EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32016D0003

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/456 z dne 4. marca 2016 o pogojih za preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam v Evropski centralni banki v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije (ECB/2016/3)

OJ L 79, 30.3.2016, p. 34–40 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2016/456/oj

30.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 79/34


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/456

z dne 4. marca 2016

o pogojih za preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam v Evropski centralni banki v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije (ECB/2016/3)

(prenovitev)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 12.3 Statuta,

Ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (1) ter zlasti člena 4(1) in (7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 določa, da Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: Urad) začenja in izvaja upravne preiskave goljufij (v nadaljnjem besedilu: notranje preiskave) v institucijah, organih, uradih in agencijah, ustanovljenih s Pogodbami ali na podlagi Pogodb, za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije. V ta namen Urad preiskuje zaskrbljujoče pojave v zvezi z opravljanjem poklicnih dolžnosti, ki lahko pomenijo zanemarjanje obveznosti uradnikov in drugih uslužbencev Unije, kar bi lahko imelo za posledico disciplinski oziroma kazenski postopek, oziroma enako hude napake pri opravljanju dolžnosti članov institucij in organov, vodij uradov in agencij ali članov osebja institucij, organov, uradov ali agencij, za katere ne veljajo Kadrovski predpisi za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi).

(2)

Za Evropsko centralno banko (ECB) so take poklicne dolžnosti in obveznosti, zlasti obveznosti v zvezi s poklicnim ravnanjem in varovanjem poslovne skrivnosti, določene v (a) Pogojih za zaposlitev v Evropski centralni banki, (b) Pravilih za zaposlene v Evropski centralni banki, (c) Prilogi IIb k Pogojem za zaposlitev, ki se nanaša na pogoje za kratkoročno zaposlitev, in (d) Pravilih za kratkoročno zaposlitev v Evropski centralni banki, dodatne smernice pa so navedene v (e) Kodeksu ravnanja za člane Sveta ECB (2), (f) Dopolnilnem kodeksu meril poklicne etike za člane izvršilnega odbora Evropske centralne banke (3) in (g) Kodeksu ravnanja za člane Nadzornega odbora Evropske centralne banke (4) (v nadaljnjem besedilu skupaj: pogoji za zaposlitev v ECB).

(3)

Člen 4(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 določa, da Urad v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije ter bojem proti goljufijam in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, „izvaja upravne preiskave v institucijah, organih, uradih in agencijah“ pod pogoji iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in sklepov posamezne institucije, organa, urada ali agencije. Člen 4(7) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 določa, da mora vsaka institucija, organ, urad ali agencija sprejeti sklep, ki „vključuje zlasti pravilo v zvezi z dolžnostjo, da morajo uradniki, drugi uslužbenci, člani institucij ali organov, vodje uradov ali agencij ali člani osebja sodelovati z Uradom in mu zagotavljati informacije ob hkratni skrbi za zaupnost notranje preiskave“. V skladu s sodno prakso Unije lahko Urad začne preiskavo le na podlagi dovolj resnega suma (5).

(4)

V skladu z uvodno izjavo 12 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 bi se morale preiskave izvajati v skladu s Pogodbama, zlasti s Protokolom št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, pri njihovem izvajanju pa bi bilo treba spoštovati tudi Kadrovske predpise, človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti načelo pravičnosti, pravice vpletenih oseb, da izrazijo svoje mnenje o dejstvih, ki jih zadevajo, in načelo, da lahko ugotovitve preiskave temeljijo izključno na dejstvih z dokazno vrednostjo, ter splošna načela, ki so skupna državam članicam in jih priznava Sodišče Evropske unije, na primer zaupnost pravnega svetovanja (varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov). V ta namen bi morali institucije, organi, uradi in agencije določiti pogoje, pod katerimi je treba izvajati notranje preiskave.

(5)

Sklep ECB/2004/11 (6) je bil sprejet za določitev pogojev, pod katerimi je bilo treba v ECB izvajati notranje preiskave po Uredbi (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Da bi upoštevali, da je Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 razveljavila in nadomestila Uredbo (ES) št. 1073/1999 in da so bili od sprejetja Sklepa ECB/2004/11 ustanovljeni novi organi ECB, je treba sedanji pravni okvir pregledati.

(6)

Z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (8) je bil ustanovljen Nadzorni odbor kot notranji organ ECB, zadolžen za načrtovanje in izvajanje posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij in so prenesene na ECB. Na podlagi člena 24(1) in člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1024/2013 je ECB ustanovila Upravni odbor za pregled (9) in Odbor za mediacijo (10). Poleg tega je ECB na podlagi člena 3(1) in člena 143(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (11) ustanovila skupne nadzorniške skupine za izvajanje nadzora nad vsakim pomembnim nadzorovanim subjektom in vsako pomembno nadzorovano skupino ter skupine za inšpekcijske preglede na kraju samem. Nato je ECB na podlagi členov 9a in 9b Poslovnika Evropske centralne banke (12) ustanovila Odbor za poklicno etiko (13) oziroma Revizijski odbor.

(7)

Ta sklep bi se moral uporabljati za člane skupnih nadzorniških skupin in skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem, za katere ne veljajo pogoji za zaposlitev v ECB. Zaposleni v pristojnih nacionalnih organih, ki so člani skupnih nadzorniških skupin in skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem, spadajo v zadevah, ki so povezane z njihovim delom na nalogah, prenesenih na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013, pod nadzor ECB. Člen 6(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da je ECB odgovorna za učinkovito in skladno delovanje enotnega mehanizma nadzora (EMN). Člen 6(1) in člen 146(1) Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) določata, da morajo člani skupnih nadzorniških skupin in skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem upoštevati navodila koordinatorja skupine. Ti določbi temeljita na členu 6(7) Uredbe (EU) št. 1024/2013, ki zahteva, da ECB sprejme okvir za določitev praktičnih ureditev za izvajanje sodelovanja v okviru EMN.

(8)

Pri sprejemanju tega sklepa mora ECB upravičiti vsako omejitev notranjih preiskav, ki vplivajo na posebne naloge in dolžnosti, zaupane ECB s členoma 127 in 128 Pogodbe ter Uredbo (EU) št. 1024/2013. Take omejitve bi morale zagotoviti zaupnost, ki je potrebna za nekatere informacije ECB, in uresničiti namen zakonodajalca, da okrepi boj proti goljufijam. Razen v zvezi s temi posebnimi nalogami in dolžnostmi je treba ECB, tudi za namene tega sklepa, obravnavati kot javni subjekt, podobno drugim institucijam in organom Unije.

(9)

V izjemnih primerih bi lahko razširjanje nekaterih zaupnih informacij, ki jih ima ECB zaradi izvajanja svojih nalog, zunaj ECB resno ogrozilo njeno delovanje. V takih primerih bi moral odločitev o tem, ali se Uradu odobri dostop do informacij ali se mu informacije pošljejo, sprejeti Izvršilni odbor. Na področjih, kot so odločitve o denarni politiki ali posli v zvezi z upravljanjem deviznih rezerv in posegi na deviznih trgih, bi bilo treba odobriti dostop do informacij, ki so stare več kot eno leto. Omejitve na drugih področjih, kot na primer v zvezi z informacijami, ki se nanašajo na opravljanje nalog, prenesenih na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013, podatki, ki jih ECB prejme od pristojnih nacionalnih organov v zvezi s stabilnostjo finančnega sistema ali posameznih kreditnih institucij, ter informacijami o zaščitnih elementih in tehničnih specifikacijah sedanjih in prihodnjih eurobankovcev, ne bi smele biti časovno omejene. Čeprav bi moral ta sklep obseg informacij, katerih razširjanje zunaj ECB bi lahko resno ogrozilo njeno delovanje, omejiti na nekatera posebna področja dejavnosti, je treba omogočiti, da se sklep prilagodi za zajetje nepredvidenega razvoja dogodkov, s čimer se zagotovi, da lahko ECB še naprej izpolnjuje naloge, ki so ji dodeljene s Pogodbo.

(10)

Ta sklep bi moral upoštevati, da člani Sveta ECB in Razširjenega sveta ECB, ki niso hkrati tudi člani Izvršilnega odbora ECB, poleg funkcij v Evropskem sistemu centralnih bank opravljajo tudi nacionalne funkcije, ter da člani Nadzornega odbora ECB, Odbora za mediacijo ECB, skupnih nadzorniških skupin in skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so predstavniki pristojnih nacionalnih organov sodelujočih držav članic, poleg nalog po Uredbi (EU) št. 1024/2013 prav tako opravljajo tudi nacionalne funkcije. Opravljanje takih nacionalnih funkcij se presoja po nacionalnem pravu in ne spada v okvir notranjih preiskav Urada. Zato bi se moral ta sklep uporabljati samo za poklicne dejavnosti, ki jih te osebe opravljajo kot člani Sveta ECB, Razširjenega sveta ECB, Nadzornega odbora ECB, Odbora za mediacijo ECB, skupnih nadzorniških skupin in skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem.

(11)

Ta sklep bi moral tudi upoštevati, da lahko zunanji člani Upravnega odbora za pregled, Revizijskega odbora in Odbora za poklicno etiko ECB poleg nalog v teh organih opravljajo tudi druge funkcije. Opravljanje takih funkcij ne spada v okvir notranjih preiskav Urada. Zato bi se moral ta sklep uporabljati samo za poklicne dejavnosti, ki jih te osebe opravljajo kot člani Upravnega odbora za pregled, Revizijskega odbora in Odbora za poklicno etiko ECB.

(12)

Člen 37.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) določa, da člani upravljavskih organov in zaposleni ECB tudi po izteku mandata ne smejo razkriti informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Člen 27(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da veljajo za člane Nadzornega odbora, osebje ECB in osebje, napoteno iz sodelujočih držav članic, ki opravlja nadzorniške dolžnosti, enake zahteve po varovanju poslovne skrivnosti, tudi po prenehanju opravljanja teh dolžnosti. Člen 22(1) Sklepa ECB/2014/16 in člen 2(4) Sklepa (EU) 2015/433 (ECB/2014/59) določata enako za člane in nadomestna člana Upravnega odbora za pregled ECB oziroma člane Odbora za poklicno etiko ECB. Odstavek 6 Mandata Revizijskega odbora (14) določa, da člani Revizijskega odbora osebam ali organom zunaj ECB/Eurosistema ne smejo razkriti nobenih informacij zaupne narave, ki jih dobijo pri izvajanju svojih nalog. Po členu 10 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 veljajo za Urad in njegove uslužbence enaka pravila glede zaupnosti in poslovne skrivnosti, kot veljajo za zaposlene v ECB po Statutu ESCB in pogojih za zaposlitev v ECB.

(13)

Po členu 7(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 pristojni nacionalni organi v skladu z nacionalnimi predpisi zagotavljajo vso pomoč, ki jo osebje Urada potrebuje za učinkovito opravljanje svojih nalog. Vlada Zvezne republike Nemčije in ECB sta podpisnici sporazuma o sedežu z dne 18. septembra 1998 (15), s katerim se izvaja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije za ECB ter ki vsebuje določbe o nedotakljivosti prostorov, arhivov in komunikacij ECB in o diplomatskih privilegijih in imunitetah članov Izvršilnega odbora ECB.

(14)

Glede na to, da je Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 nadomestila Uredbo (ES) št. 1073/1999 in da so potrebne številne spremembe, je treba Sklep ECB/2004/11 razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Področje uporabe

Ta sklep se uporablja za:

člane Sveta ECB in Razširjenega sveta ECB v zadevah, povezanih z njihovo funkcijo članov teh organov odločanja ECB,

člane Izvršilnega odbora ECB,

člane Nadzornega odbora ECB v zadevah, povezanih z njihovo funkcijo članov tega organa,

člane Upravnega odbora za pregled ECB v zadevah, povezanih z njihovo funkcijo članov tega organa,

člane Odbora za mediacijo ECB v zadevah, povezanih z njihovo funkcijo članov tega organa,

člane Revizijskega odbora ECB v zadevah, povezanih z njihovo funkcijo članov tega organa,

člane Odbora za poklicno etiko ECB v zadevah, povezanih z njihovo funkcijo članov tega organa,

člane organov upravljanja ali zaposlene nacionalnih centralnih bank ali pristojnih nacionalnih organov, ki se udeležijo sej Sveta ECB, Razširjenega sveta ECB in Nadzornega odbora ECB kot namestniki in/ali spremljevalci, v zadevah, povezanih s to funkcijo,

(v nadaljnjem besedilu skupaj: člani organov odločanja in drugih organov) in

stalno ali začasno zaposlene v ECB, za katere veljajo pogoji za zaposlitev v ECB,

osebe, ki delajo za ECB drugače kot po pogodbi o zaposlitvi, vključno z zaposlenimi v pristojnih nacionalnih organih, ki so člani skupnih nadzorniških skupin in skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem, v zadevah, povezanih z njihovim delom za ECB

(v nadaljnjem besedilu skupaj: zadevne osebe).

Člen 2

Dolžnost sodelovanja z Uradom

Brez poseganja v ustrezne določbe Pogodb, Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, Statuta ESCB in Kadrovskih predpisov, ob popolnem spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in splošnih načel, ki so skupna državam članicam, ter ob upoštevanju postopkov, določenih v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013, in pravil, določenih v tem sklepu, člani organov odločanja in drugih organov in zadevne osebe sodelujejo z Uradom in mu dajejo informacije, pri tem pa zagotavljajo zaupnost notranje preiskave.

Člen 3

Dolžnost sporočanja informacij o nezakonitih dejanjih

1.   Zadevne osebe, ki se seznanijo z informacijami, ki so razlog za sum o možnih primerih goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, te informacije brez odlašanja predložijo direktorju direktorata Notranja revizija, višjemu vodji svojega poslovnega področja ali članu Izvršilnega odbora, ki je v prvi vrsti odgovoren za njihovo poslovno področje. Navedene osebe informacije brez odlašanja pošljejo generalnemu direktorju generalnega direktorata Sekretariat. Zadevne osebe ne smejo biti deležne nikakršnega nepravičnega ravnanja ali diskriminacije zato, ker so sporočile informacije iz tega člena.

2.   Člani organov odločanja in drugih organov, ki se seznanijo z informacijami iz odstavka 1, o tem obvestijo generalnega direktorja generalnega direktorata Sekretariat ali predsednika.

3.   Kadar generalni direktor generalnega direktorata Sekretariat ali, kjer je primerno, predsednik prejme informacije v skladu z odstavkom 1 ali 2, jih ob upoštevanju člena 4 tega sklepa brez odlašanja pošlje Uradu ter o tem obvesti direktorat Notranja revizija in, kjer je primerno, predsednika.

4.   V primerih, ko ima član organa odločanja ali drugega organa ali zadevna oseba konkretne informacije, ki kažejo na možen primer goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega dejanja v smislu odstavka 1, in hkrati iz utemeljenih razlogov meni, da bi postopek, določen v zgornjih odstavkih, v tem primeru preprečil pravilno sporočitev teh informacij Uradu, lahko informacije sporoči neposredno Uradu, ne da bi zanj veljal člen 4.

Člen 4

Sodelovanje z Uradom v zvezi z občutljivimi informacijami

1.   V izjemnih primerih, ko bi lahko razširjanje nekaterih informacij zunaj ECB resno ogrozilo njeno delovanje, sprejme odločitev o tem, ali se Uradu odobri dostop do takih informacij ali se mu take informacije pošljejo, Izvršilni odbor. To velja za: informacije, ki se nanašajo na odločitve o denarni politiki ali na posle v zvezi z upravljanjem deviznih rezerv in posegi na deviznih trgih, če so te informacije stare manj kot eno leto; informacije, ki se nanašajo na opravljanje nalog, prenesenih na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013; podatke, ki jih ECB prejme od pristojnih nacionalnih organov v zvezi s stabilnostjo finančnega sistema ali posameznih kreditnih institucij, ter informacije, ki se nanašajo na zaščitne elemente in tehnične specifikacije eurobankovcev.

2.   Izvršilni odbor pri vsaki taki odločitvi upošteva vse ustrezne dejavnike, kot so stopnja občutljivosti informacij, ki jih Urad zahteva za preiskavo, njihova pomembnost za preiskavo in resnost suma, kakor ga Urad, član organa odločanja ali drugega organa ali zadevna oseba predstavi predsedniku, ter stopnja tveganja za prihodnje delovanje ECB. Če se dostop ne odobri, se v odločitvi navedejo razlogi za to. Izvršilni odbor lahko odloči, da Uradu ne odobri dostopa do podatkov, ki jih ECB prejme v zvezi s stabilnostjo finančnega sistema ali posameznih kreditnih institucij, če meni, da bi razkritje zadevnih informacij ogrozilo stabilnost finančnega sistema ali posamezne kreditne institucije, ali če tako meni ustrezni pristojni nacionalni organ.

3.   V zelo izjemnih primerih, ko gre za informacije v zvezi s posameznim področjem dejavnosti ECB, ki so enako občutljive kot kategorije informacij iz odstavka 1, lahko Izvršilni odbor začasno odloči, da Uradu ne odobri dostopa do teh informacij. Za take odločitve se uporablja odstavek 2, veljajo pa lahko največ šest mesecev. Po tem se Uradu odobri dostop do zadevnih informacij, razen če je Svet ECB v vmesnem času spremenil ta sklep tako, da je kategorijam iz odstavka 1 dodal kategorijo z zadevnimi informacijami.

Člen 5

Pomoč ECB pri notranjih preiskavah

1.   Kadar predstavniki Urada začnejo notranjo preiskavo v ECB, jim vodja, pristojen za varnost v ECB, odobri vstop v prostore ECB ob predložitvi pisnega pooblastila, ki ga izda generalni direktor Urada in v katerem so navedeni:

(a)

osebni podatki predstavnikov in naziv njihovega delovnega mesta v Uradu;

(b)

predmet in namen preiskave;

(c)

pravna podlaga za preiskavo in preiskovalna pooblastila, ki izhajajo iz navedene pravne podlage.

O tem je treba nemudoma obvestiti predsednika, podpredsednika in direktorja direktorata Notranja revizija.

2.   Direktorat Notranja revizija pomaga Uradu pri praktični organizaciji preiskav.

3.   Člani organov odločanja in drugih organov ter zadevne osebe dajo predstavnikom Urada, ki izvajajo preiskavo, vse zahtevane informacije, razen če bi bile zahtevane informacije lahko občutljive v smislu člena 4, ko o tem, ali se te informacije zagotovijo, odloči Izvršilni odbor. Direktorat Notranja revizija evidentira vse dane informacije.

Člen 6

Obveščanje zainteresiranih strani

1.   Kadar se pokaže možna vpletenost člana organa odločanja ali drugega organa ali zadevne osebe v goljufijo, korupcijo ali drugo nezakonito dejanje v smislu člena 3(1), je treba o tem hitro obvestiti zainteresirano stran, pod pogojem, da to ne škodi preiskavi (16). Sklepne ugotovitve, v katerih je član organa odločanja ali drugega organa ali zadevna oseba navedena po imenu, se v nobenem primeru ne smejo pripraviti, ne da bi imela zainteresirana stran možnost izraziti svoja stališča o vseh dejstvih, ki se nanašajo nanjo, vključno z vsemi dokazi proti njej. Zainteresirane strani imajo pravico, da molčijo, da ne izpovejo zoper sebe in da poiščejo osebno pravno pomoč.

2.   V primerih, ko je za namene preiskave nujno ohraniti popolno tajnost in/ali je treba uporabiti preiskovalne postopke, ki spadajo v pristojnost nacionalnega sodnega organa, se lahko izpolnitev obveznosti, da se člana organa odločanja ali drugega organa ali zadevno osebo pozove, naj izrazi svoja stališča, odloži za določen čas v soglasju s predsednikom ali podpredsednikom.

Člen 7

Obveščanje o zaključku preiskave brez nadaljnjih ukrepov

Če po notranji preiskavi ni mogoče sprožiti postopka proti članu organa odločanja ali drugega organa ali zadevni osebi, ki je bila osumljena, se notranja preiskava zaključi brez nadaljnjih ukrepov s sklepom generalnega direktorja Urada, ki o tem pisno obvesti člana organa odločanja ali drugega organa ali zadevno osebo.

Člen 8

Odvzem imunitete

Vsaka zahteva nacionalne policije ali nacionalnega sodnega organa za odvzem ustrezne imunitete člana organa odločanja ali drugega organa ali zadevne osebe v sodnih postopkih zaradi možnih primerov goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, se pošlje v mnenje generalnemu direktorju Urada. O tovrstnem odvzemu imunitete članov organov odločanja in drugih organov odloči Svet ECB, o tovrstnem odvzemu imunitete zadevnih oseb pa odloči Izvršilni odbor.

Člen 9

Začetek veljavnosti in razveljavitev

1.   Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Sklep ECB/2004/11 se razveljavi z učinkom od dvajsetega dne po objavi tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Sklicevanja na Sklep ECB/2004/11 se razlagajo kot sklicevanja na ta sklep.

V Frankfurtu na Majni, 4. marca 2016

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 248, 18.9.2013, str. 1.

(2)  Kodeks ravnanja za člane Sveta ECB (UL C 123, 24.5.2002, str. 9).

(3)  Dopolnilni kodeks meril poklicne etike za člane izvršilnega odbora Evropske centralne banke (v skladu s členom 11.3 Poslovnika Evropske centralne banke) (UL C 104, 23.4.2010, str. 8).

(4)  Kodeks ravnanja za člane Nadzornega odbora Evropske centralne banke (UL C 93, 20.3.2015, str. 2).

(5)  Komisija Evropskih skupnosti proti Evropski centralni banki, C-11/00, ECLI:EU:C:2003:395.

(6)  Sklep ECB/2004/11 z dne 3. junija 2004 o pogojih za preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam v Evropski centralni banki v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom Evropskih skupnosti, in o spremembah Pogojev za zaposlitev v Evropski centralni banki (UL L 230, 30.6.2004, str. 56).

(7)  Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).

(8)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(9)  Sklep ECB/2014/16 z dne 14. aprila 2014 o ustanovitvi Upravnega odbora za pregled in določitvi njegovih pravil za delovanje (UL L 175, 14.6.2014, str. 47).

(10)  Uredba (EU) št. 673/2014 Evropske centralne banke z dne 2. junija 2014 o ustanovitvi Odbora za mediacijo in sprejetju njegovega poslovnika (ECB/2014/26) (UL L 179, 19.6.2014, str. 72).

(11)  Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (UL L 141, 14.5.2014, str. 1).

(12)  Sklep ECB/2004/2 z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (UL L 80, 18.3.2004, str. 33).

(13)  Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/433 z dne 17. decembra 2014 o ustanovitvi Odbora za poklicno etiko in sprejetju njegovega poslovnika (ECB/2014/59) (UL L 70, 14.3.2015, str. 58).

(14)  Dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(15)  Zvezni uradni list (Bundesgesetzblatt) št. 45, 1998 z dne 27.10.1998, in št. 12, 1999 z dne 6.5.1999.

(16)  Za vse omejitve dajanja informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, v primeru obdelave podatkov se uporablja člen 20 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).


Top