naj predložijo več informacij o izvozu v Unijo. Vendar se je le 11 družb odzvalo in predložilo zahtevane informacije.

(12)

Komisija se je na podlagi priporočila pooblaščenca za zaslišanje odločila, da tudi te družbe upošteva kot sodelujoče proizvajalce izvoznike v preiskavi, družbe pa so bile o tem ustrezno obveščene 21. maja 2015. Posledično je celotni obseg izvoza vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov znašal 60 % celotnega uvoza iz Indije (podatki Eurostata).

(13)

Prvotno je bil izbran vzorec, sestavljen iz štirih skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so predstavljali največji reprezentativni obseg izvoza, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Ta vzorec je predstavljal 31 % celotnega obsega izvoza iz Indije v Unijo po podatkih Eurostata in 51 % celotnega obsega sodelujočih izvoznikov.

(14)

Naknadno je ena od vzorčenih družb obvestila Komisijo, da ne more več sodelovati kot vzorčena družba. V skladu s tem je bila odstranjena iz vzorca. Vendar so preostale tri družbe še vedno predstavljale približno 43 % celotnega izvoza sodelujočih indijskih proizvajalcev izvoznikov iz Indije v Unijo in približno 26 % celotnega uvoza po podatkih Eurostata, zato je vzorec še vedno veljal za reprezentativnega.

(15)

Pritožnik je trdil, da vzorec ni bil reprezentativen, ker vrste izvoza zadevnih izdelkov za dve od treh družb v vzorcu niso bile reprezentativne za veliko večino indijskega izvoza. Pritožnik je nadalje trdil, da vzorec v preostalih treh družbah predstavlja le 13 % celotnega indijskega izvoza v Unijo.

(16)

Zato je zahteval revizijo vzorca ali uporabo člena 18 osnovne uredbe, če ne bi bilo dovolj časa za izbiro novega vzorca.

(17)

Trditev pritožnika ni mogoče sprejeti. Prvič, vzorec dejansko predstavlja 26 % skupnega indijskega izvoza v Unijo in ne 13 %, kot je bilo zainteresiranim stranem zmotno sporočeno v dokumentu z informacijami, navedenem v uvodni izjavi 26 spodaj. Drugič, kot merilo za izbiro vzorca je bil uporabljen največji obseg izvoza v Unijo v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Zaradi dejstva, da dve od vzorčenih družb nista proizvajali in izvažali vseh vrst izdelkov, vzorec ni nereprezentativen, saj na splošno pokriva vse vrste silicij-mangana. Tretjič, pritožnik sam je v pritožbi trdil, da „je treba vse kakovosti in velikosti silicij-mangana obravnavati kot en sam izdelek, saj imajo vse enake glavne kemične in fizikalne lastnosti ter glavne uporabe“ (3). Četrtič, dejstvo, da je ena vzorčena družba z relativno majhnimi količinami izvoza prenehala sodelovati, verjetno ne pomeni znatnega vpliva na rezultat preiskave ali znatne stopnje nesodelovanja v vzorcu.

(18)

Iz tega sledi, da je treba zavrniti pritožnikov zahtevek, da se bodisi izbere nov vzorec bodisi uporabi člen 18 osnovne uredbe.

(19)

Poleg tega je pritožnik na zaslišanju 18. novembra 2015 trdil, da bi bilo treba izvoz nizkokakovostnega silicij-mangana v Unijo izključiti iz obsega izvoza vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, saj izdelka, ki je tako nizke kakovosti, evropske jeklarne ne morejo uporabiti. Komisija opozarja, da je nizkokakovostni silicij-mangan del zadevnega izdelka in da je bila v Unijo izvožena ustrezna količina. Zato zahtevka za izključitev ni mogoče sprejeti. Četudi bi ga sprejeli, bi bil učinek na reprezentativnost vzorca v vsakem primeru majhen, saj bi vzorec še vedno predstavljal približno četrtino celotnega indijskega izvoza v Unijo.

(20)

Pet proizvajalcev izvoznikov iz Indije je predložilo izpolnjene vprašalnike in zahtevalo, da se določi njihova individualna stopnja dampinga.

(21)

Komisija je menila, da glede na okoliščine preiskave takih zahtevkov ni bilo mogoče odobriti.

(22)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom ali skupinam proizvajalcev v Indiji, vsem znanim proizvajalcem v Uniji ter uvoznikom in uporabnikom, ki so zaprosili zanje.

(23)

Izpolnjeni vprašalniki so bili prejeti od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev v Indiji, dveh proizvajalcev Unije, dveh nepovezanih uvoznikov in petih uporabnikov v Uniji.

(24)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski iz člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(25)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(26)

Komisija se je odločila, da ne bo uvedla začasnih ukrepov. Vse zainteresirane strani so prejele dokument z informacijami, v katerem so bili pojasnjeni razlogi za neuvedbo začasnih ukrepov. Več zainteresiranih strani je predložilo pisne pripombe v zvezi z ugotovitvami iz dokumenta z informacijami. Strani so na svojo zahtevo imele možnost, da so zaslišane. Zaslišanje s pritožnikom je bilo opravljeno 8. decembra 2015 ob navzočnosti pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(27)

Komisija je nato vse strani obvestila o bistvenih dejstvih in upoštevanih dejavnikih, na podlagi katerih ni imela namena naložiti dokončne protidampinške dajatve na uvoz silicij-mangana s poreklom iz Indije v Unijo. Vsem stranem je bilo zagotovljeno obdobje, v katerem so lahko predložile pripombe glede dokončnega razkritja. Drugo zaslišanje s pritožnikom je bilo opravljeno 20. januarja 2016 ob navzočnosti pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Na zadnjenavedenem zaslišanju je pritožnika spremljal španski proizvajalec Unije FerroAtlantica, ki ga pritožnik ni zastopal in ki v postopku ni sodeloval, kot je navedeno spodaj v razdelku 5.

(28)

Kjer je to ustrezno, so bile obravnavane in upoštevane pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani.

(29)

Zadevni izdelek je silicij-mangan (vključno s fero-silicij-manganom) s poreklom iz Indije, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 7202 30 00 in ex 8111 00 11 („zadevni izdelek“).

(30)

Silicij-mangan je železova zlitina, ki je večinoma sestavljena iz mangana, silicija in železa, na splošno pa vsebuje manjše količine drugih elementov, kot so ogljik, fosfor, žveplo in bor. Silicij-mangan se proizvaja s topljenjem manganove rude v električnih pečeh ter se uporablja predvsem kot vir mangana in silicija pri proizvodnji jekla.

(31)

Obstaja več različnih kakovosti silicij-mangana, odvisno od vsebnosti mangana, silicija in ogljika, prodaja pa se v obliki kamnov različnih velikosti, odvisno od zahtev strank. Vendar vse kakovosti in velikosti predstavljajo en sam izdelek, čeprav se plača premija za višjo vsebnost mangana ali silicija in za vsebnost ogljika pod 0,1 %, ker je tak silicij-mangan primeren za proizvodnjo nekaterih posebnih vrst nerjavnega jekla.

(32)

Višja ali nižja vsebnost drugih elementov, kot sta fosfor in bor, ne vpliva na ceno, čeprav zaradi vsebnosti takih elementov nad določenimi pragi silicij-mangan ni primeren za nekatere vrste proizvodnje po proizvodni verigi navzdol.

(33)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(34)

Komisija je v dokumentu z informacijami ugotovila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(35)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je silicij-mangan z zelo nizko vsebnostjo ogljika (večinoma med 0,05 % in 0,1 %, največ pa 0,2 % – „nizkoogljični“ silicij-mangan) drugačen izdelek od „standardnega“ silicij-mangana, ki vsebuje desetkrat več ogljika (največ 2 %). Pojasnile so, da čeprav imata dva izdelka podobne kemične elemente, se njihove tehnične lastnosti razlikujejo in to vpliva na njihovo uporabo: nizkoogljični silicij-mangan se uporablja za nerjavno in posebno jeklo, standardni silicij-mangan pa za ogljikovo jeklo. Navedle so tudi, da ti dve vrsti silicij-mangana nista medsebojno zamenljivi. Medtem ko bi se nizkoogljični silicij-mangan lahko uporabljal za proizvodnjo standardnega jekla, standardnega silicij-mangana ni mogoče uporabljati za proizvodnjo nerjavnega in posebnega jekla. Poleg tega uporaba nizkoogljičnega silicij-mangana za proizvodnjo standardnega jekla ne bi bila smiselna, saj je nizkoogljični silicij-mangan dražji. Zato tisti proizvajalci jekla, ki kupujejo obe vrsti silicij-mangana, le-ti uporabljajo za različne proizvodnje. Poleg tega so opozorile, da so organi ZDA nizkoogljični silicij-mangan izključili iz obsega svoje preiskave in menili, da dejstvo, da Komisija v prejšnji preiskavi ni razlikovala med dvema vrstama silicij-mangana, ne pomeni, da bi morala Komisija v obravnavani zadevi sklepati enako. Na koncu navajajo, da bi v primeru suma, da gre za izogibanje dajatvam (standardni silicij-mangan deklariran kot nizkoogljični silicij-mangan, da bi se izognili kakršnim koli protidampinškim dajatvam), lahko preprosto izvedli učinkovite carinske preglede in teste.

(36)

Komisija je menila, da je treba za namen te preiskave silicij-mangan obravnavati kot en sam izdelek. Silicij-mangan je železova zlitina, ki se uporablja predvsem v proizvodnji jekla. Vedno je sestavljen iz istih kemičnih sestavin, čeprav se lahko sorazmerje sestavin rahlo razlikuje. Čeprav je za določeno jeklo potreben silicij-mangan z omejeno vsebnostjo ogljika, ki ga ni mogoče nadomestiti s standardnim silicij-manganom, to ne pomeni, da gre pri dveh vrstah silicij-mangana za različen izdelek. Različna vsebnost ogljika – in različna vsebnost mangana – v različnih vrstah silicij-mangana je ustrezno izražena v strukturi „kontrolne številke izdelka“ (PCN), ki omogoča primerjavo zadevne raznolikosti vrst izdelka. Organi ZDA so v svojih preiskavah nizkoogljični silicij-mangan izključili iz obsega izdelka, ker v ZDA ni bilo nobenih proizvajalcev nizkoogljičnega silicij-mangana. Komisija je že v prejšnjih preiskavah menila, da sta standardni in nizkoogljični silicij-mangan v osnovi enak izdelek, tudi da bi se izognila morebitnemu izogibanju dajatvam prek napačnega deklariranja (carinski organi nizkoogljičnega silicij-mangana ne morejo vizualno razlikovati; potrebno je testiranje). Dejstvo, da je nizkoogljični silicij-mangan dražji, ne zagotavlja, da bi lahko carinski organi odkrili morebitno izogibanje na podlagi cene na računu, zlasti če sta stranki v transakcijah povezani ali se dogovorita o navzkrižnih kompenzacijah. Zato se zahtevek zavrne.

(37)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(38)

Komisija je nato opredelila, katere vrste izdelka, ki se prodajajo na domačem trgu, so enake ali podobne vrstam izdelka, ki se prodaja za izvoz v Unijo, ter proučila, ali je domača prodaja posameznega sodelujočega proizvajalca izvoznika vseh vrst izdelka reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka v Unijo.

(39)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajno ceno.

(40)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila navedena prodaja dobičkonosna ali ne:

(41)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(42)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave, če:

(43)

Če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali je ni bilo dovolj, ali če določena vrsta izdelka ni bila prodana v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(44)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(45)

Za eno vzorčeno družbo normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka v skladu z metodologijo, opisano v uvodni izjavi 40 zgoraj. Za drugi dve vzorčeni družbi je bila normalna vrednost za nekatere vrste izdelkov konstruirana z uporabo metodologije, opisane v uvodni izjavi 44 zgoraj. Za druge vrste izdelkov, ki so bili prodani v običajnem poteku trgovine, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka v skladu z metodologijo, opisano v uvodni izjavi 40 zgoraj.

(46)

Proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali tako, da so neposredno prodajali neodvisnim strankam ali prek povezanih trgovcev s sedežem zunaj Unije.

(47)

Zato je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(48)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(49)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(50)

V zvezi s tem je imela indijska vlada uveljavljeni dve shemi za spodbujanje izvoza, tj. shemo povračila dajatev in shemo usmeritve v izdelek. Shema povračila dajatev je zagotavljala vračilo 1,7 % izvozne vrednosti franko ladja za uvozne dajatve in davke na uvožene materiale, če so bili taki vložki uporabljeni za proizvodnjo končnih izdelkov za izvoz. Shema usmeritve v izdelek je 4-odstotna ugodnost na vrednost franko ladja, dodeljena nekaterim izdelkom, ki se izvažajo, brez kakršnih koli nadaljnjih pogojev, ki povezujejo izvoženo in uvoženo blago.

(51)

Ena od družb je zahtevala prilagoditev za shemo povračila dajatev na podlagi člena 2(10)(b) osnovne uredbe. Vendar ni mogla dokazati povezave med uvoženimi surovinami in izvoženimi končnimi izdelki, kot zahteva člen 2(10)(b). Zato Komisija tega zahtevka ni sprejela.

(52)

Druga družba pa je zahtevala prilagoditev za shemo povračila dajatev in za shemo usmeritve v izdelek na podlagi člena 2(10)(k) osnovne uredbe. Kar zadeva shemo povračila dajatev, zahtevek v skladu s členom 2(10)(k) ne more uspeti, če zanj obstaja posebna pravna podlaga v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe in pogoji zadnjenavedenega niso izpolnjeni. Ker ta družba ni mogla dokazati nikakršne povezave med uvoženimi vložki in izvoženimi izdelki, je Komisija ta zahtevek zavrnila.

(53)

Kar zadeva shemo usmeritve v izdelek, družba s predloženimi podpornimi dokazi ni dokazala, da stranke dosledno plačujejo drugačno ceno na notranjem trgu zaradi sheme usmeritve v izdelek, kakor se zahteva v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe. Dokazi so le pokazali, da zneski, prejeti od indijske vlade v skladu s shemo usmeritve v izdelek, preprosto ustvarjajo dosledno razliko v prihodkih od prodaje na domačem in izvoznem trgu. Zato je Komisija ta zahtevek opredelila kot neutemeljen.

(54)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(55)

Tehtana povprečna stopnja dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(56)

Stopnja sodelovanja je veljala za nizko, ker je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal le 60 % celotnega izvoza iz Indije v Unijo.

(57)

Zato je Komisija stopnjo na ravni države izračunala na podlagi povprečja najvišjih dampinških transakcij ene vzorčene družbe.

(58)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(59)

Podobni izdelek so v obdobju preiskave izdelovali štirje proizvajalci Unije. Na podlagi razpoložljivih informacij iz pritožbe v Uniji ni drugih proizvajalcev podobnega izdelka. Sodelovala sta oba proizvajalca Unije, ki sta pritožnika, Comilog Dunkerque in OFZ. Še en proizvajalec Unije (Italghisa, Italija), ki je pritožbo podprl, je kmalu po začetku preiskave prenehal sodelovati. Vendar je bil njegov obseg proizvodnje obrobnega pomena. Četrti proizvajalec Unije, FerroAtlantica, ni sodeloval, vendar preiskavi ni nasprotoval.

(60)

Zaradi varstva zaupnosti podatkov obeh sodelujočih proizvajalcev Unije so vse vrednosti izražene v razponih. V OP je celotna proizvodnja Unije znašala [213 000/282 000] ton. Sodelujoča proizvajalca Unije sta proizvedla [85 000/113 000] ton, kar je predstavljalo približno [35 %/47 %] celotne proizvodnje Unije.

(61)

Več zainteresiranih strani je imelo pripombe glede opredelitve pojma industrija Unije. Prvič, menile so, da je bila zaradi nevključitve družbe FerroAtlantica med pritožnike vprašljiva ugotovitev Komisije, da bi za preostale proizvajalce lahko veljalo, da predstavljajo glavni delež industrije Unije, kot zahtevata člen 4.1 protidampinškega sporazuma STO in člen 4(1) osnovne uredbe. Drugič, prepričane so bile, da če bi pri analizi gospodarskih dejavnikov in indeksov, ki vplivajo na stanje industrije Unije, upoštevali tudi družbo FerroAtlantica in predvsem njeno dobičkonosnost v obravnavanem obdobju, bi bila posledična slika škode precej drugačna. Tretjič, trdile so, da je bila nevključitev družbe FerroAtlantica med pritožnike taktična izbira, utemeljena zgolj z namenom, da se izkrivi slika škode, saj je bila družba FerroAtlantica dejavna pritožnica v predhodnih protidampinških preiskavah, ki jih je začela Komisija.

(62)

Komisija je navedene trditve zavrnila, in sicer: (i) Komisija je vzpostavila ustrezen stik z družbo FerroAtlantica in ji poslala vprašalnik. To pomeni, da čeprav družba ni bila pritožnica, je imela enako možnost, da se javi, izrazi svoje stališče in sodeluje, tako da Komisiji predloži zahtevane informacije. Vendar družba ni sodelovala in se ni odzvala. Komisija družbe z ničemer ne more prisiliti k sodelovanju, niti ji tega ne more preprečiti. Zato bi bilo nevzdržno trditi, da je Komisija zadevno družbo izključila. Nasprotno, razpoložljivi podatki v zvezi s to družbo so bili zagotovljeni v pritožbi in uporabljeni pri preiskavi škode, kot je pojasnjeno spodaj v uvodni izjavi 88; (ii) proizvajalca Unije sta sodelovala in predložila potrebne informacije. Predstavljata približno [35 %/47 %] celotne proizvodnje Unije. Po mnenju Komisije je bil ta odstotek dovolj visok za ugotovitev, da ta dva proizvajalca predstavljata glavni delež domače proizvodnje. Glavni delež ne pomeni nujno večine v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe (4), kar je skladno z razlago podobnega koncepta iz člena 4.1 protidampinškega sporazuma STO (5); (iii) analiza mikroekonomskih kazalnikov je temeljila na podatkih obeh sodelujočih proizvajalcev Unije. Če bi bili upoštevani mikroekonomski podatki družbe FerroAtlantica, bi gospodarski kazalniki morda pokazali drugačna gibanja, ker pa sodelujoča proizvajalca Unije predstavljata glavni delež industrije Unije, je analiza, ki temelji na njunih podatkih, legitimna.

(63)

Celotna potrošnja Unije je bila ugotovljena tako, da je bil domači prodaji vseh proizvajalcev Unije prištet celoten uvoz v Unijo. Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v metričnih tonah)

(64)

Potrošnja Unije se je z leti zmanjšala, skladno z zmanjšanjem proizvodnje Unije in potrošnje jekla v Uniji.

(65)

Obseg uvoza je bil ugotovljen na podlagi podatkov Eurostata in ob upoštevanju vseh uvoznih režimov, vključno z aktivnim oplemenitenjem. Poreklo znatnega obsega uvoza „ni opredeljeno zaradi komercialnih ali vojaških razlogov v okviru trgovine s tretjimi državami“. Komisija je s pomočjo carinskih organov ene države članice lahko del tega obsega razčlenila po državi porekla. Po dodelitvi tega „neopredeljenega“ uvoza zadevnim državam porekla se splošno gibanje uvoza ne spremeni bistveno. Vendar so podatki o uvozu, da se ohrani zaupnost tega uvoza, predstavljeni v razponu.

(66)

Uvoz iz Indije se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v metričnih tonah) in tržni delež

(67)

Uvoz iz Indije predstavlja približno četrtino celotnega uvoza v Unijo in ima največji tržni delež celotnega uvoza v Unijo.

(68)

Uvoz iz Indije se je leta 2012 v primerjavi z letom 2011 precej povečal, v naslednjih letih pa se je spet zmanjšal na raven v OP, ki je nekoliko višja od ravni iz leta 2011. Gibanje uvoza iz Indije je bilo podobno gibanjem proizvodnje in prodaje industrije Unije in nasprotno gibanjem uvoza iz drugih tretjih držav (uvoz iz Indije se je leta 2012 povečal, medtem ko se je uvoz iz drugih tretjih držav zmanjšal, in obratno) v letu 2013 in v OP.

(69)

Pritožnik je trdil, da se je od leta 2008 do leta 2013 tržni delež iz Indije močno povečal.

(70)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 25, je proučitev gibanj v zvezi z oceno škode zajela obdobje od 1. januarja 2011 do konca OP. Zato se podatki iz obdobja pred letom 2011 niso proučili in jih ni bilo mogoče upoštevati.

(71)

Tehtana povprečna cena uvoza iz Indije v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (EUR/metrične tone)

(72)

Cena uvoza iz Indije je padla skladno s prodajno ceno industrije Unije. Podatki Eurostata tudi kažejo, da je uvoz iz Indije najcenejši v primerjavi z glavnimi državami izvoznicami silicij-mangana.

(73)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave ocenila tako, da je primerjala:

(74)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje sodelujočih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(75)

Da bi upoštevali nižjo raven mangana v silicij-manganu, ki so ga prodajali vzorčeni indijski proizvajalci izvozniki (če je bilo to upravičeno), je bila opravljena prilagoditev kakovosti. Prilagoditev je bila opravljena z uporabo tako imenovanega „sorazmernega lestvičenja“, tj. formule, ki se v industriji široko uporablja za primerjavo cen zadevnega izdelka s standardno stopnjo silicij-mangana (65 % mangana in 16 % silicija).

(76)

Eden od vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov je prodal nizkoogljični silicij-mangan v Unijo. Industrija Unije sicer proizvaja nizkoogljični silicij-mangan, vendar to ne velja za sodelujoči družbi. Da bi Komisija zagotovila pošteno primerjavo med indijskim nizkoogljičnim silicij-manganom in standardnim silicij-manganom Unije, je prilagodila povprečno prodajno ceno Unije navzgor, tako da je uporabila povprečno tržno premijo za nizkoogljični silicij-mangan. S tem je upoštevala dejstvo, da se za nizkoogljični silicij-mangan v primerjavi s silicij-manganom standardne stopnje plača višja cena.

(77)

Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je eden od vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov nelojalno nižal cene industrije Unije za 6,5 %, druga dva vzorčena indijska proizvajalca izvoznika pa cen Unije nista nižala nelojalno.

(78)

Za nesodelujoče proizvajalce izvoznike je bilo ugotovljeno omejeno nelojalno nižanje cen na podlagi povprečnih uvoznih cen po podatkih Eurostata, brez prilagoditve za razlike v kakovosti ali različno raven trgovanja.

(79)

Več zainteresiranih strani je navedlo, da je primerjava med cenami Unije in cenami Indije na podlagi povprečne cene Eurostata zavajajoča. Dve zainteresirani strani sta predlagali, naj Komisija prilagodi povprečno indijsko ceno na podlagi predpostavke, da je povprečna vsebnost mangana v indijskem silicij-manganu 58-odstotna. Ena od zainteresiranih strani je menila, da bi bilo treba povprečno ukrajinsko ceno, ki temelji na podatkih Eurostata, prilagoditi na podlagi predpostavke, da je povprečna vsebnost mangana v ukrajinskem silicij-manganu 68-odstotna. Zadevne strani so trdile, da indijska povprečna cena silicij-mangana po takih prilagoditvah ne bi bila nižja od cen, ki jih zaračunajo proizvajalci Unije ali proizvajalci v drugih tretjih državah.

(80)

Komisija se zaveda dejstva, da so podatki Eurostata vključevali vse stopnje/kakovosti zadevnega izdelka in zato niso omogočali ustrezne primerjave med vrstami izdelka. Ker ni bilo podrobnejših podatkov za vsako vrsto izdelka, zlasti kar zadeva nesodelujoče indijske proizvajalce, uporabe povprečnih cen v analizi škode ni mogoče zanemariti, ocena pa je v vsakem primeru opravljena ustrezno skrbno skupaj s preostalimi kazalniki škode.

(81)

Ena od zainteresiranih strani je pojasnila, da sorazmerna prilagoditev na podlagi vsebnosti mangana ne zajame celotne razlike v ceni, saj mora kupec izdelka nižje kakovosti nositi stroške odstranjevanja dodatnih nečistoč. Ena od zainteresiranih strani je trdila, da struktura kontrolne številke izdelka (PCN), ki jo je uporabljala Komisija, ne razlikuje med različnimi vrstami silicij-mangana z vsebnostjo mangana pod 60 %, zaradi česar je bila primerjava izračunov nelojalnega nižanja cen neustrezna. Druga zainteresirana stran je navedla, da rezultati niso točni, ker temeljijo na razponih vsebnosti mangana.

(82)

Komisija je navedene trditve zavrnila, ker sorazmerna prilagoditev temelji na splošno sprejeti tržni praksi in je zato ustrezna. Poleg tega zadevna zainteresirana stran ni predložila alternativne metodologije. Prilagoditev glede vsebnosti mangana pri vzorčenih indijskih proizvajalcih izvoznikih je temeljila na točni vsebnosti, kot je bila preverjena v preiskavi. Zato prilagoditev razlikuje med različnimi vrstami celo v primeru silicij-mangana z vsebnostjo mangana pod 60 %.

(83)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da je silicij-mangan, ki ga proizvaja industrija Unije, v primerjavi s silicij-manganom, proizvedenim v Indiji, dražji, ker vsebuje manj nečistoč, kot sta fosfor in bor. Ta stran je predložila informacije o zahtevah strank, da se jim dobavi silicij-mangan z manj kot določenim odstotkom fosforja in bora, pri tem pa trdila, da so bile stranke zato pripravljene plačati premijo.

(84)

Vendar predložene informacije niso dokazale, da vsebnost fosforja in bora vpliva na ceno. Dokazano je bilo le, da nekateri uporabniki – za proizvodnjo določenih posebnih izdelkov iz jekla – zahtevajo, da je vsebnost fosforja in bora v kupljenem silicij-manganu pod določenim pragom. Ker ni bilo jasnega dokaza o plačani premiji, je bil ta zahtevek zavrnjen.

(85)

Po dokončnem razkritju je pritožnik trdil, da ni neobičajno, da se na trgu surovin ugotovi nizka raven nelojalnega nižanja cen, in da obstoj nelojalnega nižanja cen sam po sebi ni predpogoj za ugotovitev obstoja škode. Kot je opredeljeno v razdelku 5.5 spodaj, je Komisija svoje ugotovitve o škodi dejansko utemeljila na številnih kazalnikih in raven nelojalnega nižanja cen ni bila odločilna za ugotavljanje škode.

(86)

Pritožnik je trdil, da je Komisija pri izračunih stopnje dampinga in ugotavljanju nelojalnega nižanja cen uporabila različne metode, saj je za ugotavljanje stopnje dampinga uporabila najbolj dampinške transakcije, za ugotavljanje nelojalnega nižanja cen pa ne.

(87)

Komisija ne razume, zakaj bi morala za izračune nelojalnega nižanja cen in izračune dampinga uporabiti enako metodologijo. Namen izračunov je popolnoma drugačen; izračun najbolj dampinških transakcij je bil namenjen izračunavanju stopnje dampinga za nesodelujoče indijske proizvajalce izvoznike, medtem ko izračuni nelojalnega nižanja cen niso bili namenjeni izračunavanju točnih stopenj, temveč proučitvi učinka dampinškega uvoza na cene, kot zahteva člen 3(3) osnovne uredbe. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(88)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. Kazalniki škode temeljijo na posebnih podatkih, ki sta jih zagotovila sodelujoča proizvajalca Unije, v tem primeru pritožnika, ki sta predstavljala glavni delež celotne proizvodnje Unije v obdobju preiskave. Kadar so bili podatki na voljo iz pritožbe, so bili v zvezi z vsemi proizvajalci Unije proučeni glede na naslednje kazalnike: potrošnja Unije, tržni delež, proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaposlenost in produktivnost. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 60 zgoraj, so zaradi varstva zaupnosti podatkov obeh sodelujočih proizvajalcev Unije vse vrednosti izražene v razponih.

(89)

Kazalniki škode so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga, okrevanje po preteklem dampingu, povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(90)

Ena od zainteresiranih strani je očitala, da so bili pri nekaterih podatkih družbe FerroAtlantica upoštevani makroekonomski kazalniki (obseg prodaje in tržni delež, proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, zaposlenost in produktivnost), preostali mikroekonomski kazalniki pa ne. Ta trditev je bila zavrnjena, ker družba FerroAtlantica ni sodelovala in zato Komisija ni imela na voljo nobenih mikroekonomskih podatkov iz te družbe.

(91)

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti (v metričnih tonah)

(92)

Obseg proizvodnje v letu 2013 in v OP je bil manjši kot na začetku obravnavanega obdobja. Proizvodnja je leta 2012 dosegla vrhunec. Ker se je del industrije Unije tako odločil, se je proizvodna zmogljivost za industrijo Unije v celoti leta 2012 povečala v primerjavi z letom 2011 in po tem ostala približno enaka. Posledično se je izkoriščenost zmogljivosti znatno zmanjšala.

(93)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje (v metričnih tonah) in tržni delež

(94)

Obseg prodaje se je leta 2012 v primerjavi z letom 2011 povečal, leta 2013 pa zmanjšal. Obseg prodaje v OP je bil manjši kot leta 2011. Prodaja je leta 2012 dosegla vrhunec. Ker je bilo zmanjšanje prodaje sorazmerno manjše od zmanjšanja potrošnje, se je tržni delež povečeval in je bil v OP večji kot leta 2011.

(95)

Industrija Unije v obravnavanem obdobju ni zabeležila rasti, vendar je v težavnih okoliščinah upadajoče potrošnje uspela ohraniti tržni delež.

(96)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(97)

V letu 2012 se je število zaposlenih povečalo, v naslednjem obdobju pa zmanjšalo. Produktivnost, merjena kot enota proizvodnje na zaposlenega, je nihala in bila v OP večja kot v letu 2011.

(98)

Vse stopnje dampinga so nad stopnjo de minimis, za enega proizvajalca izvoznika pa so navedeno stopnjo znatno presegle. Vpliv višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz Indije ni bil zanemarljiv.

(99)

Protidampinški ukrepi za uvoz silicij-mangana s poreklom iz Kitajske in Kazahstana so potekli leta 2012. Zaradi izteka teh ukrepov ni bilo zahtevka za začetek pregleda. Nobenega znaka ni, da si industrija Unije ni opomogla od učinkov preteklega dampinga, preden se je začel damping iz Indije.

(100)

Tehtano povprečje prodajne cene na enoto obeh sodelujočih proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene v Uniji

(101)

Povprečje prodajne cene na enoto obeh sodelujočih proizvajalcev Unije se je leto za letom zniževalo.

(102)

Stroški proizvodnje so se znižali, predvsem zaradi znižanja cene dveh glavnih povzročiteljev stroškov proizvodnje: manganove rude in električne energije.

(103)

Povprečni stroški dela obeh sodelujočih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

(104)

Povprečni stroški dela na zaposlenega se izračunajo tako, da se celotni stroški dela obeh sodelujočih proizvajalcev Unije v določenem obdobju delijo s celotnim številom delavcev, zaposlenih v enakem obdobju. Celotni stroški dela so se v letih 2012 in 2013 povečevali, v OP pa so se znižali skoraj na raven iz leta 2011. Število zaposlenih se je z leti prav tako večalo, in sicer znatneje (v relativnem smislu) kot so se nižali stroški dela. Zato so se povprečni stroški dela na zaposlenega povečevali.

(105)

Ravni zalog obeh sodelujočih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(106)

Stopnja zalog se je letih 2012 in 2013 povišala, v OP pa znižala, vendar je še vedno presegala stopnjo iz leta 2011. Enako velja za razmerje med zalogami in proizvodnjo.

(107)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb obeh sodelujočih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(108)

Komisija je dobičkonosnost obeh sodelujočih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji silicij-mangana nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od navedene prodaje. Dobičkonosnost je bila v obravnavnem obdobju negativna. Leto 2011 je bilo najslabše. Položaj se je leta 2012 začel izboljševati, potem pa se je v naslednjem letu in v OP spet poslabšal. V OP se je položaj v primerjavi z letom 2011 nekoliko izboljšal.

(109)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka je ciklično. Leta 2012 je bilo usmerjeno navzdol, leta 2013 navzgor, v OP pa ponovno navzdol.

(110)

Stopnja naložb se je v obravnavanem obdobju znižala.

(111)

Donosnost naložb pomeni dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Ker se je stopnja naložb znižala, se je donosnost naložb (ki je bila vedno negativna, ker sta sodelujoči družbi ustvarjali izgubo) v obravnavanem obdobju izboljšala.

(112)

Gibanje dejavnikov, kot so razvoj obsega proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in cena, je za celotno industrijo Unije očitno negativno.

(113)

Za oba sodelujoča proizvajalca Unije kazalniki kažejo, da sta skozi celotno obravnavano obdobje ustvarjala izgubo. Njuna prodajna cena in količina silicij-mangana sta se ves čas zmanjševali, spremljajoče zniževanje stroškov proizvodnje pa tega ni ustrezno kompenziralo. Tudi drugi kazalniki, kot sta denarni tok in donosnost naložb, so bili skozi celotno obravnavano obdobje negativni ali pa so bili v upadu.

(114)

Komisija je glede obeh sodelujočih proizvajalcev Unije na podlagi navedenega sklenila, da je glavni delež industrije Unije utrpel znatno škodo v smislu člena 3(1) po oceni vseh ustreznih gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki vplivajo na stanje industrije, kakor določa člen 3(5) osnovne uredbe.

(115)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da tudi če se upoštevajo samo gospodarski kazalniki obeh sodelujočih proizvajalcev Unije, ti ne kažejo znatne škode. Poudarile so, na primer, da čeprav se je obseg prodaje sodelujočih proizvajalcev Unije v absolutnem smislu zmanjšal, se je ta povečal v smislu tržnega deleža. Menile so, da je to pozitiven razvoj v kontekstu zmanjševanja povpraševanja po silicij-manganu. Zlasti so poudarile, da čeprav sta sodelujoča proizvajalca Unije skozi celotno obravnavano obdobje ustvarjala izgubo, se je njun položaj od leta 2012 do konca OP izboljševal. To so šteli kot dodaten pozitiven razvoj.

(116)

Komisija se strinja, da gospodarski dejavniki in indeksi, ki vplivajo na položaj industrije, niso vsi negativni. Vendar je neizpodbitno dejstvo, da je večina gospodarskih in finančnih kazalnikov negativna za oba sodelujoča proizvajalca Unije. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(117)

Pritožnik je zatrjeval, da je Komisija s sklicevanjem na člen 3(5) priznala, da je dampinški uvoz dejansko povzročil znatno škodo.

(118)

Vendar to ni tisto, kar je ugotovila Komisija. Najprej je ugotovila, da je glavni delež industrije Unije utrpel znatno škodo, ne da bi se sklicevala na možne razloge za to škodo. Komisija je naknadno, kakor zahteva člen 3(6) osnovne uredbe, proučila, ali je dampinški uvoz iz Indije povzročil znatno škodo industriji Unije.

(119)

Pritožnik trdi, da če je iz ocene vseh ustreznih gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki vplivajo na stanje industrije, kakor določa člen 3(5) osnovne uredbe, mogoče sklepati, da je industrija Unije utrpela škodo, to tudi pomeni, da škodo povzroča dampinški uvoz. Vendar je to napačna razlaga osnovne uredbe. Kot določa člen 3(6) osnovne uredbe, je eden od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za naložitev protidampinške dajatve, ta, da je treba dokazati, da dampinški uvoz povzroča škodo. To zahteva celovito analizo vzročnosti in ni le domneva, kot navaja pritožnik. Taka analiza je opravljena v razdelku 6 spodaj.

(120)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz Indije povzročil znatno škodo industriji Unije.

(121)

Komisija ni ugotovila, da se je težak gospodarski položaj obeh sodelujočih proizvajalcev Unije pojavil istočasno s povečanjem obsega dampinškega uvoza iz Indije. Obseg uvoza iz Indije se je leta 2012 v primerjavi z letom 2011 povečal, potem pa zmanjšal (glej preglednico 11), tako v absolutnem smislu kot tudi v povezavi s proizvodnjo in potrošnjo v Uniji. To kaže nasprotno gibanje v primerjavi s položajem obeh sodelujočih proizvajalcev Unije, ki sta največje izgube utrpela leta 2011 (ko je bil obseg uvoza iz Indije najmanjši, tako v absolutnem smislu kot tudi v povezavi s proizvodnjo in potrošnjo), najmanjše pa leta 2012 (ko je bil obseg uvoza iz Indije največji, spet tako v absolutnem smislu kot tudi v povezavi s proizvodnjo in potrošnjo). Podobno se je v OP v primerjavi z letom 2013 finančni položaj obeh sodelujočih proizvajalcev Unije poslabšal, obseg uvoza iz Indije pa zmanjšal, tako v absolutnem smislu kot tudi v povezavi s proizvodnjo in potrošnjo v Uniji.

Preglednica 11

Uvoz in obseg prodaje (v metričnih tonah), tržni delež in dobičkonosnost

(122)

Pritožnik je nasprotno gibanje med obsegom uvoza in dobičkonosnostjo obeh sodelujočih proizvajalcev Unije pojasnil, kakor sledi. Zaradi izjemnih stroškov energije v eni državi članici leta 2011 je imel eden od proizvajalcev Unije leta 2011 večjo izgubo kot leta 2012, ko so se stroški energije znižali. Če leta 2011 ne bi bilo takih izjemnih stroškov energije, bi gibanja pokazala, da so največje izgube obeh sodelujočih proizvajalcev Unije nastale v OP.

(123)

Komisija je sprejela dejstvo, da se je eden od obeh sodelujočih proizvajalcev Unije leta 2011 soočal z izjemnimi stroški energije. Vendar po prilagoditvi stroškov proizvodnje ter dobičkonosnosti za zadevno leto nasprotno gibanje še vedno ostaja enako. Največja izguba obeh sodelujočih proizvajalcev Unije (nastala v OP) sovpada z zmanjšanjem obsega uvoza iz Indije, tako v absolutnem smislu kot tudi v povezavi s proizvodnjo in potrošnjo v Uniji.

(124)

Pritožnik je poleg tega trdil, da analiza po letih (tj. razvoj dampinškega uvoza v primerjavi s poslabšanjem uspešnosti na letni podlagi) na trgu surovin ni bila točna, in menil, da bi morala analiza temeljiti na gibanjih med letom 2011 in OP, ter predlagal naslednjo metodologijo. Prvič, pritožnik je tisto, kar naj bi bila po njegovem mnenju realna potrošnja silicij-mangana v Uniji, izračunal kot odstotek proizvodnje jekla v Uniji (na podlagi predpostavke, da se za proizvodnjo tone jekla potrebuje konstantna količina silicij-mangana) in navedel, da je bila realna potrošnja skozi celotno obdobje od januarja 2011 do aprila 2013 relativno stabilna. Drugič, pritožnik je očitno potrošnjo silicij-mangana v Uniji izračunal kot domačo proizvodnjo s prištetjem uvoza in odštetjem izvoza za isto obdobje ter navedel, da se je očitna potrošnja zaradi povečanja uvoza iz Indije znatno povečala. Tretjič, po mnenju pritožnika je razlika med realno in očitno potrošnjo nastala zaradi kopičenja zalog indijskega uvoza od leta 2011 do aprila 2013. Nazadnje, pritožnik je menil, da so bile nakopičene zaloge dane na trg Unije od aprila 2013, kar je vodilo v presežno ponudbo in posledični pritisk na cene po verigi navzdol, čeprav se je uvoz iz Indije hkrati zmanjšal.

(125)

Komisija je potrošnjo silicij-mangana v Uniji izračunala kot seštevek domače prodaje in uvoza. Pritožnik ni pojasnil, zakaj ta metoda ne more veljati za točno. Potrošnja Unije je v obravnavanem obdobju upadala, skladno s svetovnim gibanjem manjšega povpraševanja po silicij-manganu. Komisija je ugotovila, da sta se tako prodaja obeh sodelujočih proizvajalcev Unije kot tudi uvoz iz vseh tretjih držav v obravnavanem obdobju zmanjšala. Vendar je bil zaradi zmanjšanja potrošnje uvoz iz vseh tretjih držav bolj prizadet, medtem ko sta sodelujoča proizvajalca Unije uspela ohraniti svoj tržni delež. Poleg tega se je v okviru uvoza iz vseh tretjih držav indijski uvoz leta 2012 povečal in potem zmanjšal, medtem ko se je uvoz iz drugih tretjih držav leta 2012 zmanjšal in potem povečal.

(126)

Komisija je menila, da pritožnikova trditev glede učinka množičnega kopičenja zalog indijskega uvoza ni bila dovolj utemeljena. Ni bilo predloženih nobenih posebnih podatkov za indijski uvoz silicij-mangana in časovni razvoj njegove potrošnje. Tako ni bilo dokazano, da je bil pritisk, ki se je v obdobju preiskave izvajal na obseg prodaje in cene v Uniji, posledica učinka indijskega uvoza v predhodnih dveh letih.

(127)

Informacije, ki jih je predložil pritožnik, so pripeljale le do ugotovitve, da je bila realna potrošnja silicij-mangana med marcem 2011 in marcem 2012 manjša od očitne potrošnje ter da bi bile te nakopičene zaloge dane na trg od marca 2012, kar je mesec po tem, ko je bila realna potrošnja videti nekoliko večja od očitne potrošnje. V skladu z grafikonom, ki ga je pritožnik predložil na zaslišanju decembra 2015, bi bila presežna zaloga absorbirana med marcem 2012 in septembrom 2013, v obdobju preiskave (od oktobra 2013 do septembra 2014) pa ne bi imela učinka. Poleg tega na podlagi splošnih informacij indijskega uvoza ni bilo mogoče ločiti od drugega uvoza. Zato ni jasno, od kod naj bi izviralo domnevno množično kopičenje zalog: vir ni mogel biti le uvoz iz Indije, temveč tudi uvoz iz drugih tretjih držav ali celo industrije Unije, kjer je bilo od leta 2011 opaziti znatno povečanje zalog (glej preglednico 9). Poleg tega je ob upoštevanju razvoja trga za silicij-mangan od leta 2011 (manjšanje potrošnje skupaj z nižanjem cen, doba skladiščenja krajša od enega leta) videti, da ni prav dosti trgovske logike v domnevnem množičnem kopičenju zalog v letu 2011 in pred njim, ki so bile dane na trg Unije konec leta 2013 in v letu 2014 (v obdobju preiskave). Zato je bila trditev, da bi morala biti razlaga uvoznih podatkov v obdobju preiskave drugačna zaradi množičnega kopičenja zalog indijskega uvoza, zavrnjena.

(128)

Komisija je v dokumentu z informacijami in v ločenem zahtevku vsem znanim uvoznikom pozvala zainteresirane strani, naj predložijo informacije o uvozu silicij-mangana z nizko vsebnostjo mangana (50 % ali manj) kot delu obravnavanega izdelka, da bi ocenila obseg in povprečno ceno takega uvoza. Dodatni namen je bil pojasniti tehnično in gospodarsko izvedljivost uporabe nizkokakovostnega silicij-mangana (kot takega ali po mešanju) ter njegov vpliv na trg Unije.

(129)

Komisija ni od uvoznikov prejela nobene pripombe, so pa povratne informacije poslale druge zainteresirane strani.

(130)

Eden od indijskih proizvajalcev je pripomnil, da je silicij-mangan z nizko vsebnostjo mangana izdelek slabše kakovosti, ki se zato prodaja po nižji ceni. Vendar, če se njegova cena prilagodi, da se upošteva nižja vsebnost mangana, bi bila prilagojena cena popolnoma skladna s ceno standardnega silicij-mangana. Ta zainteresirana stran je dodala, da je uvoz takega podstandardnega silicij-mangana v Unijo majhen in tako ne more povzročati škode industriji Unije.

(131)

Druga skupina indijskih proizvajalcev je trdila, da je nizkokakovostni silicij-mangan mogoče neposredno uporabiti v elektroobločnih pečeh ali zmešati s silicij-manganom višje kakovosti, da se dobi standardni izdelek, in da za to ni nujno potreben silicij-mangan z 72-odstotno vsebnostjo železa (običajno iz Ukrajine). Navedli so, da sama študija tehnične izvedljivosti, ki jo je predložil pritožnik, ni izključila tehnične izvedljivosti mešanja. Priznali so, da je mešanje povezano z dodatnimi stroški, vendar ne na ravni, kot jo je opisal pritožnik. Strinjali so se, da se ta vrsta silicij-mangana prodaja po nižji ceni ravno zaradi nizke vsebnosti mangana in bi bilo zato treba primerjavo cene s standardnim silicij-manganom opraviti po sorazmerni prilagoditvi, kar bi pokazalo podobne cene.

(132)

Pritožnik je trdil, da jeklarne v Uniji ne uporabljajo silicij-mangana, ki je nizke kakovosti, in da njihove stranke zardi razlogov kakovosti ne bi tvegale z mešanjem različnih kakovostnih stopenj silicij-mangana. Pritožnik je tudi trdil, da se je ta podstandardni izdelek pojavil začasno in jim ni povzročil škode.

(133)

Komisija je glede učinka dampinškega uvoza na cene ugotovila, da so se povprečna cena dampinškega izvoza silicij-mangana iz Indije in cene obeh sodelujočih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju nižale. Vendar, kakor je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 77 in naslednjih, ni bilo ugotovljenega skoraj nobenega nelojalnega nižanja cen.

(134)

Komisija je ugotovila, da se težak gospodarski položaj obeh sodelujočih proizvajalcev Unije ni pojavil istočasno s povečanjem obsega dampinškega uvoza iz Indije. Preiskava je ugotovila obstoj nasprotnih gibanj med povečanjem obsega dampinškega uvoza in škodo, ki sta jo utrpela sodelujoča proizvajalca Unije. Poleg tega se je tržni delež dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju povečal, vendar le z [18 %/24 %] na [23 %/30 %]. Tržni delež se ni ves čas povečeval in cene niso povzročale nelojalnega znižanja cen industrije Unije, ali pa le komajda.

(135)

Ker poslabšanje gospodarskega položaja obeh sodelujočih proizvajalcev Unije ne sovpada z gibanji obsega in tržnega deleža dampinškega uvoza silicij-mangana iz Indije, je Komisija sklenila, da učinek dampinškega uvoza na položaj industrije Unije ne more biti opredeljen kot znaten v smislu člena 3(6) osnovne uredbe. V teh okoliščinah ni bilo dokazano, da so bili obseg in/ali ravni cen indijskega dampinškega uvoza razlog za slab položaj obeh sodelujočih proizvajalcev.

(136)

Ker ni bilo mogoče ugotoviti vzročne zveze med dampinškim uvozom in slabim položajem industrije Unije, ni bilo potrebe po razkritju kakršnih koli izračunov nelojalnega nižanja cen, saj so ti pomembni le zaradi ugotavljanja ravni ukrepov. Zato je Komisija zavrnila trditev pritožnika, da ni izračunala in razkrila ravni nelojalnega nižanja cen.

(137)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 135, Komisija ni mogla ugotoviti vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Indije. Zato ni bilo potrebe, da bi pripravili sklepe glede učinka drugih dejavnikov na položaj industrije Unije, kot določa člen 3(7) osnovne uredbe. Drugi dejavniki so bili kljub temu proučeni in so zaradi celovitosti opisani v tem razdelku spodaj.

(138)

Pritožnik je trdil, da je Komisija naredila metodološko napako, ko je ocenila, da lahko morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov nekako opraviči dejstvo, da dampinški uvoz povzroča znatno škodo. Pritožnik je tudi zatrjeval, da je Komisija uporabila dejavnike, kot sta uvoz (razen iz Indije) in tržni položaj družbe FerroAtlantica, samo da bi zadevo končala.

(139)

Ker ni bilo mogoče ugotoviti vzročne zveze, upoštevanje morebitnega učinka drugih dejavnikov na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ni več relevantno. Razdelki 7.1 do 7.4 spodaj so omejeni na opis drugih dejavnikov, ne da bi bil ugotovljen njihov morebitni vpliv na škodo. Ker ni vzročne povezave, analiza „drugih dejavnikov“ ne vpliva na sklepe o dampingu, škodi in vzročni zvezi. Zato je Komisija te trditve zavrnila.

(140)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav je bil ugotovljen na podlagi podatkov Eurostata in ob upoštevanju vseh uvoznih režimov, vključno z aktivnim oplemenitenjem. Poreklo znatnega obsega uvoza „ni opredeljeno zaradi komercialnih ali vojaških razlogov v okviru trgovine s tretjimi državami“. Komisija je s pomočjo carinskih organov ene države članice lahko del tega obsega razčlenila po državi porekla. Po dodelitvi tega „neopredeljenega“ uvoza zadevnim državam porekla se splošno gibanje uvoza ne spremeni bistveno. Zaradi ohranjanja zaupnosti zadevnega izvoza so uvozni podatki predstavljeni v razponu, kakor sledi:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav (v metričnih tonah)

(141)

Silicij-mangan se uvaža v Unijo iz precejšnjega števila drugih držav. Razen Indije so tu še tri glavne izvozne države (po količini): Južna Afrika, Norveška in Ukrajina. Uvoz iz največjih štirih držav izvoznic predstavlja približno 90 % celotnega uvoza v Unijo in približno 70-odstotni tržni delež. Tržni delež Norveške je približno [17 %/23 %]. Eden od norveških proizvajalcev silicij-mangana je povezan z enim od proizvajalcev Unije (Comilog Dunkerque/Eramet).

(142)

Gibanje obsega uvoza v Unijo iz tretjih držav, razen Indije, je bilo obratno gibanju uvoza iz Indije. Uvoz se je v primerjavi z letom 2011 zmanjšal zlasti v letih 2012 in 2013, v OP pa se je povečal.

(143)

Na podlagi podatkov Eurostata so bile uvozne cene iz tretjih držav v povprečju višje od uvoznih cen iz Indije, v obravnavanem obdobju pa so padale. Vendar podatki Eurostata ne zagotavljajo razčlenitve po kakovosti in stopnjah, zato primerjava enakega z enakim ni mogoča.

(144)

Pritožnik je pojasnil, da razlogi za zmanjšanje uvoza silicij-mangana iz Južne Afrike, Norveške in Ukrajine v letu 2012 niso bili povezani z večjim uvozom iz Indije, temveč s specifičnimi okoliščinami za vsako državo.

(145)

Komisija se je seznanila s pojasnili pritožnika glede povečanja ali zmanjšanja uvoza iz nekaterih tretjih držav. Vendar dejstvo, da sta sodelujoča proizvajalca Unije ohranila svoj tržni delež, kaže, da so tretje države tekmovale med seboj za ohranitev prodaje in tržnega deleža v Uniji, ne da bi to vplivalo na obseg prodaje in tržni delež obeh sodelujočih proizvajalcev Unije.

(146)

Obseg izvoza obeh proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvoz obeh sodelujočih proizvajalcev Unije

(147)

Sodelujoča proizvajalca Unije sta v obravnavanem obdobju prodajo zunaj Unije več kot podvojila, čeprav obseg v absolutnem smislu ni posebej velik.

(148)

Povprečna prodajna cena za nepovezane strani v tretjih državah se je znižala skladno z znižanjem cene na trgu Unije.

(149)

Več zainteresiranih strani je v predloženih stališčih potrdilo, da je bila ena od posledic gospodarske krize v Uniji manjša proizvodnja jekla. Ker se silicij-mangan uporablja predvsem za proizvodnjo jekla, to neposredno in takoj vpliva na potrošnjo silicij-mangana.

(150)

Več zainteresiranih strani je v predloženih stališčih navedlo, da se svetovna proizvodnja silicij-mangana ni zmanjšala skladno z zmanjšanjem potrošnje. Navedle so, da je tržna cena silicij-mangana povezana z ravnovesjem med ponudbo in povpraševanjem, kar velja za vse primarne proizvode. Posledično je presežna ponudba povzročila znižanje cene silicij-mangana. Celotna industrija Unije je od leta 2011 do leta 2012 povečala zmogljivost, s čimer je prispevala k temu položaju.

(151)

Španska družba FerroAtlantica ni sodelovala v preiskavi. Po navedbah pritožnika se je družba FerroAtlantica, ki je glavna proizvajalka Unije, izognila znatni škodi, ki jo je povzročil indijski uvoz, in je bila dejansko zelo dobičkonosna. Družba FerroAtlantica je največja proizvajalka silicij-mangana v Uniji, svoj tržni delež pa je uspela ohraniti skozi celotno obravnavano obdobje ter je neposredna tekmica obema sodelujočima proizvajalcema Unije.

(152)

Pritožnik je trdil, da družba FerroAtlantica ni mogla prispevati k škodi, ki sta jo utrpela sodelujoča proizvajalca Unije, saj ni nelojalno zniževala njunih cen in ni pridobila tržnega deleža v njuno škodo. Pritožnik je tudi trdil, da družba FerroAtlantica ni bila več odporna na škodo, ki jo povzroča indijski uvoz, saj se je njen položaj od začetka leta 2015 začel slabšati.

(153)

Ta trditev se nanaša na dogodke po OP, ki jih v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe formalno ni mogoče upoštevati. Komisija poleg tega ni ugotovila nobenega posebnega razloga, zaradi katerega bi bil njen sklep očitno neustrezen, če bi to trditev zavrnila. Trditev je bila predvsem predložena v zelo pozni fazi preiskave, več kot 11 mesecev po začetku, ko je ni bilo več mogoče preveriti. Komisija v vsakem primeru meni, da je navzočnost največjega proizvajalca Unije na trgu vplivala na razvoj obsega prodaje, cene in tržnega deleža obeh sodelujočih proizvajalcev Unije v OP.

(154)

Pritožnik in dva velika proizvajalca jekla so predložili pripombe glede interesa Unije. Ker ni bila ugotovljena vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Indije in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, interesa Unije ni treba proučiti.

(155)

Na podlagi ugotovitev Komisije v zvezi z dampingom, škodo in vzročno zvezo, v skladu s členom 9 osnovne uredbe, se postopek ustavi brez uvedbe ukrepov.

(156)

Vse zadevne strani so bile obveščene o dokončnih ugotovitvah in o namenu ustavitve postopka ter so imele možnost predložiti pripombe. Njihove pripombe so bile obravnavane, vendar niso spremenile navedenih ugotovitev.

(157)

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009, ni predložil mnenja –