EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32015R2446

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije

OJ L 343, 29.12.2015, p. 1–557 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force: This act has been changed. Current consolidated version: 25/07/2019

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2015/2015/oj

29.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2446

z dne 28. julija 2015

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 290 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) in zlasti členov 2, 7, 10, 24, 31, 36, 40, 62, 65, 75, 88, 99, 106, 115, 122, 126, 131, 142, 151, 156, 160, 164, 168, 175, 180, 183, 186, 196, 206, 212, 216, 221, 224, 231, 235, 253 in 265 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi (EU) št. 952/2013 (v nadaljnjem besedilu: zakonik) se skladno s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenaša pooblastilo za dopolnitev nekaterih nebistvenih elementov zakonika. Komisija je zato pozvana k izvajanju novih pooblastil po Lizbonski pogodbi, da se omogoči jasna in pravilna uporaba zakonika.

(2)

Med pripravo akta je Komisija opravila ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki in ustreznimi zainteresiranimi stranmi, ki so dejavno prispevale k besedilu te uredbe.

(3)

Zakonik spodbuja uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, kot je določena v Odločbi št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki je ključna za lajšanje trgovine ter zagotavljanje učinkovitosti carinskih kontrol, s čimer se zmanjšujejo stroški za podjetja in tveganje za družbo. Zato so za vse izmenjave informacij med carinskimi organi ter med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi in hrambo takšnih informacij s tehnikami elektronske obdelave podatkov potrebne specifikacije o informacijskih sistemih za hrambo in obdelavo carinskih podatkov, določiti pa je treba tudi področje uporabe in namen elektronskih sistemov, ki bodo vzpostavljeni po dogovoru s Komisijo in državami članicami. Podrobnejše informacije je treba zagotoviti tudi za posebne sisteme v zvezi s carinskimi formalnostmi ali postopki ali pri sistemih, pri katerih je usklajeni vmesnik EU opredeljen kot sestavni del sistema, ki omogoča neposreden in na ravni EU usklajen dostop do trgovine, v obliki storitve, vgrajene v elektronski carinski sistem.

(4)

Postopki, ki temeljijo na elektronskih sistemih iz Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (3) ter se že uporabljajo za uvoz, izvoz in tranzit, so se izkazali za učinkovite. Zato bi bilo treba zagotoviti nadaljnjo uporabo teh pravil.

(5)

Za lažjo uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov in za uskladitev njihove uporabe bi bilo treba določiti skupne podatkovne zahteve za vsako od področij, na katerih se te tehnike uporabljajo. Skupne podatkovne zahteve bi morale biti skladne z veljavnimi določbami Unije in držav članic o varstvu podatkov.

(6)

Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev med izvajalci poštnih storitev in drugih gospodarskih subjektov bi bilo treba sprejeti enoten okvir za carinjenje pisemskih in drugih poštnih pošiljk, da se omogoči uporaba elektronskih sistemov. Za lajšanje trgovine, preprečevanje goljufij in varstvo pravic potrošnikov bi bilo treba določiti ustrezna in izvedljiva pravila za prijavo poštnih pošiljk carini, v katerih bo ustrezno upoštevana obveznost izvajalcev poštnih storitev, da zagotavljajo univerzalno poštno storitev v skladu z akti Svetovne poštne zveze.

(7)

Za zagotovitev dodatne prožnosti za gospodarske subjekte in carinske organe bi bilo treba v primerih, ko je tveganje goljufij majhno, omogočiti uporabo drugih sredstev, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov. Ti primeri bi morali zajemati zlasti: obveščanje o carinskem dolgu, izmenjavo informacij o določitvi pogojev za oprostitev uvozne dajatve; obveščanje carinskih organov po enaki poti, kadar deklarant vloži deklaracijo z drugimi sredstvi, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov; predložitev glavne referenčne številke (MRN) za tranzit kako drugače kot na spremni tranzitni listini, možnost naknadne vložitve izvozne deklaracije in predložitve blaga carinskemu uradu izstopa, pa tudi dokazil, da je blago zapustilo carinsko območje Unije, ali izmenjavo in shranjevanje informacij, ki se nanašajo na zahtevek in odločbo v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu blaga.

(8)

V primerih, ko bi uporaba tehnik elektronske obdelave podatkov pomenila prekomerno obremenitev gospodarskih subjektov, bi bilo treba za zmanjšanje te obremenitve dopustiti uporabo drugih sredstev, zlasti za dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga za komercialne pošiljke omejene vrednosti, ali uporabo ustne deklaracije za izvoz tudi pri komercialnem blagu, če njegova vrednost ne presega statističnega praga. Enako velja za potnika, ki ni gospodarski subjekt, kadar ta zaprosi za dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga, ali za ribiška plovila do določene dolžine. Poleg tega bi bila obvezna uporaba tehnik elektronske obdelave podatkov zaradi obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, po katerih se morajo postopki voditi v papirni obliki, v nasprotju s temi sporazumi.

(9)

Za namen enolične identifikacije gospodarskih subjektov bi bilo treba pojasniti, da se mora vsak gospodarski subjekt registrirati samo enkrat, in sicer z jasno določenim naborom podatkov. Registracija gospodarskih subjektov, ki nimajo sedeža v Evropski uniji, in oseb, ki niso gospodarski subjekti, omogoča pravilno delovanje elektronskih sistemov, ki zahtevajo številko EORI kot nedvoumno sklicevanje na gospodarski subjekt. Podatki se ne bi smeli hraniti dlje, kot je potrebno, zato bi bilo treba predvideti pravila za izrek številke EORI za neveljavno.

(10)

Rok, ki ga ima na voljo oseba, ki vloži zahtevek za izdajo odločbe v zvezi z izvajanjem carinske zakonodaje (vložnik), za uveljavljanje pravice do izjave, ji mora omogočiti, da pripravi svoje stališče in ga predloži carinskim organom. Vendar bi bilo treba ta rok skrajšati, kadar se odločba nanaša na rezultate kontrole blaga, ki ni bilo pravilno prijavljeno carini.

(11)

Za ustrezno ravnovesje med učinkovitim izvajanjem nalog carinskih organov in spoštovanjem pravice do izjave je treba določiti nekatere izjeme od pravice do izjave.

(12)

Da bi lahko carinski organi čim bolj učinkovito sprejemali odločbe z veljavnostjo v vsej Uniji, bi bilo treba določiti enotne in jasne pogoje za carinske uprave in vložnika. Ti pogoji bi se morali nanašati zlasti na sprejem zahtevka za izdajo odločbe, in sicer ne samo v zvezi z novimi zahtevki, temveč tudi ob upoštevanju morebitne predhodne odločbe, ki je bila odpravljena ali razveljavljena; sprejeti bi bilo treba samo zahtevke, ki carinskim organom zagotavljajo potrebne elemente za preučitev zahtevka.

(13)

Za primere, ko carinski organi zahtevajo dodatne informacije, ki jih potrebujejo pri odločanju o zahtevku, je primerno določiti možnost podaljšanja roka za sprejetje odločbe, da se lahko ustrezno preverijo vse informacije, ki jih je predložil vložnik.

(14)

V nekaterih primerih bi odločba morala začeti učinkovati na dan, ki se razlikuje od dneva, ko jo vložnik prejme oziroma se šteje, da jo je prejel, in sicer če je vložnik zahteval drugačen datum začetka veljavnosti ali če mora vložnik za začetek veljavnosti odločbe izpolniti nekatere formalnosti. Ti primeri bi morali biti zaradi jasnosti in pravne varnosti natančno opredeljeni.

(15)

Iz istega razloga bi bilo treba natančno opredeliti primere, v katerih so carinski organi dolžni ponovno oceniti in po potrebi zadržati izvajanje odločbe.

(16)

Da se zagotovi potrebna prožnost in da bi se olajšale kontrole na podlagi revizije, bi bilo treba določiti dodatno merilo za primere, ko pristojnega carinskega organa ni mogoče določiti v skladu s tretjim pododstavkom člena 22(1) zakonika.

(17)

Zaradi pospeševanja trgovine bi bilo treba določiti, da se zahtevki za izdajo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami lahko vložijo tudi v državi članici, v kateri se bodo informacije uporabljale.

(18)

V izogib izdaji napačnih ali neenotnih odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami je primerno določiti, da bi morali za izdajo takšnih odločb veljati posebni roki, kadar ni mogoče upoštevati običajnih rokov.

(19)

Poenostavitve za pooblaščeni gospodarski subjekt (AEO) bi bilo treba zavoljo prikladnosti določiti v okviru posebnih določb o carinskih poenostavitvah, olajšave za AEO pa bi bilo treba oceniti z vidika varnosti in varnostnih tveganj, povezanih z določenim postopkom. Glede na to, da so tveganja upoštevana, kadar carinsko deklaracijo ali deklaracijo za ponovni izvoz za blago, izneseno s carinskega območja Unije, vloži pooblaščeni gospodarski subjekt za varnost in varstvo iz člena 38(2)(b) zakonika (AEOS), bi bilo treba analizo tveganja za namen varnosti in varstva opraviti na podlagi take deklaracije, ne da se zahtevajo dodatni podatki v zvezi z varnostjo in varstvom. Ob upoštevanju meril za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta bi moral AEO uživati ugodno obravnavo pri izvedbi kontrol, razen če so kontrole ogrožene ali potrebne glede na posebno stopnjo nevarnosti ali v skladu z drugo zakonodajo Unije.

(20)

Svet je s Sklepom 94/800/ES (4) odobril Sporazum o pravilih o poreklu blaga (STO-GATT 1994), priložen sklepni listini, podpisani 15. aprila 1994 v Marakešu. Sporazum o pravilih o poreklu blaga določa, da bi morala posebna pravila za določitev porekla proizvodov v nekaterih sektorjih temeljiti na državi, v kateri je proizvodni postopek pripeljal do spremembe tarifne uvrstitve. Le kadar to merilo ne omogoča določitve države zadnje bistvene obdelave ali predelave, se lahko uporabijo druga merila, kot je merilo dodane vrednosti ali določitev določenega postopka predelave. Glede na to, da je Unija pogodbenica navedenega sporazuma, je primerno v carinsko zakonodajo Unije vključiti določbe, ki bodo odražale načela iz tega sporazuma za določitev države, v kateri je bilo blago nazadnje bistveno obdelano ali predelano.

(21)

Da se prepreči manipulacija porekla uvoženega blaga z namenom izogibanja ukrepom trgovinske politike, bi bilo treba v nekaterih primerih zadnjo bistveno predelavo ali obdelavo šteti za gospodarsko neupravičeno.

(22)

Določiti bi bilo treba pravila o poreklu, ki se uporabljajo v zvezi z opredelitvijo pojma „izdelki s poreklom“ in kumulacijo v okviru splošnega sistema preferencialov Unije (GSP) ter preferencialnih tarifnih ukrepov, ki jih Unija enostransko sprejme za nekatere države ali ozemlja, da se bodo zadevni preferenciali lahko odobrili samo za izdelke s poreklom iz držav, upravičenih do GSP, in v teh državah oziroma na teh ozemljih, ter tako koristili predvidenim prejemnikom.

(23)

Da se preprečijo nesorazmerni upravni stroški, obenem pa zaščitijo finančni interesi Unije, je treba v okviru poenostavitve in olajševanja zagotoviti, da za dovoljenje, podeljeno za določitev posebnih zneskov v zvezi s carinsko vrednostjo na podlagi posebnih meril, veljajo ustrezni pogoji.

(24)

Določiti je treba metode izračuna za določitev zneska uvozne dajatve, ki se obračuna na oplemenitene proizvode, pridobljene v okviru aktivnega oplemenitenja, pa tudi za primere, ko nastane carinski dolg pri oplemenitenih proizvodih, ki izhajajo iz postopka pasivnega oplemenitenja, in v primeru posebne uvozne dajatve..

(25)

Določiti bi bilo treba, da se za blago, dano v postopek začasnega uvoza, ne zahteva zavarovanje, kadar to ni ekonomsko upravičeno.

(26)

Najpogosteje uporabljene vrste zavarovanja za zagotovitev plačila carinskega dolga so gotovinski polog ali enakovreden instrument ali izjava poroka; vendar pa bi bilo treba gospodarskim subjektom omogočiti, da carinskim organom predložijo druge vrste zavarovanj, v kolikor te v enaki meri jamčijo, da bo znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu in drugim pristojbinam, dejansko plačan. Zato je treba določiti te druge vrste zavarovanj in posebna pravila za njihovo uporabo.

(27)

Za zagotovitev ustrezne zaščite finančnih interesov Unije in držav članic ter enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte, bi morali biti gospodarski subjekti upravičeni do nižje stopnje splošnega zavarovanja ali opustitve zavarovanja le, če izpolnjujejo nekatere pogoje, ki dokazujejo njihovo zanesljivost.

(28)

Za zagotovitev pravne varnosti je treba dopolniti pravila zakonika o sprostitvi zavarovanja, kadar se blago da v postopek tranzita Unije in kadar se uporablja zvezek CPD ali zvezek ATA.

(29)

Obveščanje o carinskem dolgu ni utemeljeno v nekaterih primerih, ko zadevni znesek znaša manj kot 10 EUR. Zato bi morali biti v teh primerih carinski organi oproščeni obveščanja o carinskem dolgu.

(30)

V izogib postopku izterjave, kadar bo verjetno odobren odpust uvozne ali izvozne dajatve, je treba predvideti odlog roka za plačilo zneska dajatve, dokler se ne sprejme odločba. Da se zaščitijo finančni interesi Unije in držav članic, bi bilo treba tak odlog določiti za zavarovanje, če to ne bi povzročilo resnih gospodarskih ali socialnih težav. Enako bi moralo veljati, kadar je carinski dolg posledica neizpolnjevanja zahtev, v kolikor ne gre za goljufivo dejanje ali očitno malomarnost zadevne osebe.

(31)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje zakonika in pojasnilo glede podrobnih pravil, na podlagi katerih se določbe carinskega zakonika Unije uporabljajo v praksi, vključno z zahtevami in postopki, ki jih je treba upoštevati, bi bilo treba vključiti zahteve in pojasnila o pogojih za vložitev zahtevka za povračilo ali odpust, obveščanju o odločbi o povračilu ali odpustu, formalnosti ter rok za sprejetje odločbe o povračilu ali odpustu. Splošne določbe bi se morale uporabljati, kadar odločbo sprejmejo carinski organi držav članic; primerno je določiti poseben postopek za primere, ko odločbo sprejme Komisija. Ta uredba ureja postopek v zvezi z odločbo o povračilu ali odpustu, ki jo sprejme Komisija, natančneje predložitev spisa Komisiji, obveščanje o odločbi in uporabo pravice do izjave ob upoštevanju interesa Unije pri zagotavljanju spoštovanja carinskih določb in interesa gospodarskih subjektov, ki ravnajo v dobri veri.

(32)

Če pride do ugasnitve carinskega dolga zaradi primerov napak brez znatnega vpliva na pravilno izvajanje zadevnega carinskega postopka, bi ti primeri morali vključevati zlasti neizpolnjevanje nekaterih obveznosti, če se to neizpolnjevanje naknadno lahko odpravi.

(33)

Izkušnje, pridobljene pri uporabi elektronskega sistema za vstopne skupne deklaracije in zahtev za carino, ki izhajajo iz akcijskega načrta EU o varnosti letalskega tovora (5), kažejo na potrebo po izboljšanju kakovosti podatkov takšnih deklaracij, in sicer z zahtevo, da udeleženci dobavne verige ustrezno utemeljijo transakcije in gibanje blaga. Ker pogodbene določbe prevozniku preprečujejo, da bi predložil vse zahtevane podatke, bi bilo treba opredeliti te primere in osebe, ki imajo in morajo predložiti te podatke.

(34)

Da se omogoči dodatno izboljšanje učinkovitosti analize tveganja v zvezi z varnostjo in varstvom pri letalskem prevozu in, v primeru tovora v zabojnikih, pri pomorskem prevozu, bi bilo treba zahtevane podatke predložiti pred natovarjanjem v zrakoplov ali plovilo, pri drugih oblikah prevoza blaga pa se analiza tveganja lahko učinkovito izvede tudi, če se podatki predložijo pred prihodom blaga na carinsko območje Unije. Iz istega razloga je upravičeno splošno opustitev obveznosti vložitve vstopne skupne deklaracije za blago, ki se prevaža v skladu z akti Svetovne poštne zveze, nadomestiti z opustitvijo za pisemske pošiljke in odpraviti opustitev na podlagi vrednosti blaga, saj vrednost ne more biti merilo za oceno varnostnega tveganja.

(35)

Za zagotovitev nemotenega gibanja blaga je primerno uporabiti nekatere carinske formalnosti in kontrole pri trgovini z unijskim blagom med deli carinskega območja Unije, za katerega se uporabljajo določbe Direktive Sveta 2006/112/ES (6) ali Direktive Sveta 2008/118/ES (7), in preostalim carinskim območjem Unije ali pri trgovini med deli navedenega območja, v katerih se te določbe ne uporabljajo.

(36)

Predložitev blaga ob prihodu na carinsko območje Unije in začasna hramba blaga bi se praviloma morali izvesti v prostorih pristojnega carinskega urada ali v prostorih za začasno hrambo, ki jih uporablja izključno imetnik dovoljenja, ki so ga izdali carinski organi. Da se zagotovi dodatna prožnost za gospodarske subjekte in carinske organe, pa je ustrezno predvideti možnost, da se za predložitev blaga odobri druga lokacija kot pristojni carinski urad, za začasno hrambo blaga pa druga lokacija kot prostori za začasno hrambo.

(37)

Da se poveča jasnost za gospodarske subjekte v zvezi s carinsko obravnavo blaga, ki vstopi na carinsko območje Unije, bi bilo treba določiti pravila za primere, ko se domneva o carinskem statusu unijskega blaga ne uporablja. Poleg tega bi bilo treba določiti pravila za primere, ko blago ohrani carinski status unijskega blaga, kadar začasno zapusti carinsko območje Unije in nanj ponovno vstopi, da se gospodarskim subjektom in carinskim upravam ob ponovnem vstopu omogoči učinkovita obravnava tega blaga. Določiti bi bilo treba pogoje za odobritev olajšav pri dokazovanju carinskega statusa unijskega blaga, da se zmanjša upravno breme za gospodarske subjekte.

(38)

Da se olajša pravilna uporaba ugodnosti oprostitve uvozne dajatve, je primerno določiti primere, v katerih se za blago šteje, da je bilo vrnjeno v enakem stanju, kot je bilo izvoženo, in posebne primere vrnjenega blaga, ki je bilo upravičeno do ugodnosti ukrepov v okviru skupne kmetijske politike in je deležno tudi oprostitve uvozne dajatve.

(39)

Če se za dajanje blaga v carinski postopek redno uporablja poenostavljena deklaracija, bi moral imetnik dovoljenja izpolnjevati ustrezne pogoje in merila, podobne tistim, ki se uporabljajo za pooblaščene gospodarske subjekte, da se zagotovi ustrezna uporaba poenostavljenih deklaracij. Pogoji in merila bi morali biti sorazmerni s koristmi redne uporabe poenostavljenih deklaracij. Poleg tega bi bilo treba določiti usklajena pravila v zvezi z roki za vložitev dopolnilne deklaracije in kakršnih koli spremnih listin, ki niso bile predložene ob vložitvi poenostavljene deklaracije.

(40)

Zaradi ravnovesja med olajševanjem in nadzorom bi bilo treba za uporabo poenostavljene deklaracije in vpis v evidence deklaranta kot poenostavitve pri dajanju blaga v carinski postopek določiti ustrezne pogoje, ki se razlikujejo od tistih, ki se uporabljajo za posebne postopke.

(41)

Zaradi zahtev v zvezi z nadzorom izstopa blaga bi moral biti vpis v evidence deklaranta za izvoz ali ponovni izvoz mogoč samo, kadar lahko carinski organi poslujejo brez carinske deklaracije – na podlagi transakcije, in omejen na posebne primere.

(42)

Kadar znesek uvozne dajatve zaradi zahtevka za dodelitev tarifne kvote morda ne bo plačan, sprostitev blaga ne bi smela biti pogojena s predložitvijo zavarovanja, če se ne more pričakovati, da bo tarifna kvota v kratkem izčrpana.

(43)

Za zagotovitev dodatne prožnosti za gospodarske subjekte in carinske organe bi bilo treba pooblaščenim tehtalcem banan dovoliti, da pripravijo potrdilo o tehtanju banan, ki bo pri preverjanju carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet uporabljeno kot spremna listina.

(44)

V nekaterih okoliščinah je primerno, da carinski dolg ne nastane in da imetnik dovoljenja ni dolžan plačati uvozne dajatve. Zato bi bilo v takih primerih treba predvideti podaljšanje roka za zaključek posebnega postopka.

(45)

Zaradi ustreznega ravnovesja med zmanjšanjem upravnega bremena za carinske uprave in gospodarske subjekte ter zagotavljanjem pravilne uporabe tranzitnih postopkov in preprečevanjem zlorab bi morale biti zanesljivim gospodarskim subjektom na voljo poenostavitve tranzitnih postopkov, in sicer na podlagi usklajenih meril in v najširšem možnem obsegu. Zato bi bilo treba zahteve za dostop do teh poenostavitev uskladiti s pogoji in merili za gospodarske subjekte, ki želijo pridobiti status pooblaščenega gospodarskega subjekta.

(46)

Da se preprečijo morebitne goljufije v nekaterih primerih tranzita, povezanega z izvozom, bi bilo treba določiti pravila za posebne primere, kadar se blago s carinskim statusom unijskega blaga da v postopek zunanjega tranzita.

(47)

Unija je pogodbenica Konvencije o začasnem uvozu (8), vključno z njenimi naknadnimi spremembami (Istanbulska konvencija). Zato morajo biti zahteve za določeno rabo v okviru začasnega uvoza, ki omogočajo začasno uporabo neunijskega blaga na carinskem območju Unije s popolno ali delno oprostitvijo uvozne dajatve in ki so določene v tej uredbi, v skladu z navedeno konvencijo.

(48)

Carinske postopke v zvezi s carinskim skladiščenjem, prostimi conami, posebno rabo ter aktivnim in pasivnim oplemenitenjem bi bilo treba poenostaviti in racionalizirati, da bo uporaba posebnih postopkov postala privlačnejša za trgovino. Zato bi bilo treba različne postopke aktivnega oplemenitenja po sistemu povračila in sistemu odloga ter oplemenitenje pod carinsko kontrolo združiti v en sam postopek aktivnega oplemenitenja.

(49)

Zaradi pravne varnosti in enake obravnave gospodarskih subjektov je treba navesti primere, ko je treba preveriti gospodarske pogoje za aktivno in pasivno oplemenitenje.

(50)

Da se gospodarskim subjektom zagotovijo koristi povečane prožnosti v zvezi z uporabo enakovrednega blaga, bi bilo treba omogočiti uporabo enakovrednega blaga v postopku pasivnega oplemenitenja.

(51)

Da bi se zmanjšali upravni stroški, bi bilo treba določiti daljše obdobje veljavnosti dovoljenja za določeno rabo in oplemenitenje, kot se uporablja v skladu z Uredbo (EGS) št. 2454/93.

(52)

Obračun zaključka se ne bi smel zahtevati samo za aktivno oplemenitenje, temveč tudi za posebno rabo za lažjo izterjavo uvoznih dajatev in s tem zaščito finančnih interesov Unije.

(53)

Primerno je, da se jasno določijo primeri, ko je gibanje blaga, danega v posebni postopek, ki ni tranzit, dovoljeno, tako da ni treba uporabiti postopka zunanjega tranzita Unije, pri katerem bi bili potrebni dve dodatni carinski deklaraciji.

(54)

Da se zagotovi čim učinkovitejša in kar najmanj moteča analiza tveganja, bi bilo treba predodhodno deklaracijo vložiti v rokih ob upoštevanju posebnega položaja zadevnega načina prevoza. Pri pomorskem prometu bi bilo treba v primeru tovora v zabojnikih zahtevane podatke predložiti v roku pred natovarjanjem na plovilo, pri drugih oblikah prevoza blaga pa se lahko analiza tveganja učinkovito izvede tudi, če se podatki predložijo v roku ob upoštevanju odhoda blaga s carinskega območja Unije. Brez poseganja v obveznosti v zvezi z izvozno deklaracijo ali deklaracijo za ponovni izvoz bi bilo treba obveznost vložitve predodhodne deklaracije opustiti, kadar je na podlagi vrste blaga, načina njegovega prevoza ali njegovega posebnega položaja mogoče oceniti, da ni treba zahtevati podatkov, povezanih z varnostnim tveganjem.

(55)

Za zagotovitev dodatne prožnosti za carinske organe pri obravnavi nekaterih nepravilnosti v okviru izvoznega postopka bi moralo biti mogoče, da se carinska deklaracija na pobudo carinskih organov izreče za neveljavno.

(56)

Da bi obvarovali pravno utemeljene interese gospodarskih subjektov in zagotovili trajno veljavnost odločb, ki so jih sprejeli carinski organi, in dovoljenj, ki so jih izdali na podlagi določb zakonika ali na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (9) in Uredbe (EGS) št. 2454/93, je treba določiti prehodne določbe, da se omogoči prilagoditev navedenih odločb in dovoljenj novim pravnim predpisom.

(57)

Da bi imele države članice dovolj časa za prilagoditev carinskih oznak in posebnih vrst carinskih oznak, ki se uporabljajo za identifikacijo blaga v postopku tranzita, novim zahtevam iz te uredbe, je primerno določiti prehodno obdobje, v katerem lahko države članice še naprej uporabljajo oznake, ki izpolnjuje tehnične specifikacije iz Uredbe (EGS) št. 2454/93.

(58)

Splošna pravila, ki dopolnjujejo zakonik, so med seboj tesno povezana in jih ni mogoče ločiti zaradi povezanosti njihove vsebine, saj vsebujejo horizontalna pravila, ki se uporabljajo v različnih carinskih postopkih. Zato je primerno, da se združijo v eno samo uredbo, da se tako zagotovi pravna skladnost.

(59)

Določbe te uredbe bi se morale uporabljati od 1. maja 2016, da se omogoči uporaba zakonika v celoti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Področje uporabe carinske zakonodaje, poslanstvo carine in opredelitev pojmov

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„ukrep kmetijske politike“ pomeni določbe v zvezi z uvoznimi in izvoznimi dejavnostmi za proizvode, ki jih zajemajo točke 1, 2 in 3 Priloge 71-02;

(2)

„zvezek ATA“ pomeni mednarodni carinski dokument za začasni uvoz, izdan v skladu s Konvencijo ATA ali Istanbulsko konvencijo;

(3)

„Konvencija ATA“ pomeni carinsko konvencijo o zvezku ATA za začasen uvoz blaga, sprejeto v Bruslju 6. decembra 1961;

(4)

„Istanbulska konvencija“ pomeni Konvencijo o začasnem uvozu, sprejeto v Istanbulu 26. junija 1990;

(5)

„prtljaga“ pomeni vse blago, ki se prevaža s kakršnimi koli sredstvi v okviru potovanja fizične osebe;

(6)

„zakonik“ pomeni Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije;

(7)

„letališče Unije“ pomeni vsako letališče na carinskem območju Unije;

(8)

„pristanišče Unije“ pomeni vsako pristanišče na carinskem območju Unije;

(9)

„Konvencija o skupnem tranzitnem postopku“ pomeni Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku (10);

(10)

„država skupnega tranzita“ pomeni vsako državo, ki ni država članica Unije in je pogodbenica Konvencije o skupnem tranzitnem postopku;

(11)

„tretja država“ pomeni državo ali ozemlje zunaj carinskega območja Unije;

(12)

„zvezek CPD“ pomeni mednarodni carinski dokument, ki se uporablja za začasni uvoz prevoznega sredstva in izda v skladu z Istanbulsko konvencijo;

(13)

„carinski urad odhoda“ pomeni carinski urad, ki sprejme carinsko deklaracijo za dajanje blaga v postopek tranzita;

(14)

„namembni carinski urad“ pomeni carinski urad, ki se mu predloži blago, dano v postopek tranzita, da se postopek lahko konča;

(15)

„carinski urad prvega vstopa“ pomeni carinski urad, pristojen za carinski nadzor na kraju, kjer prevozno sredstvo, ki prevaža blago, vstopi na carinsko območje Unije z ozemlja zunaj tega območja;

(16)

„carinski urad izvoza“ pomeni carinski urad, ki mu je bila predložena carinska deklaracija za izvoz ali deklaracija za ponovni izvoz blaga, ki se iznese s carinskega območja Unije;

(17)

„carinski urad prepustitve“ pomeni carinski urad, naveden v dovoljenju za posebni postopek iz člena 211(1) zakonika in pooblaščen za prepustitev blaga v posebni postopek;

(18)

„registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta“ (številka EORI) je identifikacijska številka, enolična na carinskem območju Unije, ki jo carinski organ dodeli gospodarskemu subjektu ali drugi osebi za namen registracije za carinske namene;

(19)

„izvoznik“ pomeni

(a)

osebo s sedežem na carinskem območju Unije, ki ima ob sprejetju deklaracije sklenjeno pogodbo s prejemnikom v zadevni tretji državi in ima pooblastilo za odločanje o pošiljanju blaga s carinskega območja Unije,

(b)

fizično osebo, ki prenaša blago za izvoz, če je to blago v njeni osebni prtljagi,

(c)

v drugih primerih pa osebo s sedežem na carinskem območju Unije, ki ima pooblastilo za odločanje o pošiljanju blaga s carinskega območja Unije.

(20)

„splošno priznana računovodska načela“ so načela, ki so priznana ali imajo ob določenem času znatno podporo strokovne javnosti v državi glede tega, katere ekonomske vire in obveznosti knjižiti kot aktivo in pasivo, katere spremembe v aktivi in pasivi knjižiti, kako meriti aktivo in pasivo in spremembe v njiju, katere podatke razkriti in kako jih razkriti in katera finančna poročila pripraviti;

(21)

„blago nekomercialne narave“ pomeni

(a)

blago, ki ga ena fizična oseba pošlje drugi, pri čemer imajo takšne pošiljke naslednje značilnosti:

(i)

so priložnostne,

(ii)

vsebujejo blago, ki je izključno za osebne potrebe prejemnika ali njegove družine in ki po naravi ali količini nima komercialnega pomena, ter

(iii)

pošiljatelj jih pošlje prejemniku povsem brezplačno;

(b)

blago v osebni prtljagi potnikov, pri čemer:

(i)

so pošiljke priložnostne ter

(ii)

pošiljke vsebujejo izključno blago, namenjeno osebni uporabi potnikov ali njihovih družinskih članov, ali blago, namenjeno za darila; narava in količina takega blaga ne smeta dopuščati domneve, da se blago uvaža za komercialne namene;

(22)

„glavna referenčna številka“ (MRN) pomeni evidenčno številko, ki jo pristojni carinski organ dodeli deklaraciji ali obvestilu iz člena 5(9) do (14) zakonika, operaciji TIR ali dokazilu o statusu Unije;

(23)

„rok za zaključek“ pomeni rok, do katerega morajo biti blago, dano v posebni postopek, razen v postopek tranzita, ali oplemeniteni proizvodi dani v nadaljnji carinski postopek, uničeni, izneseni s carinskega območja Unije ali jim mora biti dodeljena predpisana posebna raba. Pri pasivnem oplemenitenju rok za zaključek pomeni rok, v katerem mora biti začasno izvoženo blago ponovno uvoženo na carinsko območje Unije v obliki oplemenitenih proizvodov in sproščeno v prosti promet, da je lahko upravičeno do popolne ali delne oprostitve uvoznih dajatev;

(24)

„blago v poštni pošiljki“ pomeni blago razen pisemskih pošiljk, vsebovano v poštni pošiljki ali paketu, ki ga prevaža ali odgovornost za njegov prevoz prevzame izvajalec poštnih storitev v skladu z določbami konvencije Svetovne poštne zveze, sprejete 10. julija 1984 v okviru Organizacije Združenih narodov;

(25)

„izvajalec poštnih storitev“ pomeni subjekt, ki ima sedež v državi članici in ki ga je ta imenovala za izvajanje mednarodnih storitev, ki jih ureja konvencija Svetovne poštne zveze;

(26)

„pisemske pošiljke“ pomeni pisma, razglednice, braillova pisma in tiskovine, ki niso zavezane plačilu uvozne ali izvozne dajatve;

(27)

„pasivno oplemenitenje IM/EX“ pomeni predhodni uvoz oplemenitenih proizvodov, pridobljenih iz enakovrednega blaga v okviru postopka pasivnega oplemenitenja pred izvozom blaga, ki ga zamenjuje, v skladu s členom 223(2)(d) zakonika;

(28)

„pasivno oplemenitenje EX/IM“ pomeni izvoz unijskega blaga v okviru postopka pasivnega oplemenitenja pred uvozom oplemenitenih proizvodov;

(29)

„aktivno oplemenitenje EX/IM“ pomeni predhodni izvoz oplemenitenih proizvodov, pridobljenih iz enakovrednega blaga v okviru postopka aktivnega oplemenitenja pred uvozom blaga, ki ga zamenjuje, v skladu s členom 223(2)(c) zakonika;

(30)

„aktivno oplemenitenje IM/EX“ pomeni uvoz neunijskega blaga v okviru postopka aktivnega oplemenitenja pred izvozom oplemenitenih proizvodov;

(31)

„fizična oseba“ pomeni fizične osebe, ki niso davčni zavezanci, ki delujejo kot taki, kot so opredeljeni v Direktivi Sveta 2006/112/ES;

(32)

„javno carinsko skladišče tipa I“ pomeni javno carinsko skladišče, pri čemer sta za izpolnjevanje obveznosti iz člena 242(1) zakonika odgovorna imetnik dovoljenja in imetnik postopka;

(33)

„javno carinsko skladišče tipa II“ pomeni javno carinsko skladišče, pri čemer je za izpolnjevanje obveznosti iz člena 242(2) zakonika odgovoren imetnik postopka;

(34)

„enotna prevozna listina“ v kontekstu carinskega statusa pomeni prevozno listino, izdano v državi članici, ki zajema prevoz blaga z odhodnega kraja na carinskem območju Unije do namembnega kraja na tem ozemlju na odgovornost prevoznika, ki izda listino;

(35)

„ozemlje s posebno davčno ureditvijo“ pomeni del carinskega območja Unije, v katerem se določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost ali Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS ne uporabljajo;

(36)

„nadzorni carinski urad“

(a)

v primeru začasne hrambe iz naslova IV zakonika ali v primeru posebnih postopkov, razen tranzitnega postopka, iz naslova VII zakonika pomeni carinski urad, naveden v dovoljenju za nadzor začasne hrambe blaga ali zadevnega posebnega postopka;

(b)

v primeru poenostavljene carinske deklaracije iz člena 166 zakonika, centraliziranega carinjenja iz člena 179 zakonika in vpisa v evidence iz člena 182 pomeni carinski urad, naveden v dovoljenju za nadzor dajanja blaga v zadevni carinski postopek;

(37)

„Konvencija TIR“ pomeni Carinsko konvencijo o mednarodnem prevozu blaga na podlagi TIR zvezkov, ki je bila sklenjena v Ženevi 14. novembra 1975;

(38)

„operacija TIR“ pomeni gibanje blaga na carinskem območju Unije v skladu s Konvencijo TIR;

(39)

„pretovarjanje“ pomeni natovarjanje ali raztovarjanje proizvodov in blaga z enega prevoznega sredstva na drugega;

(40)

„potnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki:

(a)

začasno vstopi na carinsko območje Unije, kjer nima običajnega prebivališča, ali

(b)

se vrne na carinsko območje Unije, kjer ima običajno prebivališče, po začasnem bivanju zunaj tega območja, ali

(c)

začasno zapusti carinsko območje Unije, kjer ima običajno prebivališče, ali

(d)

po začasnem bivanju zapusti carinsko območje Unije, kjer nima običajnega prebivališča.

(41)

„odpadki in ostanki“ pomeni eno od naslednjega:

(a)

blago ali izdelke, ki so razvrščeni kot odpadki in ostanki v skladu s kombinirano nomenklaturo;

(b)

v okviru posebne rabe ali aktivnega oplemenitenja: blago ali izdelki, ki izhajajo iz oplemenitenja ter nimajo ekonomske vrednosti ali je ta majhna in jih ni mogoče uporabiti brez nadaljnje predelave;

(42)

„paleta“ pomeni pripravo, na katero je mogoče naložiti določeno količino blaga, da predstavlja eno tovorno enoto, te pa se lahko prevažajo, natovarjajo ali nalagajo ena vrh druge z mehanskimi napravami. Ta priprava je sestavljena iz dveh ploskev, ki sta med seboj ločeni z nosilci, ali iz ene ploskve, ki stoji na nogah; njena celotna višina je zmanjšana na najnižjo višino, ki je še primerna za rokovanje z viličarjem ali vozičkom za premeščanje palet; lahko ima nadgradnjo ali ne;

(43)

„predelovalna ladja Unije“ pomeni plovilo, registrirano na delu ozemlja države članice, ki je del carinskega območja Unije, pluje pod zastavo države članice in ne lovi proizvodov morskega ribolova, vendar take proizvode predeluje na krovu;

(44)

„ribiško plovilo Unije“ pomeni plovilo, registrirano na delu ozemlja države članice, ki tvori del carinskega območja Unije, pluje pod zastavo države članice, lovi proizvode morskega ribolova in jih po potrebi predeluje na krovu;

(45)

„redni ladijski prevoz“ pomeni storitev prevoza blaga s plovili, ki plujejo le med pristanišči Unije in ne prihajajo iz nobenega kraja zunaj carinskega območja Unije ali iz proste cone pristanišča Unije niti tja niso namenjena ali tam pristajajo.

POGLAVJE 2

Pravice in obveznosti oseb v zvezi s carinsko zakonodajo

Oddelek 1

Predložitev informacij

Pododdelek 1

Skupne podatkovne zahteve za izmenjavo in shranjevanje informacij

Člen 2

Skupne podatkovne zahteve

(člen 6(2) zakonika)

1.   Za izmenjavo in shranjevanje informacij, zahtevanih za zahtevke in odločbe, veljajo skupne podatkovne zahteve iz Priloge A.

2.   Za izmenjavo in shranjevanje informacij, zahtevanih za deklaracije, obvestila in dokazila o carinskem statusu, veljajo skupne podatkovne zahteve iz Priloge B.

Pododdelek 2

Registracija oseb, ki jo opravijo carinski organi

Člen 3

Nabor podatkov v zapisu EORI

(člen 6(2) zakonika)

Ob registraciji osebe carinski organi zberejo in shranijo podatke iz Priloge 12-01 v zvezi s to osebo. Navedeni podatki tvorijo zapis EORI.

Člen 4

Predložitev podatkov za registracijo EORI

(člen 6(4) zakonika)

Carinski organi lahko osebam dovolijo, da podatke, ki so potrebni za registracijo EORI, predložijo z drugimi sredstvi, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov.

Člen 5

Gospodarski subjekti, ki nimajo sedeža na carinskem območju Unije

(člen 22(2) in člen 9(2) zakonika)

1.   Gospodarski subjekt, ki nima sedeža na carinskem območju Unije, se registrira, preden:

(a)

na carinskem območju Unije vloži carinsko deklaracijo, ki ni:

(i)

carinska deklaracija, vložena v skladu s členi 135 do 144;

(ii)

carinska deklaracija za dajanje blaga v postopek začasnega uvoza ali deklaracija za ponovni izvoz za zaključek postopka;

(iii)

carinska deklaracija, ki jo v okviru Konvencije o skupnem tranzitnem postopku12 vloži gospodarski subjekt s sedežem v državi skupnega tranzita;

(iv)

carinska deklaracija, ki jo v okviru postopka tranzita Unije vloži gospodarski subjekt s sedežem v Andori ali San Marinu;

(b)

na carinskem območju Unije vloži izstopno ali vstopno skupno deklaracijo;

(c)

na carinskem območju Unije vloži deklaracijo za začasno hrambo;

(d)

deluje kot prevoznik za prevoz po morju, celinskih plovnih poteh ali zraku;

(e)

deluje kot prevoznik, ki je povezan v carinski sistem in želi prejemati obvestila iz carinske zakonodaje v zvezi z vložitvijo ali spreminjanjem vstopnih skupnih deklaracij.

2.   Ne glede na odstavek 1(a)(ii) se gospodarski subjekti, ki nimajo sedeža na carinskem območju Unije, registrirajo pri carinskih organih, preden vložijo carinsko deklaracijo za dajanje blaga v postopek začasnega uvoza ali deklaracijo za ponovni izvoz za zaključek postopka, kadar se zahteva registracija za uporabo skupnega sistema za upravljanje zavarovanj.

3.   Ne glede na odstavek 1(a)(iii) se gospodarski subjekti s sedežem v državi skupnega tranzita registrirajo pri carinskih organih, preden vložijo carinsko deklaracijo v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku, kadar se ta deklaracija vloži namesto vstopne skupne deklaracije ali uporabi kot predodhodna deklaracija.

4.   Ne glede na odstavek 1(a)(iv) se gospodarski subjekti s sedežem v Andori ali San Marinu registrirajo pri carinskih organih, preden vložijo carinsko deklaracijo v okviru postopka tranzita Unije, kadar se ta deklaracija vloži namesto vstopne skupne deklaracije ali uporabi kot predodhodna deklaracija.

5.   Z odstopanjem od odstavka 1(d) se gospodarski subjekt, ki deluje kot prevoznik za prevoz po morju, celinskih plovnih poteh ali zraku, ne registrira pri carinskih organih, če mu je bila dodeljena enolična identifikacijska številka v tretji državi v okviru programa trgovinskega partnerstva tretje države, ki ga priznava Unija.

6.   Kadar se v skladu s tem členom zahteva registracija, se ta izvede pri carinskih organih, pristojnih v kraju, v katerem gospodarski subjekt vloži deklaracijo ali zahtevek za izdajo odločbe.

Člen 6

Osebe, ki niso gospodarski subjekti

(člen 9(3) zakonika)

1.   Od oseb, ki niso gospodarski subjekti, se zahteva registracija pri carinskih organih, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

takšno registracijo zahteva zakonodaja države članice;

(b)

oseba se ukvarja z dejavnostmi, za katere se zahteva številka EORI v skladu s Prilogo A in Prilogo B.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se registracija ne zahteva, kadar oseba, ki ni gospodarski subjekt, carinske deklaracije vlaga le občasno in carinski organi menijo, da je to utemeljeno.

Člen 7

Neveljavnost številke EORI

(člen 9(4) zakonika)

1.   Carinski organi izrečejo številko EORI za neveljavno v vseh naslednjih primerih:

(a)

na zahtevo registrirane osebe;

(b)

če jim je znano, da je registrirana oseba prenehala opravljati dejavnosti, ki zahtevajo registracijo.

2.   Carinski organ evidentira datum izreka številke EORI za neveljavno in ga uradno sporoči registrirani osebi.

Oddelek 2

Odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje

Pododdelek 1

Pravica do izjave

Člen 8

Rok za uveljavitev pravice do izjave

(člen 22(6) zakonika)

1.   Rok, v katerem lahko vložnik izrazi svoje stališče pred sprejetjem odločbe, ki bi imela zanj negativne posledice, znaša 30 dni.

2.   Ne glede na odstavek 1 lahko carinski organi od zadevne osebe zahtevajo, da izrazi svoje stališče v 24 urah, če se odločba nanaša na rezultate kontrole blaga, za katero ni bila vložena skupna deklaracija, deklaracija za začasno hrambo, deklaracija za ponovni izvoz ali carinska deklaracija.

Člen 9

Sredstva za sporočanje razlogov

(člen 6(3)(a) zakonika)

Kadar se razlogi v skladu s prvim pododstavkom člen 22(6) zakonika sporočijo v okviru postopka preverjanja ali kontrole, se to lahko stori tudi kako drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov.

Če se zahtevek vloži ali če se vložnika o odločbi obvesti kako drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov, se razlogi lahko sporočijo po isti poti.

Člen 10

Izjeme pri pravici do izjave

(drugi pododstavek člena 22(6) zakonika)

Vložniku se ne omogoči, da izrazi svoje stališče, v naslednjih posebnih primerih:

(a)

če zahtevek za izdajo odločbe ne izpolnjuje pogojev iz člena 11;

(b)

če carinski organi osebo, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo, v primeru pomorskega kontejnerskega prometa in letalskega prometa obvestijo, da se blago ne sme natovoriti;

(c)

če odločba zadeva obvestitev vložnika o sklepu Komisije iz člena 116(3) zakonika;

(d)

če se številka EORI izreče za neveljavno.

Pododdelek 2

Splošna pravila za odločbe, sprejete na podlagi zahtevka

Člen 11

Pogoji za sprejem zahtevka

(člen 22(2) zakonika)

1.   Zahtevek za izdajo odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje se sprejme, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

če to zahteva postopek, na katerega se nanaša zahtevek: vložnik je registriran v skladu s členom 9 zakonika;

(b)

če to zahteva postopek, na katerega se nanaša zahtevek: vložnik ima sedež na carinskem območju Unije;

(c)

zahtevek je bil predložen carinskemu organu, določenemu za sprejemanje zahtevkov v državi članici pristojnega carinskega organa iz tretjega pododstavka člena 22(1) zakonika;

(d)

zahtevek ne zadeva odločbe z enakim namenom kot ga ima predhodna odločba, naslovljena na istega vložnika, ki je bila v enem letu pred vložitvijo zahtevka odpravljena ali razveljavljena, ker vložnik ni izpolnil obveznosti v skladu z navedeno odločbo.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1(d) obdobje iz navedenega odstavka znaša tri leta, kadar je bila predhodna odločba odpravljena v skladu s členom 27(1) zakonika ali kadar gre za zahtevek za status pooblaščenega gospodarskega subjekta v skladu s členom 38 zakonika.

Člen 12

Carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe

(člen 22(1) zakonika)

Kadar ni mogoče določiti pristojnega carinskega organa v skladu s tretjim pododstavkom člena 22(1) zakonika, je pristojen carinski organ organ v kraju, v katerem se hranita oziroma sta dostopni evidenca in dokumentacija vložnika, ki carinskemu organu omogočata sprejetje odločbe (glavna računovodska evidenca za carinske namene).

Člen 13

Podaljšanje roka za sprejetje odločbe

(člen 22(3) zakonika)

1.   Kadar po sprejemu zahtevka carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, meni, da je treba za sprejetje odločbe od vložnika zahtevati dodatne informacije, določi rok največ 30 dni, v katerem mora vložnik predložiti navedene informacije.Rok za sprejetje odločbe iz člena 22(3) zakonika se podaljša za navedeno obdobje. Vložnika se obvesti o podaljšanju roka za sprejetje odločbe.

2.   Kadar se uporablja člen 8(1), se rok za sprejetje odločbe iz člena 22(3) zakonika podaljša za 30 dni. Vložnika se obvesti o podaljšanju roka.

3.   Če je carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, podaljšal obdobje za posvetovanje z drugim carinskim organom, se rok za sprejetje odločbe podaljša za enako obdobje. Vložnika se obvesti o podaljšanju roka za sprejetje odločbe.

4.   Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum kršitve carinske zakonodaje in carinski organi izvajajo preiskave na podlagi teh razlogov, se rok za sprejetje odločbe lahko podaljša za čas, ki je potreben za izvedbo teh preiskav. Takšno podaljšanje ne presega devet mesecev. Če to ne ogroža preiskav, se vložnika obvesti o podaljšanju.

Člen 14

Začetek veljavnosti

(člen 22(4) in (5) zakonika)

Odločba začne učinkovati na dan, ki se razlikuje od dneva, ko jo vložnik prejme oziroma se šteje, da jo je prejel, v naslednjih primerih:

(a)

če bo imela pozitivne posledice za vložnika in je vložnik zahteval drugačen datum začetka veljavnosti; v tem primeru odločba začne učinkovati na dan, ki ga je zahteval vložnik, če je poznejši od datuma, ko prejme odločbo oziroma se šteje, da jo je prejel;

(b)

če je bila predhodna odločba izdana za omejeno obdobje in je edini namen nove odločbe podaljšanje njene veljavnosti; v tem primeru začne odločba učinkovati dan po izteku veljavnosti predhodne odločbe;

(c)

če je začetek veljavnosti odločbe odvisen od vložnikove izpolnitve nekaterih formalnosti; v tem primeru začne odločba učinkovati na dan, ko vložnik prejme obvestilo pristojnega carinskega organa o tem, da so bile formalnosti uspešno izpolnjene, ali na dan, ko se šteje, da ga je prejel.

Člen 15

Ponovna ocena odločbe

(člen 23(4)(a) zakonika)

1.   Carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, ponovno oceni odločbo v naslednjih primerih:

(a)

v primeru sprememb ustrezne zakonodaje Unije, ki vplivajo na odločbo;

(b)

če je to potrebno na podlagi rezultatov spremljanja;

(c)

če je to potrebno zaradi informacij, ki jih je predložil imetnik odločbe v skladu s členom 23(2) zakonika ali so jih predložili drugi organi.

2.   Carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, imetniku odločbe sporoči rezultat ponovne ocene.

Člen 16

Zadržanje odločbe

(člen 23(4)(b) zakonika)

1.   Carinski organ, ki je pristojen za sprejetje odločbe, zadrži odločbo namesto da bi jo odpravil, razveljavil ali spremenil v skladu s členi 23(3), 27 ali 28 zakonika, če:

(a)

meni, da obstajajo zadostni razlogi za odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe, vendar še nima vseh potrebnih informacij za odločanje o odpravi, razveljavitvi ali spremembi;

(b)

meni, da pogoji iz te odločbe niso izpolnjeni ali da imetnik odločbe ne izpolnjuje obveznosti po tej odločbi, ter je primerno, da se imetniku odločbe da na voljo dovolj časa za sprejetje ukrepov za zagotovitev izpolnjevanja pogojev ali obveznosti;

(c)

imetnik odločbe zahteva takšno zadržanje, ker začasno ne more izpolniti pogojev iz odločbe ali obveznosti po tej odločbi.

2.   V primerih iz točk (b) in (c) odstavka 1 imetnik odločbe obvesti carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, o ukrepih, ki jih bo sprejel za zagotovitev izpolnjevanja pogojev ali obveznosti, ter času, ki ga potrebuje za sprejetje navedenih ukrepov.

Člen 17

Obdobje zadržanja odločbe

(člen 23(4)(b) zakonika)

1.   V primerih iz člena 16(1)(a) obdobje zadržanja, ki ga določi pristojni carinski organ, ustreza času, ki ga ta potrebuje, da preveri, ali so pogoji za odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe izpolnjeni. To obdobje ne sme biti daljše od 30 dni.

Kadar pa carinski organ meni, da imetnik odločbe ne izpolnjuje meril iz člena 39(a) zakonika, odločbo zadrži, dokler se ne ugotovi, ali je prišlo do hujše ali ponavljajoče se kršitve, ki jo je storila katera od naslednjih oseb:

(a)

imetnik odločbe;

(b)

oseba, ki vodi družbo imetnico zadevne odločbe ali nadzoruje njeno upravljanje;

(c)

oseba, odgovorna za carinske zadeve v družbi imetnici zadevne odločbe.

2.   V primerih iz člena 16(1)(b) in (c) obdobje zadržanja, ki ga določi carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, ustreza času iz obvestila imetnika odločbe v skladu s členom 16(2). Obdobje zadržanja se lahko na zahtevo imetnika odločbe po potrebi dodatno podaljša.

Obdobje zadržanja se lahko dodatno podaljša za čas, ki ga pristojni carinski organ potrebuje, da preveri, ali se z navedenimi ukrepi zagotavlja izpolnjevanje pogojev ali obveznosti. Navedeno obdobje ne sme presegati 30 dni.

3.   Če po zadržanju odločbe carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, namerava odpraviti, razveljaviti ali spremeniti navedeno odločbo v skladu s členi 23(3), 27 ali 28 zakonika, se obdobje zadržanja iz odstavkov 1 in 2 tega člena po potrebi podaljša, dokler ne začne učinkovati odločba o odpravi, razveljavitvi ali spremembi.

Člen 18

Konec zadržanja

(člen 23(4)(b) zakonika)

1.   Zadržanje odločbe se konča ob izteku obdobja zadržanja, razen če se pred iztekom tega obdobja ne zgodi nekaj od naslednjega:

(a)

zadržanje se prekliče, ker v primeru iz člena 16(1)(a) ni razlogov za odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe v skladu s členi 23(3), 27 ali 28 zakonika; v tem primeru se zadržanje zaključi na dan preklica;

(b)

zadržanje se prekliče, ker je v primeru iz člena 16(1)(b) in (c) po mnenju carinskega organa, pristojnega za sprejetje odločbe, imetnik odločbe sprejel potrebne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja pogojev iz odločbe ali obveznosti po tej odločbi; v tem primeru se zadržanje zaključi na dan preklica;

(c)

zadržana odločba se odpravi, razveljavi ali spremeni; v tem primeru se zadržanje zaključi na dan odprave, razveljavitve ali spremembe.

2.   Carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, imetnika odločbe obvesti o zaključku zadržanja.

Pododdelek 3

Odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami

Člen 19

Zahtevek za izdajo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami

(tretji pododstavek člena 22(1) in člen 6(3)(a) zakonika)

1.   Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 22(1) zakonika se zahtevek za izdajo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami in vse spremne listine predložijo pristojnemu carinskemu organu v državi članici, v kateri ima vložnik sedež, ali pristojnemu carinskemu organu v državi članici, v kateri bodo informacije uporabljene.

2.   Šteje se, da se vložnik z vložitvijo zahtevka za izdajo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami strinja z javnim razkritjem vseh podatkov iz odločbe, vključno s fotografijami, slikami in brošurami, na spletišču Komisije, razen zaupnih informacij. Pri vsakršnem javnem razkritju podatkov se spoštuje pravica do varstva osebnih podatkov.

3.   Če elektronski sistem za vložitev zahtevkov za izdajo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu blaga (ZIPB) ni vzpostavljen, lahko države članice dovolijo, da se navedeni zahtevki vložijo kako drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov.

Člen 20

Roki

(člen 22(3) zakonika)

1.   Kadar Komisija carinske organe obvesti o zadržanju sprejetja odločb ZTI in ZIPB v skladu s členom 34(10) zakonika, se rok za sprejetje odločbe iz prvega pododstavka člena 22(3) zakonika dodatno podaljša, dokler Komisija carinskih organov ne obvesti, da je zagotovljena pravilna in enotna tarifna uvrstitev ali opredelitev porekla.

Ta podaljšani rok iz pododstavka 1 ne sme biti daljši od 10 mesecev, v izjemnih okoliščinah pa se lahko uporabi dodatno podaljšanje največ 5 mesecev.

2.   Rok iz drugega pododstavka člena 22(3) zakonika lahko presega 30 dni, če v tem času ni mogoče zaključiti analize, ki je po mnenju carinskega organa, pristojnega za sprejetje odločbe, potrebna za sprejetje navedene odločbe.

Člen 21

Obveščanje o odločbah ZIPB

(člen 6(3)(a) zakonika)

Če je bil zahtevek za izdajo odločbe ZIPB vložen kako drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov, lahko carinski organi vložnika zahtevka obvestijo po drugi poti kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov.

Člen 22

Omejitev uporabe pravil za ponovno oceno in zadržanje

(člen 23(4) zakonika)

Členi od 15 do 18 v zvezi s ponovno oceno in zadržanjem odločb se ne uporabljajo za odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami.

Oddelek 3

Pooblaščeni gospodarski subjekt

Pododdelek 1

Ugodnosti, ki izhajajo iz statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta

Člen 23

Olajšave v zvezi s predodhodnimi deklaracijami

(člen 38(2)(b) zakonika)

1.   Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt za varnost in varstvo iz člena 38(2)(b) zakonika (v nadaljnjem besedilu: AEOS) v svojem imenu vloži predodhodno deklaracijo v obliki carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz, se poleg podatkov, zahtevanih v teh deklaracijah, ne zahtevajo nobeni drugi podatki.

2.   Če AEOS vloži predodhodno deklaracijo v obliki carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz v imenu druge osebe, ki je tudi AEOS, se poleg podatkov, zahtevanih v teh deklaracijah, ne zahtevajo nobeni drugi podatki.

Člen 24

Ugodnejša obravnava pri oceni tveganja in kontrolah

(člen 38(6) zakonika)

1.   Pri pooblaščenih gospodarskih subjektih (v nadaljnjem besedilu: AEO) se fizične kontrole in kontrole dokumentov izvajajo bolj poredko kot pri drugih gospodarskih subjektih.

2.   Če je AEOS vložil vstopno skupno deklaracijo ali, v primerih iz člena 130 zakonika, carinsko deklaracijo ali deklaracijo za začasno hrambo ali če je vložil obvestilo in omogočil dostop do navedb iz svoje vstopne skupne deklaracije v svojem računalniškem sistemu v skladu s členom 127(8) zakonika, carinski urad prvega vstopa iz prvega pododstavka člena 127(3) zakonika obvesti AEOS, da je bila pošiljka izbrana za fizično kontrolo. Carinski organ prvega vstopa obvesti AEOS pred prihodom blaga na carinsko območje Unije.

O tem obvesti tudi prevoznika, če se razlikuje od AEOS iz prvega pododstavka, če je prevoznik AEOS in je povezan z elektronskimi sistemi, ki se nanašajo na deklaracije iz prvega pododstavka.

Navedeno obveščanje se opusti, če bi lahko ogrozilo načrtovane kontrole ali njihove rezultate.

3.   Če AEO vloži deklaracijo za začasno hrambo ali carinsko deklaracijo v skladu s členom 171 zakonika, carinski urad, pristojen za prejem te deklaracije za začasno hrambo ali carinske deklaracije, AEO obvesti, če je bila pošiljka izbrana za carinsko kontrolo. Carinski organ obvesti AEO pred predložitvijo blaga carini.

Navedeno obveščanje se opusti, če bi lahko ogrozilo načrtovane kontrole ali njihove rezultate.

4.   Če so bile pošiljke, ki jih je prijavil AEO, izbrane za fizično kontrolo ali kontrolo dokumentov, se ta kontrola opravi prednostno.

Na zahtevo AEO se kontrole lahko opravijo na kraju, ki ni kraj predložitve blaga carini.

5.   Obvestila iz odstavkov 2 in 3 ne zadevajo carinskih kontrol, določenih na podlagi deklaracije za začasno hrambo ali carinske deklaracije po predložitvi blaga.

Člen 25

Izvzetje iz ugodne obravnave

(člen 38(6) zakonika)

Ugodnejša obravnava iz člena 24 se ne uporablja za carinske kontrole v zvezi s posebnimi visokimi stopnjami nevarnosti ali obveznosti glede kontrol iz druge zakonodaje Unije.

Vendar carinski organi pošiljke, ki jih prijavi AEOS, obravnavajo prednostno, enako pa velja tudi za potrebne formalnosti in kontrole v zvezi z njimi.

Pododdelek 2

Zahtevek za status pooblaščenega gospodarskega subjekta

Člen 26

Pogoji za sprejem zahtevka za status pooblaščenega gospodarskega subjekta

(člen 22(2) zakonika)

1.   Poleg pogojev za sprejem zahtevka iz člena 11(1) se od vložnika, ki zaprosi za status pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO), zahteva, da skupaj z zahtevkom predloži izpolnjen vprašalnik za samooceno, ki mu ga zagotovijo carinski organi.

2.   Gospodarski subjekt vloži en sam zahtevek za status AEO, ki zajema vse njegove stalne poslovne enote na carinskem območju Unije.

Člen 27

Pristojni carinski organ

(tretji pododstavek člena 22(1) zakonika)

Če pristojnega carinskega organa ni mogoče določiti v skladu s tretjim pododstavkom člena 22(1) zakonika ali členom 12 te uredbe, se zahtevek vloži pri carinskih organih države članice, v kateri ima vložnik stalno poslovno enoto in kjer se hranijo ali so dostopne informacije o njegovih splošnih logističnih dejavnostih upravljanja v Uniji, kot je navedeno v zahtevku.

Člen 28

Rok za sprejemanje odločb

(člen 22(3) zakonika)

1.   Rok za sprejetje odločbe iz prvega pododstavka člena 22(3) zakonika se lahko podaljša za največ 60 dni.

2.   Če potekajo kazenski postopki, ki zbujajo dvome o tem, ali vložnik izpolnjuje pogoje iz člena 39(a) zakonika, se rok za izdajo odločbe podaljša za čas, ki je potreben za zaključek teh postopkov.

Člen 29

Začetek veljavnosti dovoljenja AEO

(člen 22(4) zakonika)

Z odstopanjem od člena 22(4) zakonika začne dovoljenje, s katerim se podeljuje status pooblaščenega gospodarskega subjekta (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje AEO), veljati peti dan po sprejetju odločbe.

Člen 30

Pravni učinki zadržanja

(člen 23(4)(b) zakonika)

1.   Kadar se dovoljenje AEO zadrži zaradi neizpolnjevanja meril iz člena 39 zakonika, carinski organ zadrži odločbo, ki jo je sprejel v zvezi z AEO in temelji na dovoljenju AEO na splošno ali na katerem od posebnih meril, ki so privedle do zadržanja dovoljenja AEO.

2.   Zadržanje odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje, sprejete v zvezi z AEO, ne povzroči samodejnega zadržanja dovoljenja AEO.

3.   Če se odločba o osebi, ki je AEOS in pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve iz člena 38(2)(a) zakonika (AEOC), zadrži v skladu s členom 16(1) zaradi neizpolnjevanja pogojev iz člena 39(d) zakonika, se njegovo dovoljenje AEOC zadrži, dovoljenje AEOS pa ostane veljavno.

Če se odločba o osebi, ki je tako AEOS kot AEOC, zadrži v skladu s členom 16(1) zaradi neizpolnjevanja pogojev iz člena 39(e) zakonika, se njegovo dovoljenje AEOS zadrži, dovoljenje AEOC pa ostane veljavno.

NASLOV II

DEJAVNIKI, NA PODLAGI KATERIH SE UPORABLJAJO UVOZNE ALI IZVOZNE DAJATVE, IN DRUGI UKREPI V ZVEZI Z BLAGOVNO MENJAVO

POGLAVJE 1

Poreklo blaga

Oddelek 1

Nepreferencialno poreklo

Člen 31

Blago, v celoti pridobljeno v posamezni državi ali na ozemlju

(člen 60(1) zakonika)

Za v celoti pridobljeno blago v posamezni državi ali na ozemlju se štejejo:

(a)

mineralni proizvodi, pridobljeni v tej državi ali na tem ozemlju;

(b)

tam pridelani rastlinski proizvodi;

(c)

žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

(d)

proizvodi, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(e)

proizvodi, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(f)

proizvodi morskega ribolova in drugi proizvodi, pridobljeni s plovili, ki so registrirana v zadevni državi ali ozemlju in plujejo pod zastavo navedene države ali ozemlja, iz morja zunaj teritorialnih voda katere koli države;

(g)

blago, pridobljeno ali proizvedeno na predelovalnih ladjah iz proizvodov iz točke (f) s poreklom iz te države ali ozemlja, če so te predelovalne ladje registrirane v tej državi ali ozemlju in plujejo pod njeno ali njegovo zastavo;

(h)

proizvodi, pridobljeni z morskega dna ali iz slojev pod njim zunaj teritorialnih voda, pod pogojem, da ima ta država ali ozemlje izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim;

(i)

odpadki in ostanki, ki nastanejo pri proizvodnih postopkih, in rabljeni predmeti, če so bili zbrani v tej državi ali na tem ozemlju in so primerni le za pridobivanje surovin;

(j)

blago, tam izdelano izključno iz proizvodov, navedenih v točkah (a) do (i).

Člen 32

Blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo ali ozemlje

(člen 60(2) zakonika)

Za blago, navedeno v Prilogi 22-01, se šteje, da je bila opravljena njegova zadnja bistvena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje, v državi ali na ozemlju, na katerem se izpolnijo pravila iz navedene priloge ali ki ga ta pravila opredeljujejo.

Člen 33

Predelava ali obdelava, ki ni gospodarsko upravičena

(člen 60(2) zakonika)

Za kakršno koli predelavo ali obdelavo, opravljeno v drugi državi ali na drugem ozemlju, se šteje, da ni bila gospodarsko upravičena, če se na podlagi razpoložljivih dejstev ugotovi, da je bil namen te operacije izogibanje uporabi ukrepov iz člena 59 zakonika.

Za blago, ki je zajeto v Prilogi 22-01, se uporabljajo preostala pravila za navedeno blago za to poglavje.

Za blago, ki ni zajeto v Prilogi 22-01 se, če se za zadnjo obdelavo ali predelavo ugotovi, da ni gospodarsko upravičena, šteje, da je bila opravljena njegova zadnja bistvena gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje, v državi ali na ozemlju, s katerega izvira večji del uporabljenih materialov, kot je določen na podlagi vrednosti uporabljenih materialov.

Člen 34

Minimalni postopki

(člen 60(2) zakonika)

Naslednji postopki ne štejejo za bistveno, gospodarsko upravičeno predelavo ali obdelavo za namen pridobitve porekla:

(a)

postopki, ki so potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, odstranjevanje pokvarjenih delov in podobni postopki) ali postopki za lajšanje pošiljanja ali prevoza;

(b)

enostavno odstranjevanje prahu, sejanje ali prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, usklajevanje, pranje, razrezovanje;

(c)

zamenjava embalaže ter razdeljevanje in združevanje pošiljk, preprosto pakiranje v steklenice, pločevinke, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na lepenko ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(d)

pakiranje blaga v sete ali komplete ali za prodajo na drobno;

(e)

pritrjevanje oznak, nalepk ali drugih podobnih razpoznavnih znakov na izdelke ali njihovo embalažo;

(f)

enostavno sestavljanje delov izdelka v popoln izdelek;

(g)

razstavljanje ali sprememba namembnosti;

(h)

kombinacija dveh ali več postopkov iz točk (a) do (g)

Člen 35

Dodatki, nadomestni deli ali orodje

(člen 60 zakonika)

1.   Za dodatke, nadomestne dele ali orodje, ki so dobavljeni z blagom iz oddelkov XVI, XVII in XVIII kombinirane nomenklature ter so del njegove standardne opreme, se šteje, da imajo enako poreklo kakor navedeno blago.

2.   Za bistvene nadomestne dele, ki se uporabljajo z blagom iz oddelkov XVI, XVII in XVIII kombinirane nomenklature, ki je bilo predhodno sproščeno v prosti promet v Uniji, se šteje, da imajo enako poreklo kakor navedeno blago, če vključitev bistvenih nadomestnih delov v fazi proizvodnje ne bi spremenila njihovega porekla.

3.   Za namene tega člena bistveni nadomestni deli pomenijo dele, ki so:

(a)

sestavni deli, brez katerih ni mogoče zagotoviti pravilnega delovanja opreme, stroja, naprave ali vozila, ki je bilo sproščeno v prosti promet ali predhodno izvoženo,

(b)

značilni za navedeno blago ter

(c)

namenjeni za normalno vzdrževanje blaga in za nadomestitev enakih delov, ki so poškodovani ali so postali neuporabni.

Člen 36

Nevtralne sestavine in pakiranje

(člen 60 zakonika)

1.   Pri presoji, ali ima blago poreklo v določeni državi ali ozemlju, se ne upošteva poreklo naslednjih elementov:

(a)

energije in goriva;

(b)

obratov in opreme;

(c)

strojev in orodja;

(d)

materialov, ki niso vključeni ali namenjeni za vključitev v končno sestavo blaga.

2.   Kadar se v skladu s splošnim pravilom 5 za razlago kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (11) embalažni materiali in embalaža štejejo za del izdelka za namene uvrščanja, pa se ne upoštevajo pri določanju porekla, razen če pravilo v Prilogi 22-01 za zadevno blago temelji na odstotku dodane vrednosti.

Oddelek 2

Preferencialno poreklo

Člen 37

Opredelitev pojmov

V tem oddelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„upravičena država“ pomeni državo, upravičeno do splošnega sistema preferencialov (GSP) v skladu s seznamom v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (12);

(2)

„izdelava“ pomeni vsako obdelavo ali predelavo, vključno s sestavljanjem;

(3)

„material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

(4)

„izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, četudi je namenjen za poznejšo uporabo v drugem postopku izdelave;

(5)

„blago“ pomeni materiale in izdelke;

(6)

„bilateralna kumulacija“ pomeni sistem, ki izdelkom s poreklom v Uniji omogoča, da se pri nadaljnji obdelavi ali vključitvi v izdelek v upravičeni državi štejejo za materiale s poreklom iz te upravičene države;

(7)

„kumulacija z Norveško, Švico ali Turčijo“ pomeni sistem, ki izdelkom s poreklom iz Norveške, Švice ali Turčije omogoča, da se pri nadaljnji obdelavi ali vključitvi v izdelek v upravičeni državi ali pri uvozu v Unijo štejejo za materiale s poreklom iz te upravičene države;;

(8)

„regionalna kumulacija“ pomeni sistem, ki izdelkom, ki imajo v skladu s tem oddelkom poreklo v državi članici neke regionalne skupine, omogoča, da se pri nadaljnji obdelavi ali vključitvi v izdelek v drugi državi članici te iste regionalne skupine štejejo za materiale s poreklom v tej drugi državi (ali državi članici druge regionalne skupine, kadar je možna kumulacija med skupinami);

(9)

„razširjena kumulacija“ pomeni sistem, ki ga na zahtevo upravičene države odobri Komisija in v okviru katerega se nekateri materiali s poreklom iz države, s katero ima Unija sklenjen veljaven sporazum o prosti trgovini v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), pri nadaljnji obdelavi ali vključitvi v izdelek v zadevni upravičeni državi štejejo za materiale s poreklom iz te države;

(10)

„zamenljivi materiali“ pomenijo materiale, ki so enake vrste in tržne kakovosti z enakimi tehničnimi in fizičnimi lastnostmi in ki jih med seboj ni mogoče ločiti, potem ko so vključeni v končni izdelek;

(11)

„regionalna skupina“ pomeni skupino držav, med katerimi se uporablja regionalna kumulacija;

(12)

„carinska vrednost“ pomeni vrednost, kot je določena v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (Sporazum STO o določanju carinske vrednosti);

(13)

„vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v državi proizvodnje; kadar je treba določiti vrednost uporabljenih materialov s poreklom, bi bilo treba določbe te točke smiselno uporabljati;

(14)

„cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če ta cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov in vse druge stroške v zvezi s proizvodnjo, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka;

kadar dejanska cena ne odraža vseh stroškov, povezanih s proizvodnjo izdelka, ki so dejansko nastali v državi proizvodnje, cena franko tovarna pomeni vsoto vseh teh stroškov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka;

če je bila zadnja obdelava ali predelava oddana v podizvajanje proizvajalcu, se izraz „proizvajalec“ iz prvega pododstavka lahko nanaša na podjetje, ki je podizvajalca najelo;

(15)

„največja dovoljena vsebnost materialov brez porekla“ pomeni največjo vsebnost materialov brez porekla, ki je dovoljena, da se izdelava šteje za zadostno obdelavo ali predelavo , da izdelku dodeli status izdelka s poreklom. Izražena je lahko v odstotku cene izdelka franko tovarna ali v deležu neto mase teh uporabljenih materialov, ki se uvrščajo pod določeno skupino poglavij, poglavje, tarifno številko ali tarifno podštevilko;

(16)

„neto masa“ pomeni maso blaga samega brez kakršnega koli embalažnega materiala ali embalaže;

(17)

„poglavja“, „tarifne številke“ in „tarifne podštevilke“ pomenijo poglavja, tarifne številke in tarifne podštevilke (štirimestne ali šestmestne številčne oznake), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja harmonizirani sistem, s spremembami v skladu s Priporočilom z dne 26. junija 2004 Sveta za carinsko sodelovanje;

(18)

„uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko ali tarifno podštevilko harmoniziranega sistema;

(19)

„pošiljka“ pomeni izdelke, ki:

(a)

jih en izvoznik hkrati pošlje enemu prejemniku, ali

(b)

so zajeti v eni sami prevozni listini, s katero izvoznik te izdelke dobavlja prejemniku, ali, če ni takšnega dokumenta, zajeti na enem računu;

(20)

„izvoznik“ pomeni osebo, ki izvaža blago v Unijo ali v upravičeno državo in je sposobna dokazati poreklo blaga, ne glede na to, ali je sama proizvajalec oziroma sama opravlja izvozne formalnosti;

(21)

„registriran izvoznik“ pomeni:

(a)

izvoznika, ki ima sedež v upravičeni državi in je registriran pri pristojnih organih te upravičene države za izvoz izdelkov v okviru sheme, najsibo v Unijo ali drugo upravičeno državo, s katero je možna regionalna kumulacija, ali

(b)

izvoznika, ki ima sedež v državi članici in je registriran pri carinskih organih te države članice za namene izvoza izdelkov s poreklom iz Unije, ki se uporabljajo kot materiali v upravičeni državi v okviru bilateralne kumulacije, ali

(c)

prepošiljatelja blaga, ki ima sedež v državi članici in je registriran pri carinskih organih te države članice za namene dajanja nadomestnih navedb o poreklu pri prepošiljanju izdelkov s poreklom v druge dele carinskega območja Unije ali, kadar je to primerno, na Norveško, v Švico ali Turčijo („registrirani prepošiljatelj“);

(22)

„navedba o poreklu“ pomeni navedbo, ki jo sestavi izvoznik ali prepošiljatelj blaga, s katero izjavlja, da izdelki, ki jih ta zajema, izpolnjujejo pravila sheme o poreklu.

Pododdelek 1

Izdaja ali izdelava dokazil o poreklu

Člen 38

Sredstva za vložitev zahtevka za in izdajo informativnega potrdila INF 4

(člen 6(3)(a) zakonika)

1.   Zahtevek za izdajo informativnega potrdila INF 4 se lahko vloži tudi kako drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov in mora izpolnjevati zahteve po podatkih iz Priloge 22-02.

2.   Informativno potrdilo INF 4 mora izpolnjevati podatkovne zahteve iz Priloge 22-02.

Člen 39

Sredstva za vložitev zahtevka za in izdajo dovoljenj za pooblaščenega izvoznika

(člen 6(3)(a) zakonika)

Zahtevek za status pooblaščenega izvoznika za izdelavo dokazil o preferencialnem poreklu se lahko predloži tudi kako drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov, isto pa velja tudi za izdajo dovoljenja za pooblaščenega izvoznika.

Člen 40

Vložitev zahtevka za registracijo izvoznika

(člen 6(3)(a) zakonika)

Zahtevek za registracijo izvoznika se lahko vloži tudi kako drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov.

Pododdelek 2

Opredelitev pojma „izdelki s poreklom“Uporaba v okviru splošnega sistema preferencialov Unije

Člen 41

Splošna načela

(člen 64(3) zakonika)

Za izdelke s poreklom v upravičeni državi štejejo:

(a)

izdelki, v celoti pridobljeni v tej državi v smislu člena 44;

(b)

izdelki, pridobljeni v tej državi, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni v tej državi, če so bili ti materiali zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 45.

Člen 42

Načelo teritorialnosti

(člen 64(3) zakonika)

1.   Pogoji iz tega pododdelka za pridobitev statusa izdelka s poreklom morajo biti izpolnjeni v zadevni upravičeni državi.

2.   Izraz „upravičena država“ zajema tudi teritorialno morje te države v smislu Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, vendar njegovih meja ne sme presegati (Konvencija iz Montego Baya z dne 10. decembra 1982).

3.   Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz upravičene države v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se pristojnim organom lahko zadovoljivo dokaže, da sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

vrnjeni izdelki so isti kot izdelki, ki so bili izvoženi, in

(b)

na njih se medtem, ko so bili v drugi državi, ali med izvozom niso opravili nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se izdelki ohranijo v dobrem stanju.

Člen 43

Neposeganje v blago

(člen 64(3) zakonika)

1.   Izdelki, ki se prijavijo za sprostitev v prosti promet v Uniji, morajo biti isti kot izdelki, ki so bili izvoženi iz upravičene države, v kateri imajo poreklo. Preden se izdelki prijavijo za sprostitev v prosti promet, ne smejo biti na noben način spremenjeni ali preoblikovani, niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen postopkov za ohranitev blaga v dobrem stanju ali dodajanje ali pritrjevanje oznak, nalepk, pečatov ali druge dokumentacije za zagotovitev skladnosti s specifičnimi notranjimi zahtevami, ki se uporabljajo v Uniji.

2.   Izdelki, uvoženi v upravičeno državo za namene kumulacije v skladu s členi 53, 54, 55 ali 56, morajo biti isti kot izdelki, ki so bili izvoženi iz države, v kateri imajo poreklo. Preden se prijavijo za ustrezne carinske postopke v državi uvoza, ne smejo biti na noben način spremenjeni ali preoblikovani, niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen postopkov za ohranitev blaga v dobrem stanju.

3.   Izdelki se lahko skladiščijo, če ostanejo pod carinskim nadzorom v državi ali državah tranzita.

4.   Pošiljke se lahko delijo, kadar delitev opravi izvoznik ali se ta opravi na njegovo odgovornost, v kolikor zadevno blago ostane pod carinskim nadzorom v državi ali državah tranzita.“

5.   Šteje se, da so odstavki od 1 do 4 upoštevani, razen če imajo carinski organi razlog, da verjamejo nasprotno; v takih primerih lahko od deklaranta zahtevajo, da predloži dokazilo o izpolnjevanju zahtev, in sicer v kakršni koli obliki, vključno s pogodbenimi prevoznimi listinami, kot so nakladnice, ali dejanska oziroma konkretna dokazila, ki temeljijo na označevanju ali številčenju tovorkov, ali katero koli dokazilo v zvezi z blagom samim.“.

Člen 44

V celoti pridobljeni izdelki

(člen 64(3) zakonika)

1.   Za v celoti pridobljene v upravičeni državi štejejo:

(a)

mineralni proizvodi, pridobljeni iz njene zemlje ali njenega morskega dna;

(b)

tam pridelani rastline in rastlinski proizvodi;

(c)

žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

(d)

proizvodi, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(e)

proizvodi, pridobljeni iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali;

(f)

proizvodi, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(g)

proizvodi iz akvakulture, če gre za tam izvaljene in vzrejene ribe, rake in mehkužce;

(h)

proizvodi morskega ribolova in drugi morski proizvodi, pridobljeni z njenimi plovili zunaj katerega koli teritorialnega morja;

(i)

proizvodi, proizvedeni na njenih predelovalnih ladjah izključno iz proizvodov iz točke (h);

(j)

tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za pridobivanje surovin;

(k)

odpadki in ostanki, ki nastanejo tam pri proizvodnih postopkih;

(l)

proizvodi, pridobljeni z morskega dna ali podzemlja zunaj katerega koli teritorialnega morja, pod pogojem, da ima ta država izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali podzemlja;

(m)

blago, tam proizvedeno izključno iz proizvodov iz točk (a) do (l).

2.   Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ v odstavku 1(h) in (i) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje, ki izpolnjujejo vse izmed naslednjih zahtev:

(a)

registrirani so v upravičeni državi ali v državi članici;

(b)

plujejo pod zastavo upravičene države ali države članice;

(c)

izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev:

(i)

so v najmanj 50-odstotni lasti državljanov upravičene države ali držav članic ali

(ii)

so v lasti podjetij, ki

imajo sedež in glavni kraj poslovanja v upravičeni državi ali državi članici in

so v najmanj 50-odstotni lasti upravičene države ali držav članic ali subjektov javnega sektorja ali državljanov upravičene države ali držav članic.

3.   Posamična pogoja iz odstavka 2 sta lahko izpolnjena v državah članicah ali različnih upravičenih državah, v kolikor vse zadevne upravičene države uživajo ugodnosti regionalne kumulacije v skladu s členom 55(1) in (5). V tem primeru se šteje, da imajo izdelki poreklo tiste upravičene države, pod katere zastavo pluje plovilo ali predelovalna ladja v skladu s točko (b) odstavka 2.

Prvi pododstavek se uporablja samo, če so izpolnjeni pogoji iz člena 55(2)(a), (c) in (d).

Člen 45

Zadostno obdelani ali predelani izdelki

(člen 64(3) zakonika)

1.   Brez poseganja v člena 47 in 48 se za izdelke, ki niso v celoti pridobljeni v zadevni upravičeni državi v smislu člena 44, šteje, da imajo poreklo te države, če so za zadevno blago izpolnjeni pogoji s seznama v Prilogi 22-03.

2.   Če se izdelek, ki je pridobil status izdelka s poreklom v državi v skladu z odstavkom 1, v tej državi nadalje obdela in se uporablja kot material pri izdelavi drugega izdelka, se materiali brez porekla, ki bi lahko bili uporabljeni pri njegovi izdelavi, ne upoštevajo.

Člen 46

Povprečja

(člen 64(3) zakonika)

1.   Izpolnjevanje zahtev iz člena 45(1) se preveri za vsak izdelek posebej.

Vendar se lahko v primeru, ko določeno pravilo temelji na izpolnjevanju zahteve glede največje dovoljene vsebnosti materialov brez porekla, vrednost materialov brez porekla izračuna na podlagi povprečnih vrednosti, kot je opisano v odstavku 2, da se upoštevajo nihanja v stroških in deviznih tečajih.

2.   V primeru iz drugega pododstavka odstavka 1 se povprečna cena izdelka franko tovarna in povprečna vrednost uporabljenih materialov brez porekla izračunata tako, da se seštejejo vse cene franko tovarna, zaračunane za vse prodaje izdelkov v predhodnem poslovnem letu, oziroma tako, da se sešteje vrednost vseh materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi izdelkov v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljeno v državi izvoznici ali, kadar podatki za celotno poslovno leto niso na voljo, v krajšem obdobju, ki ne sme biti krajše od treh mesecev.

3.   Izvozniki, ki se odločijo za izračunavanje na povprečni osnovi, morajo to metodo dosledno uporabljati med letom, ki sledi referenčnemu poslovnemu letu, ali, kadar je to primerno, med letom, ki sledi krajšemu obdobju, ki se je upoštevalo kot referenca. To metodo lahko prenehajo uporabljati, kadar ugotovijo, da so se med danim poslovnim letom ali krajšim reprezentativnim obdobjem najmanj treh mesecev prenehala nihanja v stroških ali deviznih tečajih, ki so upravičevala uporabo take metode.

4.   Povprečne vrednosti iz odstavka 2 se uporabijo kot cena franko tovarna oziroma vrednost materialov brez porekla za namen izpolnjevanja zahteve glede največje dovoljene vsebnosti materialov brez porekla.

Člen 47

Nezadostna obdelava ali predelava

(člen 64(3) zakonika)

1.   Brez poseganja v odstavek 3 se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali so zahteve iz člena 45 izpolnjene:

(a)

postopki za ohranitev izdelkov v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b)

razstavljanje in sestavljanje tovorkov;

(c)

pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih prevlek;

(d)

likanje ali stiskanje tekstila in tekstilnih izdelkov;

(e)

preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f)

luščenje in delno ali popolno mletje riža; loščenje in glaziranje žit in riža;

(g)

postopek barvanja sladkorja, dodajanja arome ali oblikovanja sladkornih kock; delno ali popolno mletje kristalnega sladkorja;

(h)

lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreškov in zelenjave;

(i)

ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

(j)

sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);

(k)

preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na lepenke ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(l)

pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih razpoznavnih znakov na izdelke ali njihovo embalažo;

(m)

preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne; mešanje sladkorja s katerim koli materialom;

(n)

preprosto dodajanje vode ali redčenje, izsuševanje ali denaturacija izdelkov;

(o)

enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

(p)

zakol živali;

(q)

kombinacija dveh ali več postopkov iz točk od (a) do (p).

2.   V odstavku 1 se postopki štejejo za preproste, kadar ne zahtevajo posebnih veščin oziroma strojev, naprav ali orodij, ki bi bili posebej izdelani ali nameščeni za izvajanje navedenih postopkov.

3.   Pri presoji, ali se predelava ali obdelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v upravičeni državi.

Člen 48

Splošno dovoljeno odstopanje

(člen 64(3) zakonika)

1.   Z odstopanjem od člena 45 in ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji s seznama iz Priloge 22-03 ne smejo uporabljati pri izdelavi določenega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če njihova skupna vrednost ali neto masa, ocenjena za ta izdelek, ne presega:

(a)

15 % mase izdelka pri izdelkih, ki spadajo v poglavje 2 ter poglavja od 4 do 24 harmoniziranega sistema, z izjemo predelanih ribiških proizvodov iz poglavja 16;

(b)

15 % cene izdelka franko tovarna pri drugih izdelkih, razen pri izdelkih, ki se uvrščajo v poglavja od 50 do 63 harmoniziranega sistema, pri katerih se uporabljajo odstopanja iz opomb 6 in 7 dela I Priloge 22-03.

2.   V skladu z odstavkom 1 ni dovoljeno presegati katerega koli odstotka za največjo dovoljeno vsebnost materialov brez porekla, kot je določeno v pravilih na seznamu v Prilogi 22-03.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za izdelke, v celoti pridobljene v upravičeni državi v smislu člena 44. Kljub temu pa se brez poseganja v člen 47 in člen 49(2) odstopanje iz navedenih odstavkov vseeno uporablja za vsoto vseh materialov, uporabljenih pri izdelavi izdelka in za katere pravilo s seznama v Prilogi 22-03 za zadevni izdelek zahteva, da so taki materiali v celoti pridobljeni.

Člen 49

Enota kvalifikacije

(člen 64(3) zakonika)

1.   Enota kvalifikacije za uporabo določb tega pododdelka je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto pri določanju uvrstitve z uporabo harmoniziranega sistema.

2.   Kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo pod isto tarifno številko harmoniziranega sistema, se pri uporabi določb tega pododdelka vsak izdelek obravnava posebej.

3.   Če je v skladu s splošnim pravilom 5 za razlago harmoniziranega sistema embalaža del izdelka zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Člen 50

Dodatki, nadomestni deli in orodje

(člen 64(3) zakonika)

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in vključeni v njeno ceno franko tovarna, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 51

Garniture

(člen 64(3) zakonika)

Garniture, opredeljene v splošnem pravilu 3(b) za razlago harmoniziranega sistema, se obravnavajo kot izdelki s poreklom, kadar so vsi sestavni deli izdelki s poreklom.

Če je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, se garnitura kot celota obravnava kot izdelek s poreklom, pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

Člen 52

Nevtralne sestavine

(člen 64(3) zakonika)

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla naslednjih sestavin, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

(a)

energija in gorivo;

(b)

obrati in oprema;

(c)

stroji in orodja;

(d)

katero koli drugo blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

Pododdelek 3

Pravila o kumulaciji in upravljanju zalog materialovVeljavna v okviru sheme GSP Unije

Člen 53

Bilateralna kumulacija

(člen 64(3) zakonika)

Bilateralna kumulacija omogoča, da se izdelki s poreklom iz Unije štejejo kot materiali s poreklom iz upravičene države, kadar so vključeni v izdelek, ki je izdelan v tej državi, pod pogojem, da tam opravljena obdelava ali predelava presega postopke iz člena 47(1).

Členi 41 do 52 in določbe o naknadnem preverjanju dokazil o poreklu se smiselno uporabljajo za izvoz iz Unije v upravičeno državo za namene bilateralne kumulacije.

Člen 54

Kumulacija z Norveško, Švico ali Turčijo

(člen 64(3) zakonika)

1.   Kumulacija z Norveško, Švico ali Turčijo omogoča, da se izdelki s poreklom iz teh držav štejejo za materiale s poreklom iz te države, pod pogojem, da tam opravljena obdelava ali predelava presega postopke iz člena 47(1).

2.   Kumulacija z Norveško, Švico ali Turčijo se ne uporablja za izdelke, ki sodijo v poglavja 1 do 24 harmoniziranega sistema.

Člen 55

Regionalna kumulacija

(člen 64(3) zakonika)

1.   Regionalna kumulacija se uporablja za naslednje štiri ločene regionalne skupine:

(a)

skupina I: Brunej, Filipini, Indonezija, Kambodža, Laos, Malezija, Mjanmar/Burma, Tajska, Vietnam;

(b)

skupina II: Bolivija, Ekvador, Gvatemala, Honduras, Kolumbija, Kostarika, Nikaragva, Panama, Peru, Salvador, Venezuela;

(c)

skupina III: Bangladeš, Butan, Indija, Maldivi, Nepal, Pakistan, Šri Lanka;

(d)

skupina IV: Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj.

2.   Regionalna kumulacija med državami znotraj iste skupine se uporablja samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

države, udeležene pri kumulaciji, so v času izvoza izdelka v Unijo upravičene države, za katere preferencialni režimi niso bili začasno preklicani v skladu z Uredbo (EU) št. 978/2012;

(b)

za namene regionalne kumulacije med državami iz iste regionalne skupine se uporabljajo pravila o poreklu pododdelka 2;

(c)

države znotraj iste regionalne skupine so se zavezale k:

(i)

ravnanju v skladu ali zagotavljanju skladnosti s tem pododdelkom in

(ii)

zagotavljanju upravnega sodelovanja, potrebnega za zagotovitev pravilnega izvajanja tega pododdelka, tako z Unijo kot med njimi samimi;

(d)

o zavezah iz točke (c) je Komisijo obvestil sekretariat zadevne regionalne skupine ali drug pristojni skupni organ, ki zastopa vse članice zadevne skupine.

Kadar zahtevani postopek iz dela II Priloge 22-03 ni enak za vse države, udeležene pri kumulaciji, se za namene točke (b) poreklo izdelkov, ki se izvozijo iz ene države v drugo državo regionalne skupine za namene regionalne kumulacije, določi na podlagi pravila, ki bi se uporabljalo, če bi se izdelki izvažali v Unijo.

Če so države v regionalni skupini že pred 1. januarjem 2011 izpolnile pogoje iz točk (c) in (d) prvega pododstavka, nova zaveza ni potrebna.

3.   Materiali iz seznama v Prilogi 22-04 so izključeni iz regionalne kumulacije iz odstavka 2, kadar:

(a)

tarifni preferencial, ki se uporablja v Uniji, ni enak za vse države, udeležene pri kumulaciji; ter

(b)

kadar bi zadevni materiali prek kumulacije uživali prednosti tarifne obravnave, ki bi bila ugodnejša od tiste, ki bi je bili deležni, če bi bili neposredno izvoženi v Unijo.

4.   Regionalna kumulacija med upravičenimi državami znotraj iste regionalne skupine se uporablja samo pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v upravičeni državi, v kateri so materiali dodatno obdelani ali vgrajeni, presega postopke iz člena 47(1) in, v primeru tekstilnih izdelkov, tudi postopke iz Priloge 22-05.

Kadar pogoj iz prvega pododstavka ni izpolnjen in so materiali predmet enega ali več postopkov iz člena 47(1)(b) do (q), se za državo porekla na dokazilu o poreklu, ki se izda ali sestavi za namene izvoza izdelkov v Unijo, navede država regionalne skupine z največjim deležem vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz držav regionalne skupine.

Kadar so izdelki izvoženi brez nadaljnje obdelave ali predelave ali po tem, ko so bili v zvezi z njimi opravljeni le postopki iz člena 47(1)(a), se za državo porekla na dokazilu o poreklu, ki se izda ali sestavi za namene izvoza izdelkov v Unijo, navede upravičena država, ki je navedena na dokazilih o poreklu, ki se izdajo ali sestavijo v upravičeni državi, v kateri so bili izdelki izdelani.

5.   Na zahtevo organov upravičene države iz skupine I ali skupine III lahko Komisija odobri regionalno kumulacijo med državami teh skupin, kadar je prepričana, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

pogoji iz odstavka 2(a) in (b) so izpolnjeni in

(b)

države, ki bodo udeležene pri taki regionalni kumulaciji, so se zavezale in so skupaj obvestile Komisijo o svoji zavezi k:

(i)

ravnanju v skladu ali zagotavljanju skladnosti s tem pododdelkom, pododdelkom 2 ter vsemi drugimi določbami glede izvajanja pravil o poreklu ter

(ii)

zagotavljanju upravnega sodelovanja, potrebnega za zagotovitev pravilnega izvajanja tega pododdelka ter pododdelka 2, tako z Unijo kot med njimi samimi.

Zahteva iz prvega pododstavka se podpre z dokazili, da so pogoji iz tega pododstavka izpolnjeni. Naslovi se na Komisijo. Komisija se bo glede ugoditve zahtevka odločila ob upoštevanju vseh elementov v zvezi s kumulacijo, ki se ji zdijo pomembni, vključno z materiali, ki bodo kumulirani.

6.   Če bo odobrena, bo regionalna kumulacija med upravičenimi državami skupine I ali skupine III omogočila, da se bodo materiali s poreklom iz države v eni regionalni skupini šteli kot materiali s poreklom iz države v drugi regionalni skupini, kadar bodo vključeni v tam pridobljeni izdelek, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v slednji upravičeni državi presega postopke iz člena 47(1) in, v primeru tekstilnih izdelkov, tudi postopke iz Priloge 22-05.

Kadar pogoj iz prvega pododstavka ni izpolnjen in so materiali predmet enega ali več postopkov iz člena 47(1)(b) do (q), se za državo porekla na dokazilu o poreklu za namene izvoza izdelkov v Unijo navede država, ki je udeležena pri kumulaciji in ima največji delež vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz držav, ki so udeležene pri kumulaciji.

Kadar so izdelki izvoženi brez nadaljnje obdelave ali predelave ali po tem, ko so bili v zvezi z njimi opravljeni le postopki iz člena 47(1)(a), se za državo porekla na dokazilu o poreklu, ki se izda ali sestavi za namene izvoza izdelkov v Unijo, navede upravičena država, ki je navedena na dokazilih o poreklu, ki se izdajo ali sestavijo v upravičeni državi, v kateri so bili izdelki izdelani.

7.   Komisija bo v Uradnem listu Evropske unije (serije C) objavila datum začetka kumulacije iz odstavka 5 med državami iz skupine I in skupine III, države, udeležene pri tej kumulaciji, in, če je to primerno, seznam materialov, za katere se kumulacija uporablja.

8.   Členi 41 do 52, določbe o izdajanju ali sestavljanju dokazil o poreklu ter določbe o naknadnem preverjanju dokazil o poreklu se smiselno uporabljajo za izvoz iz ene upravičene države v drugo za namene regionalne kumulacije.

Člen 56

Razširjena kumulacija

(člen 64(3) zakonika)

1.   Na zahtevo organov katere koli upravičene države lahko Komisija odobri razširjeno kumulacijo med upravičeno državo in državo, s katero ima Unija v veljavi sporazum o prosti trgovini v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

države, udeležene pri kumulaciji, so se zavezale k ravnanju v skladu ali zagotavljanju skladnosti s tem pododdelkom, pododdelkom 2 in vsemi drugimi določbami o izvajanju pravil o poreklu in zagotavljanju upravnega sodelovanja, potrebnega za zagotovitev pravilnega izvajanja tega pododdelka ter pododdelka 2, tako z Unijo kot med njimi samimi;

(b)

o zavezi iz točke (a) je Komisijo uradno obvestila zadevna upravičena država.

Zahtevek iz prvega pododstavka vsebuje seznam materialov, ki pri kumulaciji pridejo v poštev, in je podprt z dokazili, da so pogoji iz točk (a) in (b) prvega pododstavka izpolnjeni. Naslovi se na Komisijo. Kadar pride do spremembe v materialih, ki pridejo v poštev, se predloži nov zahtevek.

Materiali, ki spadajo v poglavja 1 do 24 harmoniziranega sistema, so izključeni iz razširjene kumulacije.

2.   V primerih razširjene kumulacije iz odstavka 1 se poreklo uporabljenih materialov in dokazilo o njihovem poreklu določita v skladu s pravili iz ustreznega sporazuma o prosti trgovini. Poreklo izdelkov, ki bodo izvoženi v Unijo, se določi v skladu s pravili o poreklu iz pododdelka 2.

Da bi sestavljen izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ni potrebno, da bi bili na materialih s poreklom v državi, s katero ima Unija sklenjen sporazum o prosti trgovini, ki so bili uporabljeni v državi upravičenki pri izdelavi izdelka za izvoz v Unijo, opravljeni zadostni postopki obdelave ali predelave, pod pogojem, da obdelava ali predelava v zadevni upravičeni državi presega postopke iz člena 47(1).

3.   Komisija bo v Uradnem listu Evropske unije (serije C) objavila datum začetka razširjene kumulacije, države, udeležene pri tej kumulaciji, in seznam materialov, za katere se kumulacija uporablja.

Člen 57

Uporaba bilateralne kumulacije ali kumulacije z Norveško, Švico ali Turčijo v kombinaciji z regionalno kumulacijo

(člen 64(3) zakonika)

Kadar se bilateralna kumulacija ali kumulacija z Norveško, Švico ali Turčijo uporabi v kombinaciji z regionalno kumulacijo, dobi pridobljeni izdelek poreklo ene izmed držav članic zadevne regionalne skupine, ki je določeno v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 55(4) ali po potrebi v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 55(6).

Člen 58

Ločeno knjigovodsko izkazovanje zalog materialov izvoznikov iz Unije

(člen 64(3) zakonika)

1.   Če so bili pri obdelavi ali predelavi izdelka uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in taki brez porekla, lahko carinski organi držav članic na pisno zahtevo gospodarskih subjektov s sedežem na carinskem območju Unije dovolijo upravljanje materialov v Uniji z uporabo metode ločenega knjigovodskega izkazovanja za namene poznejšega izvoza v upravičeno državo v okviru bilateralne kumulacije, ne da bi bili materiali skladiščeni ločeno.

2.   Carinski organi držav članic lahko dovoljenje iz odstavka 1 izdajo pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

Dovoljenje se odobri samo, če se z uporabo metode iz odstavka 1 lahko zagotovi, da je število pridobljenih izdelkov, ki se lahko štejejo za „izdelke s poreklom iz Unije“, v vsakem trenutku enako številu, ki bi ga dobili z uporabo metode fizičnega ločevanja zalog.

Če se dovoljenje odobri, se metoda uporablja in njena uporaba beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki se uporabljajo v Uniji.

3.   Upravičenec do metode iz odstavka 1 izda oziroma, dokler se ne začne uporabljati sistem registriranih izvoznikov, zaprosi za dokazila o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Unije. Na zahtevo carinskih organov držav članic upravičenec da izjavo o tem, kako so bile količine vodene.

4.   Carinski organi držav članic nadzorujejo uporabo dovoljenja iz odstavka 1.

Dovoljenje lahko odvzamejo v naslednjih primerih:

(a)

kadar imetnik dovoljenje na kakršen koli način nepravilno uporablja ali

(b)

kadar imetnik ne izpolnjuje katerega koli od drugih pogojev iz tega pododdelka, poddodelka 2 ter katerih koli drugih določb o izvajanju pravil o poreklu.

Pododdelek 4

Opredelitev pojma izdelka s poreklom, ki se uporablja v okviru pravil o poreklu za namene preferencialnih tarifnih ukrepov, ki jih je Unija enostransko sprejela za določene države ali ozemlja

Člen 59

Splošne zahteve

(člen 64(3) zakonika)

1.   . Za namene izvajanja določb glede preferencialnih tarifnih ukrepov, ki jih je enostransko sprejela Unija v korist nekaterih držav, skupin držav ali ozemelj (v nadaljnjem besedilu: „upravičena država ali upravičeno ozemlje“), razen tistih iz pododdelka 2 tega oddelka, ter čezmorskih držav in ozemelj, povezanih z Unijo, se naslednji izdelki štejejo kot izdelki s poreklom iz upravičene države ali z upravičenega ozemlja:

(a)

izdelki, ki so v celoti pridobljeni v tej upravičeni državi ali na tem upravičenem ozemlju v smislu člena 60;

(b)

izdelki, pridobljeni v tej upravičeni državi ali na tem upravičenem ozemlju, pri izdelavi katerih se uporabljajo drugi izdelki, kakor so tisti iz točke (a), če so bili navedeni izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 61.

2.   Za namene tega pododdelka se izdelki s poreklom iz Unije v smislu odstavka 3 tega člena, katerih obdelava ali predelava v upravičeni državi ali na upravičenem ozemlju presega postopke iz člena 62, štejejo kot izdelki s poreklom iz te upravičene države ali s tega upravičenega ozemlja.

3.   Odstavek 1 se smiselno uporablja za določanje porekla izdelkov, pridobljenih v Uniji.

Člen 60

V celoti pridobljeni izdelki

(člen 64(3) zakonika)

1.   Šteje se, da so bili v celoti pridobljeni v upravičeni državi ali na upravičenem ozemlju ali v Uniji:

(a)

mineralni proizvodi, pridobljeni iz njene zemlje ali njenega morskega dna;

(b)

tam pridelani rastlinski proizvodi;

(c)

žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

(d)

proizvodi, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(e)

proizvodi, pridobljeni iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali;

(f)

proizvodi, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(g)

proizvodi morskega ribolova in drugi morski proizvodi, pridobljeni z njenimi plovili zunaj teritorialnih voda;

(h)

proizvodi, proizvedeni na njenih predelovalnih ladjah izključno iz proizvodov iz točke (g);

(i)

tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za obnavljanje surovin;

(j)

odpadki in ostanki, ki nastanejo tam pri proizvodnih postopkih;

(k)

izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj teritorialnih voda, pod pogojem, da ima upravičena država ali upravičeno ozemlje ali država članica izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;

(l)

blago, tam proizvedeno izključno iz proizvodov iz točk (a) do (k).

2.   Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ v odstavku 1(g) in (h) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

so registrirani ali vpisani na seznam v upravičeni državi ali na upravičenem ozemlju ali v državi članici;

(b)

plujejo pod zastavo upravičene države ali upravičenega ozemlja ali države članice;

(c)

so v najmanj 50-odstotni lasti državljanov upravičene države ali upravičenega ozemlja ali držav članic ali družbe s sedežem v tej državi ali na tem upravičenem ozemlju ali eni od držav članic, v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta in večina članov takšnih odborov državljani te upravičene države ali tega upravičenega ozemlja ali držav članic, in še dodatno, če v družbah vsaj polovica kapitala pripada tej upravičeni državi ali temu upravičenemu ozemlju ali državam članicam ali javnim organom ali državljanom te upravičene države ali tega upravičenega ozemlja ali držav članic;

(d)

kapitan in častniki plovil in predelovalnih ladij so državljani upravičene države ali upravičenega ozemlja ali držav članic;

(e)

najmanj 75 odstotkov članov posadke je državljanov upravičene države ali upravičenega ozemlja ali držav članic.

3.   Izraza „upravičena država ali upravičeno ozemlje“ in „Unija“ zajemata tudi teritorialne vode te upravičene države ali tega upravičenega ozemlja ali držav članic.

4.   Plovila, ki plujejo na odprtem morju, vključno s predelovalnimi ladjami, na katerih se ulovljene ribe obdelajo ali predelajo, se obravnavajo kot del ozemlja upravičene države ali upravičenega ozemlja ali države članice, ki ji pripadajo, če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2..

Člen 61

Zadostno obdelani ali predelani izdelki

(člen 64(3) zakonika)

Za namene člena 59 se izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v upravičeni državi ali na upravičenem ozemlju ali Uniji, štejejo za zadosti obdelane ali predelane, če so izpolnjeni pogoji s seznama v Prilogi 22-11.

Ti pogoji za vse izdelke, za katere velja ta pododdelek, navajajo postopke obdelave ali predelave, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, uporabljajo pa se samo za takšne materiale.

Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev s tega seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi bili lahko uporabljeni pri njegovi izdelavi.

Člen 62

Nezadostna obdelava ali predelava

(člen 64(3) zakonika)

1.   Brez poseganja v odstavek 2 se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali so zahteve iz člena 61 izpolnjene:

(a)

postopki za ohranitev izdelkov v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b)

razstavljanje in sestavljanje tovorkov;

(c)

pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih prevlek;

(d)

likanje in stiskanje tekstila in tekstilnih izdelkov;

(e)

preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f)

luščenje, delno ali popolno mletje, loščenje in glaziranje žit in riža;

(g)

postopek barvanja sladkorja, dodajanja arome ali oblikovanja sladkornih kock; delno ali popolno mletje sladkorja;

(h)

lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreškov in zelenjave;

(i)

ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

(j)

sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah, usklajevanje; (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);

(k)

preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(l)

pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih razpoznavnih znakov na izdelke ali njihovo embalažo;

(m)

preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne; mešanje sladkorja s katerim koli materialom;

(n)

preprosto dodajanje vode ali redčenje, izsuševanje ali denaturacija izdelkov;

(o)

enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

(p)

zakol živali;

(q)

kombinacija dveh ali več postopkov iz točk od (a) do (p).

2.   Vsi postopki, ki se na danem izdelku opravijo v upravičeni državi ali na upravičenem ozemlju ali Uniji, se upoštevajo skupaj, ko se ugotavlja, ali se obdelava ali predelava, opravljena na tem izdelku, razume kot nezadostna v smislu odstavka 1.

Člen 63

Enota kvalifikacije

(člen 64(3) zakonika)

1.   Enota kvalifikacije za uporabo določb tega pododdelka je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

(a)

kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije;

(b)

kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega pododdelka vsak izdelek obravnavati posebej.

2.   Če je v skladu s splošnim pravilom 5 za razlago harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Člen 64

Splošno dovoljeno odstopanje

(člen 64(3) zakonika)

1.   Z odstopanjem od določb člena 61 se materiali brez porekla lahko uporabijo pri izdelavi zadevnega izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna.

Če pravilo na seznamu navaja enega ali več odstotkov za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, potem takšni odstotki ne smejo biti preseženi na podlagi uporabe prvega pododstavka.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja od 50 do 63 harmoniziranega sistema.

Člen 65

Dodatki, nadomestni deli in orodje

(člen 64(3) zakonika)

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 66

Garniture

(člen 64(3) zakonika)

Garniture, opredeljene v splošnem pravilu 3 za razlago harmoniziranega sistema, se obravnavajo kot garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa se takrat, kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in brez njega, šteje, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

Člen 67

Nevtralne sestavine

(člen 64(3) zakonika)

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla za naslednje sestavine, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

(a)

energija in gorivo;

(b)

obrati in oprema;

(c)

stroji in orodja;

(d)

blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

Pododdelek 5

Zahteve glede ozemlja, ki se uporabljajo v okviru pravil o poreklu za namene preferencialnih tarifnih ukrepov, ki jih je Unija enostransko sprejela za določene države ali ozemlja

Člen 68

Načelo teritorialnosti

(člen 64(3) zakonika)

Pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz pododdelka 4 in tega pododdelka morajo biti v upravičeni državi ali na upravičenem ozemlju ali v Uniji izpolnjeni neprekinjeno.

Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz upravičene države ali z upravičenega ozemlja ali iz Unije v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se pristojnim organom lahko zadovoljivo dokaže, da sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

vrnjeni izdelki so isti kot izdelki, ki so bili izvoženi,

(b)

na njih se medtem, ko so bili v drugi državi, ali med izvozom niso opravili nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se izdelki ohranijo v dobrem stanju.

Člen 69

Neposredni prevoz

(člen 64(3) zakonika)

1.   Kot neposredni prevoz iz upravičene države ali z upravičenega ozemlja v Unijo ali iz Unije v upravičeno državo ali na upravičeno ozemlje se šteje naslednje:

(a)

izdelki, ki se ne prevažajo čez ozemlje nobene druge države;

(b)

izdelki, ki sestavljajo eno samo pošiljko, ki se prevaža čez ozemlja, ki niso ozemlje upravičene države ali upravičenega ozemlja ali Unije, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem, če se že to zgodi, na teh ozemljih, pod pogojem, da so izdelki v državi tranzita ali skladiščenja ostali pod nadzorom carinskih organov in da na njih niso bili opravljeni drugi postopki, razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršnega koli postopka za ohranitev izdelkov v dobrem stanju;

(c)

izdelki, ki se pošiljajo po cevovodih brez prekinitev čez ozemlja, ki niso ozemlje upravičene države izvoznice ali upravičenega ozemlja Unije.

2.   Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b), je treba pristojnim carinskim organom predložiti kar koli od naslednjega:

(a)

enotno prevozno listino, ki zajema prevoz iz države izvoznice skozi državo tranzita;

(b)

potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:

(i)

vsebuje natančen opis izdelkov;

(ii)

navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov ter, kadar je primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev in

(iii)

potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita;

(c)

ali če tega ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.

Člen 70

Razstave

(člen 64(3) zakonika)

1.   Izdelki s poreklom, ki se pošiljajo iz upravičene države ali z upravičenega ozemlja na razstavo v drugo državo in so po razstavi prodani za uvoz v Unijo, so pri uvozu upravičeni do uporabe tarifnih preferencialov, navedenih v členu 59, če izpolnjujejo pogoje iz pododdelka 4 in tega pododdelka, ki jim podelijo poreklo iz upravičene države ali z upravičenega ozemlja, in če se pristojnim carinskim organom Unije zadovoljivo dokaže, da:

(a)

je izvoznik te izdelke poslal iz upravičene države ali z upravičenega ozemlja v državo, v kateri je razstava, in jih je tam razstavljal;

(b)

je ta izvoznik izdelke prodal ali jih kako drugače dal na razpolago osebi v Uniji;

(c)

so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v Unijo v enakem stanju, kakor so bili poslani na razstavo;

(d)

izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen, razen za predstavitev na razstavi.

2.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 mora biti predloženo carinskim organom Unije na običajen način. Na njem morata biti navedena ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o naravi izdelkov in o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3.   Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.

POGLAVJE 2

Carinska vrednost blaga

Člen 71

Poenostavitev

(člen 73 zakonika)

1.   Dovoljenje iz člena 73 zakonika se lahko odobri, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

uporaba postopka iz člena 166 zakonika bi v takih okoliščinah predstavljala nesorazmerne upravne stroške;

(b)

določena carinska vrednost se ne bo bistveno razlikovala od vrednosti, določene brez uporabe dovoljenja.

2.   Odobritev dovoljenja je odvisna od tega, ali vložnik izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

izpolnjuje merilo iz člena 39(a) zakonika;

(b)

vzdržuje računovodski sistem, ki je skladen s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, veljavnimi v državi članici, kjer se vodi knjigovodstvo, in ki bo olajšal carinski kontrolo, ki temelji na reviziji. V računovodskem sistemu se vzdržuje evidenca podatkov, ki zagotavlja revizijsko sled od trenutka, ko se podatki vnesejo v spis;

(c)

ima upravno organizacijo, ki ustreza vrsti in obsegu poslovanja ter upravljanju pretoka blaga, njena notranja kontrola pa je sposobna odkriti nezakonite ali nepravilne transakcije.

NASLOV III

CARINSKI DOLG IN ZAVAROVANJE

POGLAVJE 1

Nastanek carinskega dolga

Oddelek 1

Določbe, ki so skupne za carinski dolg, nastal pri uvozu ali izvozu

Pododdelek 1

Pravila za izračun zneska uvozne ali izvozne dajatve

Člen 72

Izračun zneska uvozne dajatve za oplemenitene proizvode iz postopka aktivnega oplemenitenja

(člen 86(3) zakonika)

1.   Da se določi znesek uvoznih dajatev, ki se obračuna na oplemenitene proizvode v skladu s členom 86(3) zakonika, se količina blaga, danega v postopek aktivnega oplemenitenja, za katero se šteje, da je prisotna v oplemenitenih proizvodih, pri katerih je nastal carinski dolg, določi v skladu z odstavki 2 do 6.

2.   Količinska metoda iz odstavkov 3 in 4 se uporabi v naslednjih primerih:

(a)

kadar se z oplemenitenjem dobi le ena vrsta oplemenitenih proizvodov;

(b)

kadar se z oplemenitenjem dobijo različne vrste oplemenitenih proizvodov in so v vsakem od njih vse sestavine ali sestavni deli blaga, danega v postopek.

3.   V primeru iz odstavka 2(a) se količina blaga, danega v postopek aktivnega oplemenitenja, za katero se šteje, da je prisotna v oplemenitenih proizvodih, pri katerih je nastal carinski dolg, določi kot odstotek oplemenitenih proizvodov, pri katerih je nastal carinski dolg, glede na celotno količino oplemenitenih proizvodov, nastalih z oplemenitenjem, v primerjavi s celotno količino blaga, danega v postopek aktivnega oplemenitenja.

4.   V primeru iz odstavka 2(b) se količina blaga, danega v postopek aktivnega oplemenitenja, za katero se šteje, da je prisotna v oplemenitenih proizvodih, pri katerih je nastal carinski dolg, določi kot odstotek glede na celotno količino blaga, danega v postopek oplemenitenja, ki se izračuna z množenjem naslednjih dejavnikov:

(a)

odstotka, ki ga pomenijo oplemeniteni proizvodi, za katere je nastal carinski dolg, glede na celotno količino oplemenitenih proizvodov enake vrste, nastalih z oplemenitenjem;

(b)

odstotka, ki ga pomeni celotna količina oplemenitenih proizvodov enake vrste, ne glede na to, ali je carinski dolg nastal ali ne, glede na celotno količino vseh oplemenitenih proizvodov, nastalih z oplemenitenjem.

5.   Blago, dano v postopek, ki se med oplemenitenjem uniči in izgubi, zlasti z izhlapevanjem, sušenjem, sublimacijo ali uhajanjem, se ne upošteva pri uporabi količinske metode.

6.   Z izjemo primerov iz odstavka 2 se v vseh drugih primerih uporabi vrednostna metoda v skladu z drugim, tretjim in četrtim pododstavkom.

Količina blaga, danega v postopek aktivnega oplemenitenja, za katero se šteje, da je prisotna v oplemenitenih proizvodih, pri katerih je nastal carinski dolg, določi kot odstotek glede na celotno količino blaga, nastalega z oplemenitenjem, ki se izračuna z množenjem naslednjih dejavnikov:

(a)

odstotka, ki ga pomenijo oplemeniteni proizvodi, za katere je nastal carinski dolg, glede na celotno vrednost oplemenitenih proizvodov enake vrste, nastalih z oplemenitenjem;

(b)

odstotka, ki ga pomeni celotna vrednost oplemenitenih proizvodov enake vrste, ne glede na to, ali je carinski dolg nastal ali ne, glede na celotno vrednost vseh oplemenitenih proizvodov, nastalih z oplemenitenjem.

Za namene uporabe vrednostne metode se vrednost oplemenitenih proizvodov določi na podlagi trenutnih cen franko tovarna na carinskem območju Unije, ali, če takšnih cen franko tovarna ni mogoče določiti, na podlagi trenutnih prodajnih cen enakih ali podobnih proizvodov na carinskem območju Unije. Cene, ki veljajo med strankami, ki se zdijo povezane ali ki imajo medsebojni kompenzacijski dogovor, se ne smejo uporabiti za določitev vrednosti oplemenitenih proizvodov, razen če je določeno, da navedena medsebojna povezava nanje ne vpliva.

Kadar vrednosti oplemenitenih proizvodov ni mogoče določiti v skladu s tretjim pododstavkom, se določi s katero koli smiselno metodo.

Člen 73

Uporaba določb o postopku posebne rabe za oplemenitene proizvode iz postopka aktivnega oplemenitenja

(člen 86(3) zakonika)

1.   Za namene uporabe člena 86(3) zakonika je pri določitvi zneska uvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu za oplemenitene proizvode iz postopka aktivnega oplemenitenja, blago, dano v ta postopek, upravičeno do izvzetja od dajatve ali znižane stopnje uvozne dajatve zaradi njegove posebne rabe, ki bi se uporabila za to blago, če bi bilo dano v postopek posebne rabe v skladu s členom 254 zakonika.

2.   Odstavek 1 se uporablja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

lahko bi bilo izdano dovoljenje za dajanje blaga v postopek posebne rabe in

(b)

pogoji za izvzetje od dajatve ali njeno znižano stopnjo zaradi posebne uporabe tega blaga bi bili izpolnjeni ob sprejemu carinske deklaracije za dajanje blaga v postopek aktivnega oplemenitenja.

Člen 74

Uporaba preferencialne tarifne obravnave za blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja

(člen 86(3) zakonika)

Za namene uporabe člena 86(3) zakonika je uvoženo blago, ki v trenutku sprejema carinske deklaracije za dajanje blaga v postopek aktivnega oplemenitenja izpolnjuje pogoje za preferencialno tarifno obravnavo v okviru tarifnih kvot in plafonov, upravičeno do katere koli preferencialne tarifne obravnave, predvidene za enako blago v trenutku sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet.

Člen 75

Posebne uvozne dajatve na oplemenitene proizvode iz postopka pasivnega oplemenitenja ali nadomestne proizvode

(člen 86(5) zakonika)

Kadar se za oplemenitene proizvode iz postopka pasivnega oplemenitenja ali nadomestne proizvode uporabljajo posebne uvozne dajatve, se znesek uvozne dajatve izračuna na podlagi carinske vrednosti oplemenitenih proizvodov v času sprejema carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet, od česar se odšteje statistična vrednost ustreznega blaga na začasnem izvozu na dan, ko je bilo dano v postopek pasivnega oplemenitenja, pomnožena z zneskom uvozne dajatve, ki se uporablja za oplemenitene ali nadomestne proizvode, ter deljena s carinsko vrednostjo oplemenitenih ali nadomestnih proizvodov.

Člen 76

Odstopanje od izračuna zneska uvozne dajatve za oplemenitene proizvode iz postopka aktivnega oplemenitenja

(člen 86(3) in člen 86(4) zakonika)

Člen 86(3) zakonika se uporablja, ne da bi deklarant to zahteval, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

oplemenitene proizvode iz postopka aktivnega oplemenitenja uvaža neposredno ali posredno zadevni imetnik dovoljenja v obdobju enega leta po njihovem ponovnem izvozu;

(b)

blago bi bilo ob sprejemu carinske deklaracije za dajanje blaga v postopek aktivnega oplemenitenja predmet ukrepa trgovinske ali kmetijske politike ali protidampinške dajatve, izravnalne dajatve, zaščitne ali povračilne dajatve, če bi bilo takrat sproščeno v prosti promet;

(c)

opraviti ni bilo treba nobenega preverjanja gospodarskih pogojev v skladu s členom 166.

Pododdelek 2

Rok za določitev kraja, kjer je nastal carinski dolg

Člen 77

Rok za določitev kraja, kjer je nastal carinski dolg v postopku tranzita Unije

(člen 87(2) zakonika)

Za blago v postopku tranzita Unije velja eden od naslednjih rokov iz člena 87(2) zakonika:

(a)

sedem mesecev od najpoznejšega datuma, na katerega bi bilo treba blago predložiti namembnemu carinskemu uradu, razen če je bil pred iztekom tega roka zahtevek za prenos izterjave carinskega dolga poslan organu, pristojnemu za kraj, kjer so se v skladu z dokazili, ki jih je pridobil carinski organ države članice odhoda, zgodili dogodki, zaradi katerih je nastal carinski dolg, pri čemer se navedeni rok podaljša za največ en mesec;

(b)

en mesec po izteku roka, ki ga je imel imetnik postopka za odgovor na zahtevo za informacije, ki so potrebne za zaključek postopka, če carinski organ države članice odhoda ni bil obveščen o prihodu blaga in imetnik postopka ni predložil zadostnih ali nobenih informacij.

Člen 78

Rok za določitev kraja, kjer je nastal carinski dolg v postopku tranzita v skladu s Konvencijo TIR

(člen 87(2) zakonika)

Za blago, ki je dano v postopek tranzita v skladu s Carinsko konvencijo o mednarodnem prevozu blaga na podlagi TIR zvezkov, vključno z vsemi poznejšimi spremembami Konvencije (v nadaljnjem besedilu: Konvencija TIR), je rok iz člena 87(2) zakonika sedem mesecev od najpoznejšega datuma, na katerega bi blago moralo biti predloženo namembnemu carinskemu uradu ali carinskemu uradu izstopa.

Člen 79

Rok za določitev kraja, kjer je nastal carinski dolg v postopku tranzita v skladu s Konvencijo ATA ali Istanbulsko konvencijo

(člen 87(2) zakonika)

Za blago, ki je dano v postopek tranzita v skladu s Carinsko konvencijo o zvezku ATA za začasen uvoz blaga, sklenjeno 6. decembra 1961 v Bruslju, vključno z vsemi poznejšimi spremembami Konvencije (v nadaljnjem besedilu: Konvencija ATA), ali s Konvencijo o začasnem uvozu, vključno z vsemi poznejšimi spremembami Konvencije (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija), je rok iz člena 87(2) zakonika sedem mesecev od datuma, na katerega bi blago moralo biti predloženo namembnemu carinskemu uradu.

Člen 80

Rok za določitev kraja, kjer je nastal carinski dolg v postopkih, ki niso postopki tranzita

(člen 87(2) zakonika)

Za blago, ki je bilo dano v posebni postopek, ki ni postopek tranzita, ali za blago, ki je v začasni hrambi, je rok iz člena 87(2) zakonika sedem mesecev po izteku katerega koli od naslednjih obdobij:

(a)

predpisanega obdobja za zaključek posebnega postopka;

(b)

predpisanega obdobja za zaključek carinskega nadzora blaga za posebno rabo;

(c)

predpisanega obdobja za zaključek začasne hrambe;

(d)

predpisanega obdobja za zaključek gibanja blaga, danega v postopek skladiščenja, med različnimi kraji na carinskem območju Unije, če postopek ni bil zaključen.

POGLAVJE 2

Zavarovanje morebitnega ali obstoječega carinskega dolga

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 81

Primeri, v katerih se ne zahteva zavarovanje za blago, dano v postopek začasnega uvoza

(člen 89(8)(c) zakonika)

Dajanje blaga v postopek začasnega uvoza ne sme biti odvisno od predložitve zavarovanja v naslednjih primerih:

(a)

kadar se lahko carinska deklaracija predloži ustno ali se opravi s katerim koli drugim dejanjem iz člena 141;

(b)

če gre za materiale, ki jih v mednarodnem prometu uporabljajo letalske in ladjarske družbe, železniške družbe in ponudniki poštnih storitev, pod pogojem, da so jasno označeni;

(c)

pri embalaži, ki se uvozi prazna, če ima neizbrisne in neodstranljive oznake;

(d)

kadar je predhodni imetnik dovoljenja za začasni uvoz blago za postopek začasnega uvoza prijavil v skladu s členom 136 ali členom 139, to blago pa je nato dano v začasni uvoz za isti namen.

Člen 82

Zavarovanje v obliki izjave poroka

(člen 94, člen 22(4) in člen 6(3)(a) zakonika)

1.   Kadar se zavarovanje predloži v obliki izjave poroka in se lahko uporablja v več kot eni državi članici, mora porok navesti službeni naslov ali imenovati zastopnika v vsaki državi članici, v kateri se zavarovanje lahko uporabi.

2.   Razveljavitev odobritve poroka ali izjave poroka začne veljati 16. dan po datumu, ko je porok prejel odločbo o razveljavitvi, ali po datumu, za katerega se šteje, da je porok to odločbo prejel.

3.   Preklic izjave poroka začne veljati 16. dan po datumu, ko porok carinski urad, pri katerem je bilo zavarovanje predloženo, obvesti o preklicu.

4.   Kadar se predloži zavarovanje, ki zajema eno samo operacijo (v nadaljnjem besedilu: posamezno zavarovanje) v obliki kuponov, se lahko opravi z drugimi sredstvi, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov.

Člen 83

Oblike zavarovanja, ki niso gotovinski depozit ali izjava poroka

(člen 92(1)(c) zakonika)

1.   Oblike zavarovanja, ki niso gotovinski depozit ali izjava poroka, so:

(a)

sklenitev hipoteke, zemljiškega dolga, zastavne pravice s pravico izkoriščanja nepremičnine ali druge podobne pravice na nepremičnini;

(b)

odstop terjatev, sklenitev zastave blaga s prepustitvijo posesti ali brez nje, sklenitev zastave vrednostnih papirjev ali terjatev, hranilne knjižice ali vpisa v glavno knjigo javnega dolga države;

(c)

tretja oseba, ki jo v ta namen priznajo carinski organi, prevzame skupne pogodbene obveznosti za celoten znesek carinskega dolga ali predložitev menice, katere plačilo zagotovi taka tretja oseba;

(d)

gotovinski polog ali temu enakovredno plačilno sredstvo, ki ni opravljeno v eurih ali v valuti države članice, v kateri se zavarovanje zahteva;

(e)

udeležba v splošnem sistemu zavarovanja, ki ga upravljajo carinski organi, z obveznostjo plačila prispevka.

2.   Oblike zavarovanj iz odstavka 1 se ne sprejmejo za dajanje blaga v postopek tranzita Unije.

3.   Države članice sprejmejo oblike zavarovanja iz odstavka 1, če so sprejemljive v skladu z nacionalno zakonodajo.

Oddelek 2

Splošno zavarovanje in opustitev zavarovanja

Člen 84

Znižanje stopnje splošnega zavarovanja in opustitev zavarovanja

(člen 95(2) zakonika)

1.   Dovoljenje za uporabo splošnega zavarovanja, katerega znesek je znižan na 50 % referenčnega zneska, se odobri, če vložnik izkaže, da izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

vložnik vzdržuje računovodski sistem, ki je skladen s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, veljavnimi v državi članici, v kateri se vodi knjigovodstvo, omogoča carinsko kontrolo na podlagi revizije in vodi evidenco podatkov, ki zagotavljajo revizijsko sled od trenutka, ko je podatek vnesen v spis;

(b)

vložnik ima upravno organizacijo, ki ustreza vrsti in obsegu poslovanja ter upravljanju pretoka blaga, njena notranja kontrola pa je sposobna preprečiti, odkriti, in popraviti napake ter preprečiti in odkriti nezakonite ali nepravilne transakcije;

(c)

vložnik ni v stečajnem postopku;

(d)

v zadnjih treh letih pred vložitvijo zahtevka je vložnik izpolnjeval svoje finančne obveznosti v zvezi s plačevanjem carinskih dajatev in vseh drugih dajatev, davkov ali taks, ki se pobirajo pri uvozu ali izvozu blaga ali v povezavi z njima;

(e)

vložnik na podlagi evidenc in informacij, ki so na voljo za zadnja tri leta pred vložitvijo zahtevka, izkaže da ima zadostno finančno zmogljivost za izpolnjevanje svojih obveznosti in zavez glede na vrsto in obseg poslovanja, tudi tako, da nima čistega negativnega premoženja, razen če se to lahko pokrije;

(f)

vložnik za del referenčnega zneska, ki ga ne krije zavarovanje, lahko izkaže, da razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi za izpolnjevanje svojih obveznosti.

2.   Dovoljenje za uporabo splošnega zavarovanja, katerega znesek je znižan na 30 % referenčnega zneska, se odobri, če vložnik izkaže, da izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

vložnik vzdržuje računovodski sistem, ki je skladen s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, veljavnimi v državi članici, v kateri se vodi knjigovodstvo, omogoča carinsko kontrolo na podlagi revizije in vodi evidenco podatkov, ki zagotavljajo revizijsko sled od trenutka, ko je podatek vnesen v spis;

(b)

vložnik ima upravno organizacijo, ki ustreza vrsti in obsegu poslovanja ter upravljanju pretoka blaga, njena notranja kontrola pa je sposobna preprečiti, odkriti, in popraviti napake ter preprečiti in odkriti nezakonite ali nepravilne transakcije;

(c)

vložnik zagotovi, da je zadevnim zaposlenim naročeno, naj obvestijo carinske organe, če se odkrijejo težave glede skladnosti, in vzpostavi postopke za obveščanje carinskih organov o takih težavah;

(d)

vložnik ni v stečajnem postopku;

(e)

v zadnjih treh letih pred vložitvijo zahtevka je vložnik izpolnjeval svoje finančne obveznosti v zvezi s plačevanjem carinskih dajatev in vseh drugih dajatev, davkov ali taks, ki se pobirajo pri uvozu ali izvozu blaga ali v povezavi z njima;

(f)

vložnik na podlagi evidenc in informacij, ki so na voljo za zadnja tri leta pred vložitvijo zahtevka, izkaže da ima zadostno finančno zmogljivost za izpolnjevanje svojih obveznosti in zavez glede na vrsto in obseg poslovanja, tudi tako, da nima čistega negativnega premoženja, razen če se to lahko pokrije;

(g)

vložnik za del referenčnega zneska, ki ga ne krije zavarovanje, lahko izkaže, da razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi za izpolnjevanje svojih obveznosti.

3.   Opustitev zavarovanja se odobri, če vložnik izkaže, da izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

vložnik vzdržuje računovodski sistem, ki je skladen s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, veljavnimi v državi članici, v kateri se vodi knjigovodstvo, omogoča carinsko kontrolo na podlagi revizije in vodi evidenco podatkov, ki zagotavljajo revizijsko sled od trenutka, ko je podatek vnesen v spis;

(b)

vložnik omogoča carinskemu organu fizični dostop do svojih računovodskih sistemov in po potrebi do svojih trgovinskih in transportnih evidenc;

(c)

vložnik ima logistični sistem, ki opredeljuje blago kot unijsko blago ali neunijsko blago in po potrebi navaja njegovo lokacijo;

(d)

vložnik ima upravno organizacijo, ki ustreza vrsti in obsegu poslovanja ter upravljanju pretoka blaga, njena notranja kontrola pa je sposobna preprečiti, odkriti, in popraviti napake ter preprečiti in odkriti nezakonite ali nepravilne transakcije;

(e)

če je primerno, ima vložnik vzpostavljene zadovoljive postopke za ravnanje z licencami in dovoljenji, odobrenimi v skladu z ukrepi trgovinske politike ali trgovanjem s kmetijskimi proizvodi;

(f)

vložnik ima vzpostavljene zadovoljive postopke za arhiviranje svojih evidenc in informacij ter varovanje pred izgubo informacij;

(g)

vložnik zagotovi, da je zadevnim zaposlenim naročeno, naj obvestijo carinske organe, če se odkrijejo težave glede skladnosti, in vzpostavi postopke za obveščanje carinskih organov o takih težavah;

(h)

vložnik ima vzpostavljene ustrezne varnostne ukrepe za zaščito računalniškega sistema vložnika pred vdorom nepooblaščenih oseb in za zaščito dokumentacije vložnika;

(i)

vložnik ni v stečajnem postopku;

(j)

v zadnjih treh letih pred vložitvijo zahtevka je vložnik izpolnjeval svoje finančne obveznosti v zvezi s plačevanjem carinskih dajatev in vseh drugih dajatev, davkov ali taks, ki se pobirajo pri uvozu ali izvozu blaga ali v povezavi z njima;

(k)

vložnik na podlagi evidenc in informacij, ki so na voljo za zadnja tri leta pred vložitvijo zahtevka, izkaže da ima zadostno finančno zmogljivost za izpolnjevanje svojih obveznosti in zavez glede na vrsto in obseg poslovanja, tudi tako, da nima čistega negativnega premoženja, razen če se to lahko pokrije;

(l)

vložnik za del referenčnega zneska, ki ga ne krije zavarovanje, lahko izkaže, da razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi za izpolnjevanje svojih obveznosti.

4.   Če je bil vložnik ustanovljen pred manj kot tremi leti, se zahteva iz odstavkov 1(d), 2(e) in 3(j) oceni na podlagi evidenc in informacij, ki so na voljo.

Oddelek 3

Določbe za postopek tranzita Unije in postopek na podlagi Istanbulske konvencije in Konvencije ATA

Člen 85

Oprostitev obveznosti poroka v postopku tranzita Unije

(člen 6(2), člen 6(3)(a) in člen 98 zakonika)

1.   Kadar postopek tranzita Unije ni bil zaključen, carinski organi države članice odhoda v devetih mesecih predpisanega roka za predložitev blaga namembnemu carinskemu uradu obvestijo poroka, da postopek ni bil zaključen.

2.   Če postopek tranzita Unije ni bil zaključen, carinski organi, določeni v skladu s členom 87 zakonika, v treh letih od datuma sprejema tranzitne deklaracije obvestijo poroka, da se od njega zahteva ali se bo morda zahtevalo plačilo dolga, za katerega odgovarja v zvezi z zadevno operacijo tranzita Unije.

3.   Porok je prost svojih obveznosti, če mu katero koli od obvestil iz odstavkov 1 in 2 ni bilo izdano pred iztekom roka.

4.   Kadar je eno od obvestil izdano, je porok obveščen o izterjavi dolga ali o zaključku postopka.

5.   Skupne podatkovne zahteve za obvestila iz odstavka 1 so določene v Prilogi 32-04.

Skupne podatkovne zahteve za obvestila iz odstavka 2 so določene v Prilogi 32-05.

6.   V skladu s členom 6(3)(a) zakonika se lahko obvestilo iz odstavkov 1 in 2 opravi z drugimi sredstvi, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov.

Člen 86

Zahtevek za plačilo, ki se zahteva od garantnega združenja za blago, zajeto z zvezkom ATA, in obvestilo o nezaključku zvezkov CPD garantnemu združenju v postopku Konvencije ATA in Istanbulske konvencije

(člen 6(2), člen 6(3)(a) in člen 98 zakonika)

1.   Če ena od obveznosti na podlagi zvezka ATA ali zvezka CPD ni izpolnjena, carinski organi uredijo dokumente za začasni uvoz (v nadaljnjem besedilu „zahtevek za plačilo, ki se zahteva od garantnega združenja“ oziroma „obvestilo o nezaključku postopka“) v skladu s členi 9, 10 in 11 Priloge A k Istanbulski konvenciji ali, če je primerno, v skladu s členi 7, 8 in 9 Konvencije ATA.

2.   Znesek uvoznih dajatev in davkov, ki izhajajo iz zahtevka za plačilo, ki se zahteva od garantnega združenja, se izračuna po vzorcu obrazca za obračun davka.

3.   Skupne podatkovne zahteve za zahtevek za plačilo, ki se zahteva od garantnega združenja, iz odstavka 1 so določene v Prilogi 33-01.

4.   Skupne podatkovne zahteve za obvestilo o nezaključku zvezkov CPD iz odstavka 1 so določene v Prilogi 33-02.

5.   V skladu s členom 6(3)(a) zakonika se lahko zahtevek za plačilo, ki se zahteva od garantnega združenja, in obvestilo o nezaključku zvezkov CPD pošljeta zadevnemu garantnemu združenju z drugimi sredstvi, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov.

POGLAVJE 3

Izterjava in plačilo dajatev ter povračilo in odpust zneska uvozne in izvozne dajatve

Oddelek 1

Določitev zneska uvozne ali izvozne dajatve, obvestilo o carinskem dolgu in vknjižba

Pododdelek 1

Obvestilo o carinskem dolgu in zahtevku za plačilo od garantnega združenja

Člen 87

Sredstva obveščanja o carinskem dolgu

(člen 6(3)(a) zakonika)

Obvestilo o carinskem dolgu v skladu s členom 102 zakonika se lahko opravi z drugimi sredstvi, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov.

Člen 88

Oprostitev od obveščanja o carinskem dolgu

(člen 102(1)(d) zakonika)

1.   Carinski organi lahko opustijo obveščanje o carinskem dolgu, ki nastane zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz členov 79 ali 82 zakonika, kadar je znesek uvozne ali izvozne dajatve nižji od 10 EUR.

2.   Kadar je bil v prvotnem obvestilu o carinskem dolgu znesek uvozne ali izvozne dajatve nižji od zneska plačljivih uvoznih ali izvoznih dajatev, lahko carinski organi opustijo obveščanje o carinskem dolgu za razliko med navedenima zneskoma, če ta znaša manj kot 10 EUR.

3.   Omejitev 10 EUR iz odstavkov 1 in 2 se uporablja za posamezne izterjave.

Oddelek 2

Plačilo zneska uvozne ali izvozne dajatve

Člen 89

Zadržanje roka za plačilo v primeru zahtevka za odpust

(člen 108(3)(a) zakonika)

1.   Carinski organi zadržijo rok za plačilo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, dokler ne sprejmejo odločbe v zvezi z zahtevkom za odpust, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

kadar je predložen zahtevek za odpust v skladu s členi 118, 119 ali 120 zakonika, so pogoji iz zadevnega člena verjetno izpolnjeni;

(b)

kadar je predložen zahtevek za odpust v skladu s členom 117 zakonika, so pogoji iz člena 117 in člena 45(2) zakonika verjetno izpolnjeni.

2.   Kadar blago, ki je predmet zahtevka za odpust, ni več pod carinskim nadzorom v času predložitve zahtevka, se predloži zavarovanje.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 carinski organi ne zahtevajo zavarovanja, če se ugotovi, da bi lahko tako zavarovanje dolžniku povzročilo hujše gospodarske ali socialne težave.

Člen 90

Zadržanje roka za plačilo v primeru blaga, ki se odvzame, uniči ali odstopi državi

(člen 108(3)(b) zakonika)

Carinski organi zadržijo rok za plačilo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, do končne odločitve o odvzemu, uničenju ali odstopu blaga, če je blago še vedno pod carinskim nadzorom in se odvzame, uniči ali odstopi državi, carinski organi pa menijo, da so pogoji za odvzem, uničenje ali odstop verjetno izpolnjeni.

Člen 91

Zadržanje roka za plačilo v primeru carinskega dolga, ki nastane zaradi neizpolnjevanja

(člen 108(3)(c) zakonika)

1.   Carinski organi zadržijo rok za plačilo za osebo iz člena 79(3)(a) zakonika za znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, če je carinski dolg nastal zaradi neizpolnjevanja iz člena 79 zakonika, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

ugotovljen je bil vsaj še en drug dolžnik v skladu s členom 79(3)(b) ali (c) zakonika;

(b)

dolžnik iz točke (a) je bil o znesku zadevne uvozne ali izvozne dajatve obveščen v skladu s členom 102 zakonika;

(c)

oseba iz člena 79(3)(a) zakonika se ne šteje za dolžnika v skladu s členom 79(3)(b) ali (c) zakonika in tej osebi ni mogoče pripisati goljufivega ravnanja ali očitne malomarnosti.

2.   Pogoj za odobritev zadržanja osebi, za katero se odobri, je predložitev zavarovanja za znesek zadevne uvozne ali izvozne dajatve, razen v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

zavarovanje, ki zajema celoten znesek uvozne ali izvozne dajatve, že obstaja in porok še ni oproščen svojih obveznosti;

(b)

na podlagi dokumentirane ocene stanja se ugotovi, da bi zahteva za predložitev zavarovanja lahko dolžniku povzročila resne ekonomske ali socialne težave.

3.   Zadržanje se časovno omeji na eno leto. Vseeno pa carinski organi ta rok lahko podaljšajo zaradi utemeljenih razlogov.

Oddelek 3

Povračilo in odpust

Pododdelek 1

Splošne določbe in postopek

Člen 92

Zahtevek za povračilo ali odpust

(člen 6(3)(a), člen 22(1) in člen 103 zakonika)

1.   Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 22(1) zakonika se zahtevek za povračilo ali odpust uvoznih ali izvoznih dajatev iz člena 116 zakonika predloži pristojnemu carinskemu organu države članice, ki je obvestil dolžnika o carinskem dolgu.

2.   Zahtevek iz odstavka 1 se lahko vloži tudi kako drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov v skladu z določbami v zadevni državi članici.

Člen 93

Dodatne informacije, če je blago v drugi državi članici

(člen 6(2) in člen 6(3)(a) zakonika)

Skupne podatkovne zahteve za zahtevo po dodatnih informacijah, če je blago v drugi državi članici, so določene v Prilogi 33-06.

Zahteva po dodatnih informacijah iz prvega pododstavka se lahko pošlje tudi kako drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov.

Člen 94

Sredstva obveščanja glede odločbe o povračilu ali odpustu

(člen 6(3)(a) zakonika)

O odločbi o povračilu ali odpustu uvozne ali izvozne dajatve se lahko zadevna oseba obvesti tudi kako drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov.

Člen 95

Skupne podatkovne zahteve v zvezi s formalnostmi, če se blago nahaja v drugi državi članici

(člen 6(2) zakonika)

Skupne podatkovne zahteve za odgovor na zahtevo po informacijah o zaključku formalnosti, če se zahtevek za povračilo ali odpust nanaša na blago, ki se nahaja v drugi državi članici kot v tisti, v kateri je bilo poslano obvestilo o carinskem dolgu, so določeni v Prilogi 33-07.

Člen 96

Sredstva pošiljanja informacij o zaključku formalnosti, če se blago nahaja v drugi državi članici

(člen 6(3)(a) zakonika)

Odgovor iz člena 95 se lahko pošlje tudi kako drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov.

Člen 97

Podaljšanje roka za sprejetje odločbe o povračilu ali odpustu

(člen 22(3) zakonika)

Kadar se uporablja prvi pododstavek člena 116(3) zakonika ali točka (b) drugega pododstavka člena 116(3) zakonika, se rok za sprejetje odločbe o povračilu ali odpustu zadrži, dokler zadevna država članica ne prejme obvestila o odločbi Komisije ali obvestila Komisije o vračilu spisa zaradi razlogov iz člena 98(6).

Kadar se uporablja točka (b) drugega pododstavka člena 116(3) zakonika, se rok za sprejetje odločbe o povračilu ali odpustu zadrži, dokler zadevna država članica ne prejme obvestila o odločitvi Komisije o primeru, v katerem gre za primerljiva dejanska in pravna vprašanja.

Pododdelek 2

Odločitve Komisije

Člen 98

Predložitev zadeve v odločitev Komisiji

(člen 116(3) zakonika)

1.   Država članica pred predložitvijo zadeve zadevno osebo obvesti o svoji nameri, da zadevo predloži Komisiji, in ji da na voljo 30 dni, da podpiše izjavo, ki potrjuje, da je zadevo prebrala, in navaja, da nima ničesar dodati, ali našteva vse dodatne informacije, za katere meni, da bi jih bilo treba vključiti. Če zadevna oseba te izjave ne predloži v teh 30 dneh, zanjo velja, da je dokumentacijo prebrala in nima ničesar dodati.

2.   Kadar država članica predloži zadevo v odločitev Komisiji v primerih iz člena 116(3) zakonika, zadeva vključuje vsaj naslednje:

(a)

povzetek primera;

(b)

podrobne informacije, na podlagi katerih je razvidno, da so pogoji iz člena 119 ali člena 120 zakonika izpolnjeni;

(c)

izjavo iz odstavka 1 ali izjavo države članice, ki potrjuje, da za zadevno osebo velja, da je zadevo prebrala in nima ničesar dodati.

3.   Komisija državi članici potrdi prejem zadeve takoj, ko jo prejme.

4.   Komisija da vsem državam članicam na razpolago kopijo povzetka zadeve iz odstavka 2(a) v 15 dneh od datuma, ko je zadevo prejela.

5.   Kadar informacije, ki jih je poslala država članica, Komisiji ne zadostujejo za sprejetje odločitve, lahko Komisija od države članice zahteva dodatne informacije.

6.   Komisija zadevo vrne državi članici, za zadevo pa velja, da sploh ni bila predložena Komisiji, v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

če je zadeva očitno nepopolna, saj ne vsebuje ničesar, kar bi utemeljilo potrebo, da jo Komisija obravnava;

(b)

v skladu z drugim pododstavkom člena 116(3) zakonika se zadeve ne bi smelo predložiti Komisiji;

(c)

država članica je Komisiji predložila nove informacije, katerih narava lahko bistveno spremeni predstavitev dejstev ali pravno presojo primera, medtem ko Komisija zadevo še preučuje.

Člen 99

Pravica zadevne osebe do izjave

(člen 116(3) zakonika)

1.   Kadar namerava Komisija sprejeti negativno odločitev v primerih iz člena 116(3) zakonika, zadevni osebi svoje zadržke sporoči pisno, skupaj s sklicem na vse dokumente in informacije, na katerih ti zadržki temeljijo. Komisija obvesti zadevno osebo o njeni pravici do dostopa do zadeve.

2.   Komisija obvesti zadevno državo članico o svoji nameri in pisnem sporočilu iz odstavka 1.

3.   Zadevni osebi bo dana možnost, da svoje stališče v pisni obliki predloži Komisiji v roku 30 dni od datuma, ko je prejela sporočilo iz odstavka 1.

Člen 100

Roki

(člen 116(3) zakonika)

1.   Komisija o upravičenosti povračila ali odpusta odloči v devetih mesecih od datuma prejema zadeve iz člena 98(1).

2.   Če se Komisiji zdi potrebno državo članico prositi za dodatne informacije, kakor je določeno v členu 98(5), se obdobje iz odstavka 1 podaljša za enako obdobje, kot je obdobje med datumom, na katerega je Komisija poslala zahtevo po dodatnih informacijah, in datumom, ko je te informacije prejela. Komisija o podaljšanju obvesti zadevno osebo.

3.   Če Komisija vodi preiskavo, da bi sprejela odločitev, se obdobje iz odstavka 1 podaljša za čas, ki je potreben za dokončanje preiskave. Takšno podaljšanje ne presega devet mesecev. Komisija obvesti državo članico in zadevno osebo o datumih začetka in zaključka preiskave.

4.   Kadar namerava Komisija sprejeti negativno odločitev iz člena 99(1) se obdobje iz odstavka 1 podaljša za 30 dni.

Člen 101

Obvestilo o odločitvi

(člen 116(3) zakonika)

1.   Komisija zadevno državo članico čim prej obvesti o svoji odločitvi, v vsakem primeru pa v 30 dneh po izteku roka iz člena 100(1).

2.   Carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, odločbo izda na podlagi odločitve Komisije, o kateri je ta obvestila državo članico v skladu z odstavkom 1.

Država članica, pod nadzorom katere je carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, Komisijo o tem ustrezno obvesti in ji pošlje izvod zadevne odločbe.

3.   Če je odločitev v primerih iz člena 116(3) zakonika pozitivna za zadevno osebo, lahko Komisija opredeli pogoje, pod katerimi carinski organi povrnejo ali odpustijo dajatev v primerih, ko gre za primerljiva dejanska in pravna vprašanja.

Člen 102

Posledice nesprejetja odločitve ali neobveščanja o taki odločitvi

(člen 116(3) zakonika)

Če Komisija ne sprejme odločitve v roku iz člena 100 ali zadevne države članice ne obvesti v roku iz člena 101(1), carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, sprejme odločbo, ki je za osebo pozitivna.

POGLAVJE 4

Ugasnitev carinskega dolga

Člen 103

Napake, ki ne vplivajo pomembneje na pravilno izvajanje carinskega postopka

(člen 124(1)(h)(i) zakonika)

Naslednje situacije se štejejo za napako, ki ne vpliva pomembneje na pravilno izvajanje carinskega postopka:

(a)

prekoračenje roka za obdobje, ki ni daljše od podaljšanja obdobja, ki bi bilo odobreno, če bi oseba za podaljšanje zaprosila;

(b)

če je nastal carinski dolg za blago, dano v posebni postopek, ali v začasni hrambi v skladu s členom 79(1)(a) ali (c) zakonika, to blago pa se je naknadno sprostilo v prosti promet;

(c)

če je bil carinski nadzor naknadno obnovljen za blago, ki formalno ni del postopka tranzita, temveč je bilo prej v začasni hrambi ali dano v posebni postopek skupaj z blagom, ki je bilo formalno dano v ta postopek tranzita;

(d)

v primeru blaga, danega v posebni postopek, ki ni tranzit, in v proste cone ali v primeru blaga, ki je v začasni hrambi, če je bila storjena napaka v zvezi z informacijami v carinski deklaraciji za zaključek postopka ali začasne hrambe, če napaka ne vpliva na zaključek postopka ali začasne hrambe;

(e)

če carinski dolg nastane na podlagi člena 79(1)(a) ali (b) zakonika, pod pogojem, da zadevna oseba pristojne carinske organe obvesti o neizpolnjevanju, preden je bila obveščena o carinskem dolgu ali preden so carinski organi obvestili osebo, da nameravajo opraviti kontrolo.

NASLOV IV

BLAGO, VNESENO NA CARINSKO OBMOČJE UNIJE

POGLAVJE 1

Vstopna skupna deklaracija

Člen 104

Opustitev obveznosti vložitve vstopne skupne deklaracije

(člen 127(2)(b) zakonika)

1.   Vložitev vstopne skupne deklaracije se opusti v zvezi z naslednjim blagom:

(a)

električno energijo;

(b)

blagom, ki vstopa po cevovodu;

(c)

pisemskimi pošiljkami;

(d)

gospodinjsko opremo, kakor je opredeljena v členu 2(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (13), če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe;

(e)

blagom, za katerega je dovoljena ustna carinska deklaracija v skladu s členom 135 in členom 136(1), če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe;

(f)

blagom iz člena 138(b) do (d) ali člena 139(1), za katerega velja, da je deklarirano v skladu s členom 141, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe;

(g)

blagom v osebni prtljagi potnikov;

(h)

blagom, ki se giblje na podlagi obrazca 302, ki ga določa sporazum med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil, ki je bil podpisan v Londonu 19. junija 1951;

(i)

orožjem in vojaško opremo, ki ga na carinsko območje Unije z vojaškim prevozom ali prevozom, ki se izvaja samo za namene vojaških organov, vnesejo organi, pristojni za vojaško obrambo države članice;

(j)

naslednjim blagom, ki se na carinsko območje Unije vnese neposredno iz objektov na morju, ki jih upravlja oseba s sedežem na carinskem območju Unije:

(i)

blago, ki je bilo vgrajeno v takšne objekte na morju za namene njihove gradnje, popravila, vzdrževanja ali pretvorbe;

(ii)

blago, ki je bilo uporabljeno za postavitev ali opremljanje objektov na morju;

(iii)

potrebščine, uporabljene oziroma porabljene na objektih na morju;

(iv)

nenevarni odpadki z navedenih objektov na morju;

(k)

blagom, ki je v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963, drugimi konzularnimi konvencijami ali v skladu z Newyorško konvencijo o posebnih misijah z dne 16. decembra 1969 oproščeno plačila dajatev;

(l)

naslednjim blagom na plovilih in zrakoplovih:

(i)

blago, ki je kot deli ali dodatna oprema dobavljeno za vgradnjo v ta plovila in zrakoplove;

(ii)

blago za delovanje motorjev, strojev in druge opreme teh plovil ali zrakoplovov;

(iii)

živila in drugi proizvodi, namenjeni potrošnji ali prodaji na krovu;

(m)

blagom, vnesenim na carinsko območje Unije s Ceute in Melille, Gibraltarja, Helgolanda, Republike San Marino, Vatikanske mestne države, občin Livigno in Campione d’Italia ali italijanskih nacionalnih voda Luganskega jezera, ki ležijo med obalo in politično mejo območja med Ponte Tresa in Porto Ceresio;

(n)

proizvodi morskega ribolova in drugimi morskimi proizvodi, pridobljenimi zunaj carinskega območja Unije z ribiškimi plovili Unije;

(o)

plovili in blagom, ki ga prevažajo, ki vstopijo v teritorialne vode države članice izključno z namenom dobave na krov, ne da bi pri tem uporabila kakršne koli pristaniške zmogljivosti;

(p)

blagom, zajetim z zvezkom ATA ali CPD, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe.

2.   Do 31. decembra 2020 se vložitev vstopne skupne deklaracije opusti v zvezi z blagom v poštnih pošiljkah, katerih masa ne presega 250 gramov.

Kadar se blago v poštnih pošiljkah, katerih masa ne presega 250 gramov, vnese na carinsko območje Unije, ne da bi bilo zajeto v vstopno skupno deklaracijo, se kazni ne uporabljajo. Analiza tveganja se izvede ob predložitvi blaga in, kadar je na voljo, na podlagi deklaracije za začasno hrambo ali carinske deklaracije, ki zajema to blago.

Komisija do 31. decembra 2020 pregleda stanje blaga v poštnih pošiljkah v skladu s tem odstavkom, da bi izvedla prilagoditve, ki se zdijo potrebne, ob upoštevanju uporabe elektronskih sredstev s strani izvajalcev poštnih storitev pri gibanju blaga.

Člen 105

Roki za vložitev vstopne skupne deklaracije pri pomorskem prevozu

(člen 127(3) in (7) zakonika)

Kadar se blago vnese na carinsko območje Unije po morju, se vstopna skupna deklaracija vloži v naslednjih rokih:

(a)

za tovor v zabojnikih, za katerega se ne uporablja točka (c) ali (d): najpozneje 24 ur pred natovarjanjem blaga na plovilo, s katerim bo vneseno na carinsko območje Unije;

(b)

za razsuti ali zbirni tovor, za katerega se ne uporablja točka (c) ali (d), najpozneje štiri ure pred prihodom plovila v prvo pristanišče vstopa na carinsko območje Unije;

(c)

najpozneje dve uri pred prihodom plovila v prvo pristanišče vstopa na carinsko območje Unije pri blagu, ki prihaja iz katerega koli od naslednjih območij:

(i)

Grenlandije;

(ii)

Ferskih otokov;

(iii)

Islandije;

(iv)

pristanišč v Baltskem morju, Severnem morju, Črnem morju in Sredozemskem morju;

(v)

vseh pristanišč Maroka;

(d)

pri prevozu, ki ni tisti iz točke (c), med območjem zunaj carinskega območja Unije in francoskimi prekomorskimi departmaji, Azori, Madeiro ali Kanarskimi otoki, če prevoz traja manj kot 24 ur: najpozneje dve uri pred prihodom v prvo pristanišče vstopa na carinsko območje Unije.

Člen 106

Roki za vložitev vstopne skupne deklaracije pri prevozu po zraku

(člen 127(3) in (7) zakonika)

1.   Kadar se blago vnese na carinsko območje Unije po zraku, se vstopna skupna deklaracija vloži takoj, ko je to mogoče.

Minimalen nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji se vloži najpozneje pred natovarjanjem blaga na zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinsko območje Unije.

2.   Če je bil v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 predložen minimalen nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, se druge navedbe predložijo v naslednjih rokih:

(a)

za lete, ki trajajo manj kot štiri ure, najpozneje ob dejanskem vzletu zrakoplova;

(b)

za druge lete najpozneje štiri ure pred prihodom zrakoplova na prvo letališče na carinskem območju Unije.

Člen 107

Roki za vložitev vstopne skupne deklaracije pri prevozu po železnici

(člen 127(3) in (7) zakonika)

Kadar se blago vnese na carinsko območje Unije po železnici, se vstopna skupna deklaracija vloži v naslednjih rokih:

(a)

kadar prevoz z vlakom z zadnje ranžirne postaje v tretji državi do carinskega urada prvega vstopa traja manj kot dve uri, najpozneje eno uro pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen navedeni carinski urad;

(b)

v vseh drugih primerih najpozneje dve uri pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad prvega vstopa.

Člen 108

Roki za vložitev vstopne skupne deklaracije pri prevozu po cesti

(člen 127(3) in (7) zakonika)

Kadar je blago vneseno na carinsko območje Unije po cesti, se vstopna skupna deklaracija vloži najpozneje eno uro pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad prvega vstopa.

Člen 109

Roki za vložitev vstopne skupne deklaracije pri prevozu po celinskih plovnih poteh

(člen 127(3) in (7) zakonika)

Kadar je blago vneseno na carinsko območje Unije po celinskih plovnih poteh, se vstopna skupna deklaracija vloži najpozneje dve uri pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad prvega vstopa.

Člen 110

Roki za vložitev vstopne skupne deklaracije pri kombiniranem prevozu

(člen 127(3) in (7) zakonika)

Kadar je blago vneseno na carinsko območje Unije na prevoznem sredstvu, ki se samo prevaža na aktivnem prevoznem sredstvu, je rok za vložitev vstopne skupne deklaracije rok, ki velja za aktivno prevozno sredstvo.

Člen 111

Roki za vložitev vstopne skupne deklaracije v primeru višje sile

(člen 127(3) in (7) zakonika)

Roki iz členov 105 do 109 se v primeru višje sile ne uporabljajo.

Člen 112

Predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani drugih oseb v posebnih primerih v zvezi s prevozom po morju ali celinskih plovnih poteh

(člen 127(6) zakonika)

1.   Če je ena ali več oseb, ki ni prevoznik, pri prevozu po morju ali celinskih plovnih poteh za isto blago sklenila eno ali več dodatnih prevoznih pogodb, zajetih v eni ali več nakladnicah, in oseba, ki izda nakladnico, navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo, ne da na voljo svojemu pogodbenemu partnerju, ki mu nakladnico izda, ali njegovemu pogodbenemu partnerju, s katerim je sklenil dogovor o sočasnem natovarjanju blaga, oseba, ki zahtevanih navedb ne da na razpolago, te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa v skladu s členom 127(6) zakonika.

Če prejemnik, naveden na nakladnici, ki ne zajema dodatnih nakladnic, navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo, ne da na voljo osebi, ki to nakladnico izda, ta oseba te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa.

2.   Vsaka oseba, ki predloži navedbe iz člena 127(5) zakonika, je odgovorna za navedbe, ki jih je predložila v skladu s členom 15(2)(a) in (b) zakonika.

Člen 113

Predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani drugih oseb v posebnih primerih v zvezi s prevozom po zraku

(člen 127(6) zakonika)

1.   Če je ena ali več oseb, ki ni prevoznik, pri prevozu po zraku za isto blago sklenila eno ali več dodatnih prevoznih pogodb, zajetih v enemu ali več letalskih tovornih listih, in oseba, ki izda letalski tovorni list, navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo, ne da na voljo svojemu pogodbenemu partnerju, ki mu letalski tovorni list izda, ali njegovemu pogodbenemu partnerju, s katerim je sklenil dogovor o sočasnem natovarjanju blaga, oseba, ki zahtevanih navedb ne da na razpolago, te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa v skladu s členom 127(6) zakonika.

2.   Kadar se v primeru prevoza po zraku blago giblje po pravilih iz aktov Svetovne poštne zveze in izvajalec poštnih storitev prevozniku ne da na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo, izvajalec poštnih storitev te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa v skladu s členom 127(6) zakonika.

3.   Vsaka oseba, ki predloži navedbe iz člena 127(5) zakonika, je odgovorna za navedbe, ki jih je predložila v skladu s členom 15(2)(a) in (b) zakonika.

POGLAVJE 2

Prihod blaga

Člen 114

Trgovina z ozemlji s posebno davčno ureditvijo

(člen 1(3) zakonika)

Države članice uporabljajo to poglavje in člene 133 do 152 zakonika za blago, s katerim se trguje med ozemljem s posebno davčno ureditvijo ter drugim delom carinskega območja Unije, ki ni ozemlje s posebno davčno ureditvijo.

Člen 115

Odobritev kraja za predložitev blaga carini in v začasno hrambo

(člen 139(1) in člen 147(1) zakonika)

1.   Kraj, ki ni pristojni carinski urad, se lahko odobri za namene predložitve blaga, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

izpolnjene so zahteve iz člena 148(2) in (3) zakonika ter člena 117;

(b)

blago je dano v carinski postopek naslednji dan po njegovi predložitvi, razen če carinski organi zahtevajo, da se blago pregleda v skladu s členom 140(2) zakonika.

Če je kraj že odobren za upravljanje prostorov za začasno hrambo blaga, navedena odobritev ni potrebna.

2.   Kraj, ki ni prostor za začasno hrambo blaga, se lahko odobri za začasno hrambo blaga, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

izpolnjene so zahteve iz člena 148(2) in (3) zakonika ter člena 117;

(b)

blago je dano v carinski postopek naslednji dan po njegovi predložitvi, razen če carinski organi zahtevajo, da se blago pregleda v skladu s členom 140(2) zakonika.

Člen 116

Evidence

(člen 148(4) zakonika)

1.   Evidence iz člena 148(4) zakonika vsebujejo naslednje informacije in navedbe:

(a)

sklic na relevantno deklaracijo za začasno hrambo za blago v hrambi ter sklic na ustrezen konec začasne hrambe;

(b)

datum in navedbe, ki opredeljujejo carinske dokumente v zvezi s shranjenim blagom in vse druge dokumente v zvezi z začasno hrambo blaga;

(c)

navedbe, identifikacijske številke, število in vrsto tovorkov; količino in običajen trgovski ali tehnični opis blaga in po potrebi identifikacijske oznake zabojnika, potrebne za identifikacijo blaga;

(d)

lokacijo blaga in navedbe o kakršnem koli gibanju blaga;

(e)

carinski status blaga;

(f)

navedbe v zvezi z načini ravnanja iz člena 147(2) zakonika;

(g)

v zvezi s blagom v začasni hrambi, ki se giblje med prostori za začasno hrambo v več državah članicah, navedbe o prihodu blaga v namembne prostore za začasno hrambo.

Kadar evidence niso del glavne računovodske evidence za carinske namene, se evidence sklicujejo na glavne računovodske evidence za carinske namene.

2.   Carinski organi lahko opustijo zahtevo po nekaterih informacijah iz odstavka 1, če to ne vpliva negativno na carinski nadzor in kontrole blaga. Vendar se pri gibanju blaga med prostori za začasno hrambo ta opustitev ne uporablja.

Člen 117

Prodaja na drobno

(člen 148(1) zakonika)

Dovoljenje za upravljanje prostorov za začasno hrambo blaga iz člena 148 zakonika se odobri pod naslednjimi pogoji:

(a)

prostori za začasno hrambo se ne uporabljajo za prodajo na drobno;

(b)

kadar je blago nevarno ali lahko pokvari drugo blago ali se zanj zahtevajo posebni prostori iz drugih razlogov, so prostori za začasno hrambo blaga posebej opremljeni za hrambo tega blaga;

(c)

prostore za začasno hrambo blaga upravlja izključno imetnik dovoljenja.

Člen 118

Drugi primeri gibanja blaga v začasni hrambi

(člen 148(5)(c) zakonika)

V skladu s členom 148(5)(c) zakonika lahko carinski organi odobrijo gibanje blaga v začasni hrambi med različnimi prostori za začasno hrambo blaga, ki so zajeti z različnimi dovoljenji za upravljanje prostorov za začasno hrambo blaga, če so imetniki teh dovoljenj pooblaščeni gospodarski subjekti za carinske poenostavitve (AEOC).

NASLOV V

SPLOŠNA PRAVILA O CARINSKEM STATUSU, DAJANJU BLAGA V CARINSKI POSTOPEK, PREPUSTITVI BLAGA IN RAZPOLAGANJU Z NJIM

POGLAVJE 1

Carinski status blaga

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 119

Domneva glede carinskega statusa

(člen 153(1) in člen 155(2) zakonika)

1.   Domneva, da ima blago carinski status unijskega blaga, ne velja za naslednje blago:

(a)

blago, vneseno na carinsko območje Unije, ki je pod carinskim nadzorom za določitev njegovega carinskega statusa;

(b)

blago v začasni hrambi;

(c)

blago, dano v kakršen koli posebni postopek, razen postopkov notranjega tranzita, pasivnega oplemenitenja in posebne rabe;

(d)

proizvode morskega ribolova, ki jih ulovijo ribiška plovila Unije zunaj carinskega območja Unije v vodah, ki niso teritorialne vode tretje države, in ki se vnesejo na carinsko območje Unije, kot je določeno v členu 129;

(e)

proizvode, pridobljene iz proizvodov iz točke (d) na krovu tega plovila ali predelovalne ladje Unije, pri proizvodnji katerih bi bili lahko uporabljeni drugi proizvodi, ki imajo carinski status unijskega blaga, ki se na carinsko območje Unije vnesejo, kot je določeno v členu 129;

(f)

proizvode morskega ribolova in druge proizvode, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države, znotraj carinskega območja Unije.

2.   Unijsko blago se lahko giblje, ne da bi bilo predmet carinskega postopka, od ene do druge točke na carinskem območju Unije in začasno zunaj tega območja, ne da bi spremenilo svoj carinski status v naslednjih primerih:

(a)

če se blago prevaža po zraku in je bilo natovorjeno ali pretovorjeno na letališču Unije za dostavo na drugo letališče Unije, če se prevaža na podlagi enotne prevozne listine, izdane v državi članici;

(b)

če se blago prevaža po morju med pristanišči Unije prek rednega ladijskega prevoza, odobrenega v skladu s členom 120;

(c)

če se blago prevaža po železnici in se prevaža prek tretje države, ki je pogodbenica Konvencije o skupnem tranzitnem postopku, na podlagi enotne prevozne listine, izdane v državi članici, in je takšna možnost določena v mednarodnem sporazumu.

3.   Unijsko blago se lahko giblje, ne da bi bilo predmet carinskega postopka, od ene do druge točke na carinskem območju Unije in začasno zunaj tega območja, ne da bi spremenilo svoj carinski status v naslednjih primerih, če je dokazan carinski status unijskega blaga:

(a)

blago, ki je bilo prepeljano z ene točke na drugo znotraj carinskega območja Unije in je začasno zapustilo navedeno območje po morju ali zraku;

(b)

blago, ki je bilo prepeljano z ene točke na drugo na carinskem območju Unije prek območja zunaj carinskega območja Unije, ne da bi bilo pretovorjeno, in se prevaža na podlagi enotne prevozne listine, izdane v državi članici;

(c)

blago, ki je bilo prepeljano z ene točke na drugo na carinskem območju Unije prek območja zunaj carinskega območja Unije in je bilo pretovorjeno zunaj carinskega območja Unije na drugo prevozno sredstvo od tistega, na katerega je bilo prvotno natovorjeno, pri čemer se izda nova prevozna listina, ki zajema prevoz iz območja zunaj carinskega območja Unije, če se novemu dokumentu priloži kopija prvotne enotne prevozne listine;

(d)

motorna cestna vozila, registrirana v državi članici, ki so začasno zapustila carinsko območje Unije in nato nanj ponovno vstopila;

(e)

embalaža, palete in druga podobna oprema, razen zabojnikov, ki pripadajo osebi s sedežem na carinskem območju Unije in se uporabljajo za prevoz blaga, ki je začasno zapustilo carinsko območje Unije in nato nanj ponovno vstopilo;

(f)

blago, ki se prevaža v prtljagi potnikov in ki ni namenjeno za komercialno uporabo ter je začasno zapustilo carinsko območje Unije in nato nanj ponovno vstopilo.

Oddelek 2

Redni ladijski prevoz za carinske namene

Člen 120

Dovoljenje za vzpostavitev rednega ladijskega prevoza

(člen 155(2) zakonika)

1.   Dovoljenje lahko odobri carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, ladijski družbi za reden ladijski prevoz blaga, s katerim se družba pooblasti za prevoz unijskega blaga od ene do druge točke na carinskem območju Unije in začasno zunaj tega območja, ne da bi se spremenil carinski status unijskega blaga.

2.   Dovoljenje se odobri le v naslednjih primerih:

(a)

ladijska družba ima sedež na carinskem območju Unije;

(b)

izpolnjuje merilo iz člena 39(a) zakonika;

(c)

družba se zaveže, da bo carinskemu organu, pristojnemu za sprejetje odločbe, poslala informacije iz člena 121(1) po izdaji dovoljenja; ter

(d)

družba se zaveže, da na progah rednih ladijskih prevozov plovila ne bodo pristala v nobenem pristanišču zunaj carinskega območja Unije ali v prosti coni v pristanišču Unije in da se ne bo izvajalo pretovarjanje na morju.

3.   Ladijske družbe, ki se jim odobri dovoljenje v skladu s tem členom, opravljajo redni ladijski prevoz, ki je določen v dovoljenju.

Redni ladijski prevoz se opravlja s plovili, registriranimi za ta namen v skladu s členom 121.

Člen 121

Registracija plovil in pristanišč

(člen 22(4) in člen 155(2) zakonika)

1.   Ladijska družba, ki ima dovoljenje za vzpostavitev rednih ladijskih prevozov za namene člena 119(2)(b), registrira plovila, ki jih namerava uporabiti, in pristanišča, v katerih namerava pristajati za namene tega prevoza, tako da carinskemu organu, pristojnemu za sprejetje odločbe, pošlje naslednje informacije:

(a)

imena plovil, ki bodo izvajala redni ladijski prevoz;

(b)

pristanišče, v katerem plovilo začne izvajati redni ladijski prevoz;

(c)

pristanišča postanka.

2.   Registracija iz odstavka 1 začne veljati prvi delovni dan po dnevu registracije s strani carinskega organa, pristojnega za sprejetje odločbe.

3.   Ladijska družba, ki ima dovoljenje za vzpostavitev rednih ladijskih prevozov za namene člena 119(2)(b), carinski organ, pristojen za sprejem odločbe, obvesti o vseh spremembah informacij iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 ter o datumu in času, ko ta sprememba začne veljati.

Člen 122

Nepredvidene okoliščine med rednim ladijskim prevozom

(člen 153(1) in člen 155(2) zakonika)

Če mora plovilo, registrirano za redni ladijski prevoz za namene člena 119(2)(b), zaradi nepredvidenih okoliščin pretovarjati blago na morju, opraviti postanek, natovoriti oziroma raztovoriti blago v pristanišču zunaj carinskega območja Unije, v pristanišču, ki ni del rednega ladijskega prevoza, ali v prosti coni pristanišča Unije, se carinski status tega blaga ne spremeni, razen če je bilo natovorjeno ali raztovorjeno na teh lokacijah.

Kadar imajo carinski organi razlog za dvom, da blago te pogoje izpolnjuje, je treba carinski status tega blaga dokazati.

Oddelek 3

Dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga

Pododdelek 1

Splošne določbe

Člen 123

Obdobje veljavnosti dokazil o statusu T2L in T2LF ali carinskega blagovnega manifesta

(člen 22(5) zakonika)

Dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga v obliki T2L, T2LF ali carinskega blagovnega manifesta velja 90 dni od datuma registracije ali, če v skladu s členom 128 obveznost za registracijo carinskega blagovnega manifesta ni določena, od datuma njegove izdaje. Na zahtevo zadevne osebe in iz utemeljenih razlogov lahko carinski urad določi daljše obdobje veljavnosti dokazila.

Člen 124

Komunikacijska sredstva za sporočanje glavne referenčne številke (MRN) dokazil o statusu T2L in T2LF ali carinskega blagovnega manifesta

(člen 6(3)(a) zakonika)

Glavna referenčna številka dokazil o statusu T2L in T2LF ali carinskega blagovnega manifesta se lahko predloži na kateri koli naslednji način, razen s tehnikami elektronske obdelave podatkov:

(a)

črtna koda;

(b)

dokument o evidentiranju statusa;

(c)

druga sredstva, ki jih dovoli carinski organ, ki sprejema podatke.

Pododdelek 2

Dokazila, ki se predložijo z drugimi sredstvi, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov

Člen 125

Dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga za potnike, ki niso gospodarski subjekti

(člen 6(3)(a) zakonika)

Potnik, ki ni gospodarski subjekt, lahko za dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga zaprosi na papirju.

Člen 126

Dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga s predložitvijo računa ali prevozne listine

(člen 6(2) in člen 6(3)(a) zakonika)

1.   Dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga, katerega vrednost ne presega 15 000 EUR, se lahko predloži na enega od naslednjih načinov, razen s tehnikami elektronske obdelave podatkov:

(a)

račun za blago;

(b)

prevozna listina v zvezi z blagom.

2.   Račun ali prevozna listina iz odstavka 1 vsebuje vsaj polni naziv in naslov pošiljatelja oziroma zadevne osebe, če pošiljatelja ni, pristojni carinski urad, število in vrsto tovorkov, oznake in referenčne številke tovorkov, opis blaga, bruto maso blaga (v kg), vrednost blaga in po potrebi število zabojnikov.

Pošiljatelj ali zadevna oseba, če pošiljatelja ni, določi carinski status unijskega blaga z navedbo oznake „T2L“ ali „T2LF“, kakor je ustrezno, na računu ali prevozni listini in doda svoj podpis.

Člen 127

Dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga iz zvezkov TIR oziroma ATA ali obrazcev 302

(člen 6(3)(a) zakonika)

Kadar se unijsko blago prevaža v skladu s Konvencijo TIR, Konvencijo ATA, Istanbulsko konvencijo ali sporazumom med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil, ki je bil podpisan v Londonu 19. junija 1951, se lahko dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga predloži z drugimi sredstvi, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov.

Pododdelek 3

Dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga, ki ga izda pooblaščeni izdajatelj

Člen 128

Olajšava za izdajo dokazila, ki ga izda pooblaščeni izdajatelj

(člen 153(2) zakonika)

1.   Vsaka oseba s sedežem na carinskem območju Unije, ki izpolnjuje merila iz člena 39(a) in (b) zakonika, se lahko pooblasti za izdajo:

(a)

dokazila o statusu T2L ali T2LF, ne da bi ji bilo treba zaprositi za overitev;

(b)

carinskega blagovnega manifesta, ne da bi ji bilo treba zaprositi za overitev in evidentiranje dokazila na pristojnem carinskem uradu.

2.   Dovoljenje iz odstavka 1 izda pristojni carinski urad na zahtevo zadevne osebe.

Pododdelek 4

Posebne določbe v zvezi s proizvodi morskega ribolova in blagom, pridobljenem iz teh proizvodov

Člen 129

Carinski status proizvodov morskega ribolova in blaga, pridobljenega iz teh proizvodov

(člen 153(2) zakonika)

Za namene dokazovanja carinskega statusa proizvodov in blaga, naštetih v členu 119(1)(d) in (e), kot unijskega blaga, je treba ugotoviti, ali je bilo to blago pripeljano neposredno na carinsko območje Unije na enega od naslednjih načinov:

(a)

z ribiškim plovilom Unije, ki je proizvode ujelo in jih po potrebi predelalo, ali

(b)

z ribiškim plovilom Unije po pretovoru proizvodov s plovila iz točke (a);

(c)

s predelovalno ladjo Unije, ki je proizvode predelala po pretovoru s plovila iz točke (a);

(d)

s kakršnim koli drugim plovilom, na katerega so bili navedeni proizvodi in blago pretovorjeni s plovil iz točk (a), (b) ali (c), ne da bi bile opravljene nadaljnje spremembe;

(e)

s prevoznim sredstvom, zajetim v enotni prevozni listini, izdelani v državi ali na ozemlju, ki ni del carinskega območja Unije, in kjer so bili proizvodi ali blago iztovorjeni s plovil iz točk (a), (b), (c) ali (d).

Člen 130

Dokazilo o carinskem statusu proizvodov morskega ribolova in blaga, pridobljenega iz teh proizvodov

(člen 6(2) in člen 6(3)(a) zakonika)

1.   Za namene dokazovanja carinskega statusa v skladu s členom 129 ribolovni ladijski dnevnik, deklaracija o iztovarjanju, deklaracija o pretovarjanju in podatki sistema za spremljanje plovil, kot je ustrezno, na podlagi zahtev iz Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (14) vključujejo naslednje informacije:

(a)

kraj, kjer so bili ulovljeni proizvodi morskega ribolova, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti, da imajo proizvodi ali blago carinski status unijskega blaga v skladu s členom 129;

(b)

proizvodi morskega ribolova (ime in vrsta) in njihova bruto masa (v kg);

(c)

vrsta blaga, pridobljenega iz proizvodov morskega ribolova iz točke (b), poimenovanega na način, ki omogoča uvrstitev v kombinirano nomenklaturo, in bruto masa (v kg) blaga.

2.   Pri pretovarjanju proizvodov in blaga iz člena 119(1)(d) in (e) na ribiško plovilo Unije ali predelovalno ladjo Unije (prejemno plovilo) ribolovni ladijski dnevnik ali deklaracija o pretovarjanju ribiškega plovila Unije ali predelovalne ladje Unije, iz katerega so bili proizvodi ali blago pretovorjeni, poleg informacij iz odstavka 1 vključuje ime, državo zastave, registrsko številko in polno ime kapitana prejemnega plovila, na katerega so bili pretovorjeni proizvodi in blago.

Ribolovni ladijski dnevnik ali deklaracija o pretovarjanju prejemnega plovila poleg informacij iz odstavka 1(b) in (c) vključuje ime, državo zastave, registrsko številko in polno ime kapitana ribiškega plovila Unije ali predelovalne ladje Unije, iz katerih so bili proizvodi ali blago pretovorjeni.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 carinski organi sprejmejo ribolovni ladijski dnevnik, deklaracijo o iztovarjanju ali deklaracijo o pretovarjanju na papirju za plovila, katerih celotna dolžina je enaka ali večja od 10 metrov, vendar ni večja od 15 metrov.

Člen 131

Pretovarjanje

(člen 6(3) zakonika)

1.   V primeru pretovarjanja proizvodov ter blaga iz člena 119(1)(d) in (e) na prejemna plovila, ki niso ribiška plovila Unije ali predelovalne ladje Unije, se dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga zagotovi z izvodom deklaracije o pretovarjanju prejemnega plovila, s priloženim izvodom ribolovnega ladijskega dnevnika, deklaracije o pretovarjanju ter podatkov sistema za spremljanje plovil, kakor je ustrezno, ribiškega plovila Unije ali predelovalne ladje Unije, iz katerih so bili proizvodi ali blago pretovorjeni.

2.   V primeru večkratnih pretovarjanj se predložijo tudi izvodi vseh deklaracij o pretovarjanju.

Člen 132

Dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga za proizvode morskega ribolova in druge proizvode, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države, znotraj carinskega območja Unije

(člen 6(3)(a) zakonika)

Za dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga za proizvode morskega ribolova in druge proizvode, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države, znotraj carinskega območja Unije, se lahko predloži izvod ribolovnega ladijskega dnevnika.

Člen 133

Proizvodi in blago, ki se pretovarjajo in prevažajo prek države ali ozemlja, ki ni del carinskega območja Unije

(člen 6(2) zakonika)

Kadar so proizvodi in blago iz člena 119(1)(d) in (e) pretovorjeni in prepeljani skozi državo ali ozemlje, ki ni del carinskega območja Unije, se predloži izvod ribolovnega ladijskega dnevnika ribiškega plovila Unije in predelovalnega plovila Unije, ki se mu priloži izvod deklaracije o pretovarjanju, kadar je to ustrezno, v tem izvodu pa se navede naslednje:

(a)

overitev s strani carinskega organa tretje države;

(b)

datum prihoda in odhoda proizvodov in blaga iz tretje države;

(c)

prevozno sredstvo, ki se uporablja za ponovno pošiljanje na carinsko območje Unije;

(d)

naslov carinskega organa iz točke (a).

POGLAVJE 2

Dajanje blaga v carinski postopek

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 134

Carinske deklaracije v okviru trgovine z ozemlji s posebno davčno ureditvijo

(člen 1(3) zakonika)

1.   Naslednje določbe se uporabljajo za trgovino z unijskim blagom iz člena 1(3) zakonika:

(a)

poglavja 2, 3 in 4 naslova V zakonika;

(b)

poglavji 2 in 3 naslova VIII zakonika;

(c)

poglavji 2 in 3 naslova V te uredbe;

(d)

poglavji 2 in 3 naslova VIII te uredbe.

2.   Vsaka oseba lahko izpolni svoje obveznosti na podlagi določb iz odstavka 1 s predložitvijo računa ali prevozne listine v naslednjih primerih:

(a)

kadar je blago odpremljeno z ozemlja s posebno davčno ureditvijo na drug del carinskega območja Unije, ki ni ozemlje s posebno davčno ureditvijo, v isti državi članici;

(b)

kadar je blago vneseno na ozemlje s posebno davčno ureditvijo z drugega dela carinskega območja Unije, ki ni ozemlje s posebno davčno ureditvijo, v isti državi članici;

(c)

kadar je blago odpremljeno z drugega dela carinskega območja Unije, ki ni ozemlje s posebno davčno ureditvijo, na ozemlje s posebno davčno ureditvijo v isti državi članici;

(d)

kadar je blago vneseno na drug del carinskega območja Unije, ki ni ozemlje s posebno davčno ureditvijo, z ozemlja s posebno davčno ureditvijo v isti državi članici.

Člen 135

Ustna deklaracija za sprostitev v prosti promet

(člen 158(2) zakonika)

1.   Carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet se lahko vložijo ustno za naslednje blago:

(a)

blago nekomercialne narave;

(b)

blago komercialne narave iz osebne prtljage potnikov, če ne presega bodisi vrednosti 1 000 EUR bodisi neto mase 1 000 kg;

(c)

proizvode, ki jih pridobijo kmetje Unije na posestvih, ki se nahajajo v tretji državi, in proizvode dejavnosti ribolova, ribogojstva in lova, ki so upravičeni do oprostitve carin v skladu s členi 35 do 38 Uredbe (ES) št. 1186/2009;

(d)

semena, gnojila in proizvode za obdelavo zemlje ter pridelke, ki jih uvozijo kmetijski proizvajalci v tretjih državah za uporabo na posestvih, ki mejijo na te države, ki so upravičeni do oprostitve carin v skladu s členoma 39 in 40 Uredbe (ES) št. 1186/2009.

2.   Carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet se lahko vložijo ustno za blago iz člena 136(1), če je blago upravičeno do oprostitve uvoznih dajatev kot vrnjeno blago.

Člen 136

Ustna deklaracija za začasni uvoz in ponovni izvoz

(člen 158(2) zakonika)

1.   Carinske deklaracije za začasni uvoz se lahko vložijo ustno za naslednje blago:

(a)

palete, zabojnike in prevozna sredstva ter rezervne dele, dodatke in opremo za te palete, zabojnike in prevozna sredstva iz členov 208 do 213;

(b)

osebne predmete in blago za šport iz člena 219;

(c)

material za razvedrilo pomorščakov, ki se uporablja na plovilu, ki pluje v mednarodnem pomorskem prometu, iz točke (a) člena 220;

(d)

medicinsko, kirurško in laboratorijsko opremo iz člena 222;

(e)

živali iz člena 223, ki se uvozijo zaradi sezonske selitve ali paše ali zaradi opravljanja dela ali prevozov;

(f)

opremo iz člena 224(a);

(g)

instrumente in aparate, ki jih potrebujejo zdravniki za dajanje pomoči bolnikom, ki čakajo na presaditev organa, ter izpolnjujejo pogoje iz člena 226(1);

(h)

material za pomoč ob nesrečah, ki se uporablja v povezavi z ukrepi, sprejetimi za odpravo posledic nesreč ali podobnih okoliščin, ki prizadenejo carinsko območje Unije;

(i)

prenosna glasbila, ki jih potniki začasno uvozijo, ki se uporabijo kot profesionalna oprema;

(j)

embalažo, ki je uvožena polna in je namenjena ponovnemu izvozu, bodisi prazna bodisi polna, ki ima stalne, neizbrisne oznake, ki določajo osebo s sedežem zunaj carinskega območja Unije;

(k)

opremo za radijsko in televizijsko produkcijo in oddajanje ter vozila, posebej opremljena za radijsko in televizijsko produkcijo in oddajanje, in njihovo opremo, ki jih uvažajo javne ali zasebne organizacije s sedežem zunaj carinskega območja Unije in so jih odobrili carinski organi, ki so izdali dovoljenje za začasni uvoz takšne opreme in vozil;

(l)

drugo blago, če carinski organi to odobrijo.

2.   Deklaracije za ponovni izvoz se lahko predložijo ustno ob zaključku postopka začasnega uvoza za blago iz odstavka 1.

Člen 137

Ustna deklaracija za izvoz

(člen 158(2) zakonika)

1.   Carinske deklaracije za izvoz se lahko predložijo ustno za naslednje blago:

(a)

blago nekomercialne narave;

(b)

blago komercialne narave, če ne presega bodisi vrednosti 1 000 EUR bodisi neto mase 1 000 kg;

(c)

prevozna sredstva, registrirana na carinskem območju Unije in namenjena za ponovni uvoz, ter rezervne dele, dodatke in opremo za navedena prevozna sredstva;

(d)

udomačene živali, ki se izvažajo ob prenosu kmetijske dejavnosti iz Unije v tretjo državo, ki so upravičene do oprostitev carin na podlagi člena 115 Uredbe (ES) št. 1186/2009;

(e)

proizvode, ki so jih pridobili kmetijski proizvajalci na posestvih v Uniji, ki so upravičeni do oprostitev carin na podlagi členov 116, 117 in 118 Uredbe (ES) št. 1186/2009;

(f)

semena, ki jih izvažajo kmetijski proizvajalci za uporabo na posestvih v tretjih državah, ki so upravičena do oprostitev carin na podlagi členov 119 in 120 Uredbe (ES) št. 1186/2009;

(g)

krmo in krmila, ki spremljajo živali med izvozom in so upravičeni do oprostitev carin na podlagi člena 121 Uredbe (ES) št. 1186/2009.

2.   Carinske deklaracije za izvoz se lahko vložijo ustno za blago iz člena 136(1), če je to blago namenjeno ponovnemu uvozu.

Člen 138

Blago, za katerega se šteje, da je prijavljeno za sprostitev v prosti promet v skladu s členom 141

(člen 158(2) zakonika)

Če naslednje blago ni prijavljeno z drugimi sredstvi, se šteje, da je prijavljeno za sprostitev v prosti promet v skladu s členom 141:

(a)

blago nekomercialne narave v osebni prtljagi potnikov, ki je oproščeno uvoznih dajatev na podlagi člena 41 Uredbe (ES) št. 1186/2009 ali kot vrnjeno blago;

(b)

blago iz člena 135(1)(c) in (d);

(c)

prevozna sredstva, ki so oproščena uvoznih dajatev kot vrnjeno blago na podlagi člena 203 zakonika;

(d)

prenosna glasbila, ki jih ponovno uvozijo potniki in so oproščena uvoznih dajatev kot vrnjeno blago na podlagi člena 203 zakonika;

(e)

pisemske pošiljke;

(f)

blago v poštni pošiljki, ki je oproščeno uvoznih dajatev na podlagi členov 23 do 27 Uredbe (ES) št. 1186/2009.

Člen 139

Blago, za katerega se šteje, da je prijavljeno za začasni uvoz in ponovni izvoz v skladu s členom 141

(člen 158(2) zakonika)

1.   Če blago iz točk (e) do (j) člena 136(1) ni prijavljeno drugače, se šteje, da je prijavljeno za začasni uvoz v skladu s členom 141.

2.   Če blago iz točk (e) do (j) člena 136(1) ni prijavljeno drugače, se šteje, da je prijavljeno za ponovni izvoz v skladu s členom 141, s čimer se zaključi postopek začasnega uvoza.

Člen 140

Blago, za katerega se šteje, da je prijavljeno za izvoz v skladu s členom 141

(člen 158(2) zakonika)

1.   Če naslednje blago ni prijavljeno z drugimi sredstvi, se šteje, da je prijavljeno za izvoz v skladu s členom 141:

(a)

blago iz člena 137;

(b)

prenosna glasbila potnikov.

2.   Če je blago odpremljeno v Heligoland, se šteje, da je prijavljeno za izvoz v skladu s členom 141.

Člen 141

Dejanja, ki štejejo za carinsko deklaracijo

(člen 158(2) zakonika)

1.   Za blago iz člena 138(a) do (d), člena 139 in člena 140(1), se vsa naslednja dejanja štejejo kot carinska deklaracija:

(a)

uporaba zelenega izhoda ali izhoda „ničesar za prijavo“ v carinskem uradu, kjer obstaja dvojni kontrolni izhod;

(b)

prehod skozi urad, ki nima dvojnega kontrolnega izhoda;

(c)

namestitev nalepke „ničesar za prijavo“ ali vinjete carinske deklaracije na vetrobransko steklo osebnega vozila, kadar je ta možnost predvidena v nacionalnih določbah.

2.   Šteje se, da so pisemske pošiljke prijavljene za sprostitev v prosti promet z njihovim vstopom na carinsko območje Unije.

Šteje se, da so pisemske pošiljke prijavljene za izvoz ali ponovni izvoz s svojim izstopom s carinskega območja Unije.

3.   Za blago v poštni pošiljki, za katero velja oprostitev uvozne dajatve v skladu s členi 23 do 27 Uredbe (ES) št. 1186/2009, se šteje, da je bilo prijavljeno za sprostitev v prosti promet s predložitvijo carini v skladu s členom 139 zakonika, če carinski organi sprejmejo zahtevane podatke.

4.   Blago v poštni pošiljki, ki ne presega 1 000 EUR in ni zavezano izvoznim dajatvam, se šteje za prijavljeno za izvoz z izstopom s carinskega območja Unije.

Člen 142

Blago, ki ga ni mogoče prijaviti ustno ali v skladu s členom 141

(člen 158(2) zakonika)

Členi 135 do 140 se ne uporabljajo za:

(a)

blago, v zvezi s katerim so bile zaključene formalnosti za pridobitev nadomestil ali finančnih ugodnosti za izvoz v okviru skupne kmetijske politike;

(b)

blago, v zvezi s katerim se vloži zahtevek za povračilo dajatev ali drugih pristojbin;

(c)

blago, za katero veljajo prepovedi ali omejitve;

(d)

blago, za katero veljajo katere koli druge posebne formalnosti, ki so določene v zakonodaji Unije in so jih carinski organi dolžni uporabljati.

Člen 143

Carinske deklaracije v papirni obliki

(člen 158(2) zakonika)

Potniki lahko vložijo carinsko deklaracijo v papirni obliki za blago, ki ga nosijo sami.

Člen 144

Carinska deklaracija za blago v poštnih pošiljkah

(člen 6(2) zakonika)

Izvajalec poštnih storitev lahko vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet, ki vsebuje manjši nabor podatkov iz Priloge B, za blago v poštni pošiljki, kadar blago izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

njegova skupna vrednost ne presega 1 000 EUR;

(b)

v zvezi z njim se ne vloži zahtevek za povračilo ali odpust;

(c)

za blago ne veljajo prepovedi ali omejitve.

Oddelek 2

Poenostavljene carinske deklaracije

Člen 145

Pogoji za dovoljenje za redno uporabo poenostavljenih carinskih deklaracij

(člen 166(2) zakonika)

1.   Dovoljenje za redno dajanje blaga v carinski postopek na podlagi poenostavljene deklaracije v skladu s členom 166(2) zakonika se odobri, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

vložnik izpolnjuje merilo iz člena 39(a) zakonika;

(b)

če je primerno, ima vložnik vzpostavljene zadovoljive postopke za ravnanje z licencami in dovoljenji, odobrenimi v skladu z ukrepi trgovinske politike ali trgovanjem s kmetijskimi proizvodi;

(c)

vložnik zagotovi, da je zadevnim zaposlenim naročeno, naj obvestijo carinske organe, če se odkrijejo težave glede skladnosti, in vzpostavi postopke za obveščanje carinskih organov o takih težavah;

(d)

če je primerno, ima vložnik vzpostavljene zadovoljive postopke za ravnanje z uvoznimi in izvoznimi dovoljenji, povezanimi s prepovedmi in omejitvami, vključno z ukrepi za razlikovanje blaga, za katerega veljajo prepovedi ali omejitve, od drugega blaga, ter za zagotovitev skladnosti s temi prepovedmi in omejitvami.

2.   Za AEOC se šteje, da izpolnjujejo pogoje iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1, če so njihove evidence primerne za namene dajanja blaga v carinski postopek na podlagi poenostavljene deklaracije.

Člen 146

Dopolnilna deklaracija

(člen 167(1) zakonika)

1.   Kadar morajo carinski organi vknjižiti znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve v skladu s prvim pododstavkom člena 105(1) zakonika, se dopolnilna deklaracija iz prvega pododstavka člena 167(1) zakonika vloži v 10 dneh po prepustitvi blaga.

2.   Kadar se vknjižba opravi v skladu z drugim pododstavkom člena 105(1) zakonika in je dopolnilna deklaracija splošna, periodična ali zbirna, obdobje, ki ga zajema dopolnilna deklaracija, ni daljše od enega koledarskega meseca.

3.   Rok za vložitev dopolnilne deklaracije iz odstavka 2 določijo carinski organi. Ta rok ni daljši od 10 dni od konca obdobja, ki ga zajema dopolnilna deklaracija.

Člen 147

Rok, v katerem mora deklarant pridobiti spremne listine v primeru vložitve dopolnilnih deklaracij

(člen 167(1) zakonika)

1.   Spremne listine, ki so manjkale, ko je bila vložena poenostavljena deklaracija, deklarant pridobi v roku za vložitev dopolnilne deklaracije v skladu s členom 146(1) ali (3).

2.   Carinski organi lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah podaljšajo rok iz odstavka 1, v katerem morajo biti spremne listine na voljo. Navedeni rok ni daljši od 120 dni od datuma prepustitve blaga.

3.   Kadar spremna listina zadeva carinsko vrednost, lahko carinski organi v ustrezno utemeljenih okoliščinah določijo daljši rok od tega, ki je določen v odstavkih 1 ali 2, ob ustreznem upoštevanju zastaralnega roka iz člena 103(1) zakonika.

Oddelek 3

Določbe, ki se uporabljajo za vse carinske deklaracije

Člen 148

Izrek neveljavnosti carinske deklaracije po prepustitvi blaga

(člen 174(2) zakonika)

1.   Kadar se ugotovi, da je bilo blago po pomoti prijavljeno za carinski postopek, v okviru katerega je nastal carinski dolg pri uvozu, namesto da bi bilo prijavljeno za drug carinski postopek, se carinska deklaracija izreče za neveljavno po prepustitvi blaga na podlagi utemeljenega zahtevka deklaranta, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

zahtevek se vloži v 90 dneh od datuma sprejema deklaracije;

(b)

blago se ni uporabilo na način, ki bi bil nezdružljiv s carinskim postopkom, v katerega bi bilo prijavljeno, če ne bi prišlo do napake;

(c)

v času napačne deklaracije so bili izpolnjeni pogoji za dajanje blaga v carinski postopek, v katerega bi bilo prijavljeno, če ne bi prišlo do napake;

(d)

carinska deklaracija za carinski postopek, v katerega bi bilo blago prijavljeno, če ne bi prišlo do napake, je bila vložena.

2.   Kadar se ugotovi, da je bilo blago po pomoti namesto drugega blaga prijavljeno za carinski postopek, v okviru katerega je nastal carinski dolg pri uvozu, se carinska deklaracija izreče za neveljavno po prepustitvi blaga na podlagi utemeljenega zahtevka deklaranta, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

zahtevek se vloži v 90 dneh od datuma sprejema deklaracije;

(b)

pomotoma prijavljeno blago ni bilo uporabljeno drugače, kakor mu je bilo dovoljeno v svojem prvotnem stanju, in je bilo vrnjeno v prvotno stanje;

(c)

isti carinski urad je pristojen za pomotoma prijavljeno blago in za blago, ki ga je deklarant nameraval prijaviti;

(d)

blago se mora prijaviti za isti carinski postopek kot pomotoma prijavljeno blago.

3.   Kadar je bilo blago, ki je bilo prodano v okviru pogodbe, sklenjene na daljavo, kakor je opredeljena v členu 2(7) Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15), sproščeno v prosti promet in vrnjeno, se carinska deklaracija izreče za neveljavno po prepustitvi blaga na podlagi utemeljenega zahtevka deklaranta, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

zahtevek se vloži v 90 dneh od datuma sprejema carinske deklaracije;

(b)

blago se je izvozilo z namenom njegove vrnitve na naslov prvotnega dobavitelja ali na drug naslov, ki ga je navedel navedeni dobavitelj.

4.   Poleg primerov iz odstavkov 1, 2 in 3 se carinske deklaracije izrečejo za neveljavne po prepustitvi blaga na podlagi utemeljenega zahtevka deklaranta v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

kadar je bilo blago prepuščeno v izvoz, ponovni izvoz ali postopek pasivnega oplemenitenja in ni zapustilo carinskega območja Unije;

(b)

kadar je bilo unijsko blago po pomoti prijavljeno za carinski postopek, ki se uporablja za neunijsko blago, in je bil nato dokazan njegov carinski status kot unijsko blago s pomočjo T2L, T2LF ali manifesta za carinsko blago;

(c)

kadar je bilo blago pomotoma prijavljeno v več kot eni carinski deklaraciji;

(d)

kadar se dovoljenje z učinkom za nazaj odobri v skladu s členom 211(2) zakonika;

(e)

kadar je bilo unijsko blago dano v postopek carinskega skladiščenja v skladu s členom 237(2) zakonika in ne more biti več dano v navedeni postopek v skladu s členom 237(2) zakonika.

5.   Carinska deklaracija v zvezi z blagom, ki je predmet izvozne dajatve, zahtevka za povračilo uvoznih dajatev, nadomestil ali drugih zneskov ob izvozu ali drugih posebnih ukrepov za izvoz, se lahko izreče za neveljavno v skladu z odstavkom 4(a) le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

deklarant predloži carinskemu uradu izvoza ali, v primeru postopka pasivnega oplemenitenja, carinskemu uradu prepustitve dokazilo, da blago ni zapustilo carinskega območja Unije;

(b)

kadar je carinska deklaracija v papirni obliki, deklarant vrne carinskemu uradu izvoza ali, v primeru postopka pasivnega oplemenitenja, carinskemu uradu prepustitve vse izvode carinske deklaracije skupaj z vsemi drugimi dokumenti, ki so mu bili izdani ob sprejemu deklaracije;

(c)

deklarant predloži carinskemu uradu izvoza dokazilo, da so bila vsa nadomestila in drugi zneski ali finančne ugodnosti, ki so bili odobreni ob izvozu za zadevno blago, povrnjeni oziroma da so pristojni organi sprejeli potrebne ukrepe, da se ti zneski ne izplačajo;

(d)

deklarant izpolnjuje vse druge obveznosti, ki ga zavezujejo v zvezi z blagom;

(e)

vse prilagoditve izvoznega dovoljenja, ki je bilo priloženo carinski deklaraciji, se prekličejo.

Oddelek 4

Druge poenostavitve

Člen 149

Pogoji za odobritev dovoljenj za centralizirano carinjenje

(člen 179(1) zakonika)

1.   Za odobritev centraliziranega carinjenja v skladu s členom 179 zakonika se zahtevki za centralizirano carinjenje nanašajo na nekaj od naštetega:

(a)

sprostitev v prosti promet;

(b)

carinsko skladiščenje,

(c)

začasni uvoz;

(d)

posebna raba;

(e)

aktivno oplemenitenje;

(f)

pasivno oplemenitenje;

(g)

izvoz;

(h)

ponovni izvoz.

2.   Kadar ima carinska deklaracija obliko vpisa v evidence deklaranta, se lahko centralno carinjenje odobri pod pogoji iz člena 150.

Člen 150

Pogoji za odobritev dovoljenj za vpis v evidence deklaranta

(člen 182(1) zakonika)

1.   Dovoljenje za vložitev carinske deklaracije v obliki vpisa v evidence deklaranta se odobri, kadar vložniki dokažejo, da izpolnjujejo merila iz člena 39(a), (b) in (d) zakonika.

2.   Za odobritev dovoljenja za vložitev carinske deklaracije v obliki vpisa v evidence deklaranta v skladu s členom 182(1) zakonika se zahtevek nanaša na nekaj od naštetega:

(a)

sprostitev v prosti promet;

(b)

carinsko skladiščenje,

(c)

začasni uvoz;

(d)

posebna raba;

(e)

aktivno oplemenitenje;

(f)

pasivno oplemenitenje;

(g)

izvoz in ponovni izvoz.

3.   Kadar se zahtevek za pridobitev dovoljenja nanaša na sprostitev v prosti promet, se dovoljenje ne odobri za:

(a)

hkratno sprostitev v prosti promet in domačo uporabo blaga, ki je izvzeto DDV v skladu s členom 138 Direktive 2006/112/ES in, če je primerno, za odlog plačila trošarin v skladu s členom 17 Direktive 2008/118/ES;

(b)

ponovni uvoz s hkratno sprostitvijo v prosti promet in domačo uporabo blaga, ki je oproščeno plačila DDV v skladu s členom 138 Direktive 2006/112/ES in, če je primerno, za odlog plačila trošarin v skladu s členom 17 Direktive 2008/118/ES.

4.   Kadar se zahtevek za dovoljenje nanaša na izvoz in ponovni izvoz, se dovoljenje odobri le, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

obveznost vložitve predodhodne deklaracije se opusti v skladu s členom 263(2) zakonika;

(b)

carinski urad izvoza je tudi carinski urad izstopa, ali pa sta carinski urad izvoza in carinski urad izstopa zagotovila vse potrebno, da je blago predmet carinskega nadzora pri izstopu..

5.   Kadar se zahtevek za dovoljenje nanaša na izvoz in ponovni izvoz, izvoz trošarinskega blaga ni dovoljen, razen če se uporablja člen 30 Direktive 2008/118/ES.

6.   Dovoljenje za vpis v evidence deklaranta se ne odobri, kadar se zahtevek nanaša na postopek, za katerega se zahteva standardizirana izmenjava informacij med carinskimi organi v skladu s členom 181, razen če se carinski organi strinjajo z uporabo drugih sredstev za elektronsko izmenjavo informacij.

Člen 151

Pogoji za odobritev dovoljenj za samooceno

(člen 185(1) zakonika)

Kadar je vložnik iz člena 185(2) zakonika imetnik dovoljenja za vpis v evidence deklaranta, se samoocena dovoli, pod pogojem da se zahtevek za samooceno nanaša na carinske postopke iz člena 150(2) ali na ponovni izvoz.

Člen 152

Carinske formalnosti in kontrole v okviru samoocene

(člen 185(1) zakonika)

Imetniki dovoljenj za samooceno se lahko pooblastijo, da pod carinskim nadzorom izvajajo kontrole usklajenosti s prepovedmi in omejitvami, kakor so določene v dovoljenju.

POGLAVJE 3

Prepustitev blaga

Člen 153

Prepustitev ni pogojena s predložitvijo zavarovanja

(člen 195(2) zakonika)

Kadar se pred prepustitvijo blaga, za katerega se vloži zahtevek za dodelitev tarifne kvote, ki se ne šteje za kritično, prepustitev blaga ni pogojena s predložitvijo zavarovanja za to blago.

Člen 154

Obvestilo o prepustitvi blaga

(člen 6(3)(a) zakonika)

1.   Kadar se deklaracija za carinski postopek ali ponovni izvoz vloži z uporabo drugih sredstev, ki niso tehnike elektronske obdelave podatkov, lahko carinski organi zadevna sredstva uporabijo tudi za namene obveščanja deklaranta o prepustitvi blaga.

2.   Kadar je bilo blago v začasni hrambi pred prepustitvijo in morajo carinski organi o prepustitvi blaga obvestiti imetnika dovoljenja za upravljanje zadevnih prostorov za začasno hrambo, se informacije lahko zagotovijo tudi z drugimi sredstvi, ki niso tehnike elektronske obdelave podatkov.

NASLOV VI

SPROSTITEV V PROSTI PROMET IN OPROSTITEV UVOZNIH DAJATEV

POGLAVJE 1

Sprostitev v prosti promet

Člen 155

Dovoljenje za pripravo potrdil o tehtanju banan

(člen 163(3) zakonika)

Carinski organi odobrijo dovoljenje za pripravo spremnih listin za standardne carinske deklaracije, ki potrjujejo tehtanje svežih banan, ki se uvrščajo pod oznako KN 0803 90 10 in za katere veljajo uvozne dajatve („potrdila o tehtanju banan“), če vložnik za tako dovoljenje izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

izpolnjuje merilo iz člena 39(a) zakonika;

(b)

ukvarja se z uvozom, prevozom, skladiščenjem ali ravnanjem s svežimi bananami, ki se uvrščajo pod oznako KN 0803 90 10 in za katere veljajo uvozne dajatve;

(c)

daje potrebno zagotovilo za pravilen potek tehtanja;

(d)

na razpolago ima ustrezno opremo za tehtanje;

(e)

vodi evidence, ki carinskim organom omogočajo izvajanje potrebnih kontrol.

Člen 156

Rok

(člen 22(3) zakonika)

Odločba o zahtevku za pridobitev dovoljenja iz člena 155 se sprejme nemudoma in najpozneje v 30 dneh od datuma sprejema zahtevka.

Člen 157

Sredstva za obveščanje o potrdilu o tehtanju banan

(člen 6(2) in člen 6(3)(a) zakonika)

Potrdila o tehtanju banan se lahko pripravijo in predložijo z drugimi sredstvi, ki niso tehnike elektronske obdelave podatkov.

POGLAVJE 2

Oprostitev uvoznih dajatev

Oddelek 1

Vrnjeno blago

Člen 158

Blago, za katero se šteje, da je vrnjeno v enakem stanju, kot je bilo izvoženo

(člen 203(5) zakonika)

1.   Šteje se, da je bilo blago vrnjeno v enakem stanju, kot je bilo izvoženo, kadar po izvozu s carinskega območja Unije ni bilo obdelano ali se z njim ni ravnalo drugače, kot da je šlo za spremembo videza ali za potrebno popravilo, povrnitev ali ohranitev dobrega stanja.

2.   Šteje se, da je bilo blago vrnjeno v enakem stanju, kot je bilo izvoženo, kadar po izvozu s carinskega območja Unije ni bilo obdelano ali se z njim ni ravnalo drugače, kot da je šlo za spremembo videza ali za potrebno popravilo, povrnitev ali ohranitev dobrega stanja, vendar je po začetku take obdelave ali ravnanja postalo očitno, da je navedena obdelava ali ravnanje neprimerna za predvideno uporabo blaga.

3.   Kadar bi blago iz odstavka 1 ali 2 zaradi obdelave ali ravnanja z njim postalo zavezano plačilu uvoznih dajatev, če bi bilo dano v postopek pasivnega oplemenitenja, se za navedeno blago šteje, da je vrnjeno v stanju, v katerem je bilo izvoženo, le pod pogojem da navedena obravnava ali ravnanje z njim, vključno z vgradnjo rezervnih delov, ne presega tega, kar je nujno potrebno, da se blago usposobi za enako uporabo kot ob izvozu s carinskega območja Unije.

Člen 159

Blago, ki je bilo ob izvozu upravičeno do ugodnosti ukrepov, določenih v skladu s skupno kmetijsko politiko

(člen 204 zakonika)

1.   Za vrnjeno blago, ki je bilo ob izvozu upravičeno do ugodnosti ukrepov v okviru skupne kmetijske politike, se odobri oprostitev uvozne dajatve, pod pogojem da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

nadomestila ali drugi izplačani zneski v skladu z navedenimi ukrepi so bili povrnjeni, pristojni organi so sprejeli potrebne ukrepe za zadržanje zneskov, ki jih je treba plačati v okviru ukrepov v zvezi z navedenim blagom, ali pa so bile preklicane druge finančne ugodnosti;

(b)

blago se je znašlo v eni od naslednjih situacij:

(i)

ni moglo biti dano na trg v državi, v katero je bilo poslano;

(ii)

vrnjeno je bilo prejemniku, ker je bilo pomanjkljivo ali se ni nanašalo na pogodbo;

(iii)

ponovno se je uvozilo na carinsko območje Unije, ker ga zaradi okoliščin, na katere izvoznik ni mogel vplivati, ni bilo mogoče uporabiti za predvidene namene;

(c)

blago je prijavljeno za sprostitev v prosti promet na carinskem območju Unije v 12 mesecih po izpolnitvi carinskih formalnosti v zvezi z izvozom blaga ali pozneje, kadar to dovolijo carinski organi države članice ponovnega uvoza v ustrezno utemeljenih okoliščinah.

2.   Okoliščine iz odstavka 1(b)(iii) so naslednje:

(a)

blago se vrne na carinsko območje Unije, ker je pred njegovo dostavo prejemniku na blagu ali na prevoznem sredstvu, s katerim se je blago prevažalo, nastala škoda;

(b)

blago, ki je bilo prvotno izvoženo za potrošnjo ali prodajo na trgovskem sejmu ali podobni prireditvi, ni bilo porabljeno ali prodano;

(c)

blago, ki ni moglo biti dobavljeno prejemniku zaradi njegove dejanske ali pravne nezmožnosti, da bi izpolnil pogodbo, na podlagi katere je bilo blago izvoženo;

(d)

blago, ki zaradi naravnih, političnih ali socialnih dogodkov ni moglo biti dostavljeno prejemniku ali mu je bilo dostavljeno po poteku dobavnega roka, določenega v pogodbi;

(e)

sadje in zelenjava, za katere velja skupna tržna ureditev za navedene proizvode, ki so bili izvoženi in poslani za komisijsko prodajo, vendar ki niso bili prodani na trgu namembne države.

Člen 160

Sredstva za obveščanje o informativnem listu INF 3

(člen 6(3)(a) zakonika)

Dokument, ki potrjuje, da so bili pogoji za oprostitev uvozne dajatve izpolnjeni („informativni list INF 3“), se lahko posreduje z drugimi sredstvi, ki niso tehnike elektronske obdelave podatkov.

NASLOV VII

POSEBNI POSTOPKI

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Oddelek 1

Zahtevek za pridobitev dovoljenja

Člen 161

Vložnik s sedežem zunaj carinskega območja Unije

(člen 211(3)(a) zakonika)

Z odstopanjem od člena 211(3)(a) zakonika lahko carinski organi izjemoma, kadar menijo, da je to upravičeno, odobrijo dovoljenje za postopek posebne rabe ali za postopek aktivnega oplemenitenja za osebe s sedežem zunaj carinskega območja Unije.

Člen 162

Kraj predložitve zahtevka, kadar ima vložnik sedež zunaj carinskega območja Unije

(člen 22(1) zakonika)

1.   Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 22(1) zakonika je, kadar ima vložnik za pridobitev dovoljenja za uporabo postopka posebne rabe sedež zunaj carinskega območja Unije, pristojni carinski organ organ v kraju, kjer se bo blago prvič uporabilo.

2.   Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 22(1) zakonika, kadar ima vložnik za pridobitev dovoljenja za uporabo postopka aktivnega oplemenitenja sedež zunaj carinskega območja Unije, je pristojni carinski organ v kraju, kjer bo blago prvič predelano.

Člen 163

Zahtevek za pridobitev dovoljenja, ki temelji na carinski deklaraciji

(člen 6(1) in 6(2), člen 6(3)(a) in člen 211(1) zakonika)

1.   Carinska deklaracija se pod pogojem, da je dopolnjena z dodatnimi podatkovnimi elementi iz Priloge A, šteje za zahtevek za pridobitev dovoljenja v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

kadar se blago da v postopek začasnega uvoza, razen če carinski organi zahtevajo formalen zahtevek v primerih iz člena 236(b);

(b)

kadar se blago da v postopek posebne rabe in namerava vložnik blagu v celoti dodeliti predpisano posebno rabo;

(c)

kadar se blago, razen blaga iz Priloge 71-02, da v postopek aktivnega oplemenitenja;

(d)

kadar se blago, razen blaga iz Priloge 71-02, da v postopek pasivnega oplemenitenja;

(e)

kadar je bilo odobreno dovoljenje za uporabo postopka pasivnega oplemenitenja in se nadomestni proizvodi sprostijo v prost promet z uporabo sistema standardne zamenjave, ki ni zajeto v navedenem dovoljenju;

(f)

kadar se oplemeniteni proizvodi sprostijo v prosti promet po postopku pasivnega oplemenitenja, operacija oplemenitenja pa zadeva blago nekomercialne narave.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja v naslednjih primerih:

(a)

poenostavljena deklaracija;

(b)

centralizirano carinjenje;

(c)

vpis v evidence deklaranta;

(d)

kadar zahtevek za pridobitev dovoljenja, razen dovoljenja za začasni uvoz, vključuje več kot eno državo članico;

(e)

kadar se zaprosi za uporabo enakovrednega blaga v skladu s členom 223 zakonika;

(f)

kadar pristojni carinski organ obvesti deklaranta, da se zahteva preverjanje gospodarskih pogojev v skladu s členom 211(6) zakonika;

(g)

kadar se uporablja člen 167(1)(f);

(h)

kadar se vloži zahtevek za pridobitev dovoljenja z učinkom za nazaj v skladu s členom 211(2) zakonika, razen v primerih iz odstavka 1(e) ali (f) tega člena.

3.   Kadar carinski organi menijo, da bi dajanje prevoznih sredstev ali rezervnih delov, pribora in opreme za prevozna sredstva v okviru postopka začasnega uvoza pomenilo resno tveganje neizpolnjevanja ene od obveznosti iz carinske zakonodaje, se carinska deklaracija iz odstavka 1 ne predloži ustno ali v skladu s členom 141. V navedenem primeru carinski organi o tem obvestijo deklaranta takoj po predložitvi blaga carini.

4.   Obveznost zagotavljanja dodatnih podatkovnih elementov iz odstavka 1 se ne uporablja v naslednjih primerih deklaracij:

(a)

carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet, ki se dajo ustno v skladu s členom 135;

(b)

carinske deklaracije za začasni uvoz ali deklaracije ponovni izvoz, ki se dajo ustno v skladu s členom 136;

(c)

carinske deklaracije za začasni uvoz ali deklaracije za ponovni izvoz v skladu s členom 139, za katere se šteje, da so oddane v skladu s členom 141.

5.   Zvezki ATA in CPD se štejejo za zahtevke za pridobitev dovoljenja za začasni uvoz, kadar izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)

zvezek je bil izdan v pogodbenici Konvencije ATA ali Istanbulske konvencije, overilo in zavarovalo pa ga je združenje, ki je del zavarovalne verige, kakor je opredeljena v členu 1(d) Priloge A k Istanbulski konvenciji;

(b)

zvezek se nanaša na blago in uporabe, ki jih zajema Konvencija, v okviru katere je bil izdan;

(c)

zvezek potrdijo carinski organi;

(d)

zvezek je veljaven na celotnem carinskem območju Unije.

Člen 164

Zahtevek za podaljšanje ali spremembo dovoljenja

(člen 6(3)(a) zakonika)

Carinski organi lahko dovolijo, da se zahtevek za podaljšanje ali spremembo dovoljenja iz člena 211(1) zakonika predloži v pisni obliki.

Člen 165

Spremna listina za ustno carinsko deklaracijo za začasni uvoz

(člen 6(2), člen 6(3)(a) in člen 211(1) zakonika)

Kadar se ustna carinska deklaracija šteje za zahtevek za pridobitev dovoljenja za začasni uvoz v skladu s členom 163, deklarant predloži spremno listino iz Priloge 71-01.

Oddelek 2

Sprejetje odločbe o zahtevku

Člen 166

Preverjanje gospodarskih pogojev

(člen 211(3) in (4) zakonika)

1.   Pogoj iz člena 211(4)(b) zakonika se ne uporablja za dovoljenja za postopek aktivnega oplemenitenja, razen v katerem od naslednjih primerov:

(a)

kadar se znesek uvozne dajatve izračuna v skladu s členom 86(3) zakonika, obstaja dokaz, da bodo verjetno nastale negativne posledice za bistvene interese proizvajalcev Unije, in tega primera člen 167(1)(a) do (f) ne zajema;

(b)

kadar se znesek uvozne dajatve izračuna v skladu s členom 85 zakonika in bi za blago, namenjeno za dajanje v postopek aktivnega oplemenitenja, veljali ukrepi kmetijske ali trgovinske politike, začasna ali dokončna protidampinška dajatev, izravnalna dajatev, zaščitni ukrep ali dodatna dajatev, ki je posledica začasne opustitve koncesij, če je bilo prijavljeno za sprostitev v prosti promet in tega primera člen 167(1)(h), (i), (m), (p) ali (s) ne zajema;

(c)

kadar se znesek uvozne dajatve izračuna v skladu s členom 85 zakonika in bi za blago, namenjeno za dajanje v postopek aktivnega oplemenitenja, veljali ukrepi kmetijske ali trgovinske politike, začasna ali dokončna protidampinška dajatev, izravnalna dajatev, zaščitni ukrep ali dodatna dajatev, ki je posledica začasne opustitve koncesij, če je bilo prijavljeno za sprostitev v prosti promet, če obstaja dokaz, da bodo verjetno nastale negativne posledice za bistvene interese proizvajalcev Unije, ter če ta primer člen 167(1)(g) do (s) ne zajema.

2.   Pogoj iz člena 211(4)(b) zakonika se ne uporablja za dovoljenja za postopek pasivnega oplemenitenja, razen kadar obstaja dokaz, da bodo verjetno nastale negativne posledice za bistvene interese proizvajalcev Unije v zvezi z blagom iz Priloge 71-02, blago pa ni namenjeno za popravilo.

Člen 167

Primeri, v katerih se šteje, da so gospodarski pogoji za aktivno oplemenitenje izpolnjeni

(člen 211(5) zakonika)

1.   Gospodarski pogoji za postopek aktivnega oplemenitenja se štejejo za izpolnjene, kadar se zahtevek nanaša na katero koli od naslednjih operacij:

(a)

oplemenitenje blaga, ki ni navedeno v Prilogi 71-02;

(b)

popravilo;

(c)

oplemenitenje blaga, ki je neposredno ali posredno na razpolago imetnika dovoljenja, kar se izvede v skladu s specifikacijami v imenu osebe s sedežem zunaj carinskega območja Unije, na splošno pa je treba plačati samo stroške oplemenitenja;

(d)

oplemenitenje pšenice vrste durum v testenine;

(e)

dajanje blaga v postopek aktivnega oplemenitenja v mejah količin, določenih na podlagi uravnoteženja v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (16);

(f)

oplemenitenje blaga iz Priloge 71-02 v katerem koli od naslednjih primerov:

(i)

nerazpoložljivost blaga, izdelanega v Uniji, ki ima isto osemmestno oznako KN, enako tržno kakovost in tehnične lastnosti kot blago, namenjeno uvozu za predvidene operacije oplemenitenja;

(ii)

cenovne razlike med blagom, izdelanim v Uniji, in blagom, namenjenim uvozu, kadar primerljivega blaga ni mogoče uporabiti, ker zaradi njegove cene načrtovani trgovinski posel ne bi bil ekonomsko smotrn;

(iii)

pogodbene obveznosti, kadar primerljivo blago ni v skladu s pogodbenimi zahtevami kupca oplemenitenih proizvodov iz tretje države ali kadar morajo biti, v skladu s pogodbo, oplemeniteni proizvodi pridobljeni iz blaga, namenjenega za dajanje v postopek aktivnega oplemenitenja, zato da se zagotovi skladnost z določbami o varstvu pravic industrijske ali poslovne lastnine;

(iv)

skupna vrednost blaga, ki bo dano v postopek aktivnega oplemenitenja na vložnika in na koledarsko leto za vsako osemmestno oznako KN, ne presega 150 000 EUR;

(g)

oplemenitenje blaga za zagotovitev skladnosti s tehničnimi zahtevami za sprostitev blaga v prosti promet;

(h)

oplemenitenje blaga nekomercialne narave;

(i)

oplemenitenje blaga, pridobljenega v okviru predhodnega dovoljenja, za izdajo katerega je bilo treba preveriti gospodarske pogoje;

(j)

oplemenitenje trdnih in tekočih frakcij palmovega olja, kokosovega olja, tekočih frakcij kokosovega olja, olja palmovih jedrc, tekočih frakcij olja palmovih jedrc, olja orehov palme babassu ali ricinusovega olja v proizvode, ki niso namenjeni za živilski sektor;

(k)

oplemenitenje v proizvode, ki bodo vgrajeni ali uporabljeni za civilne zrakoplove, za katere se je izdalo spričevalo o plovnosti;

(l)

oplemenitenje v proizvode, ki uživajo prednosti avtonomnega odloga plačila uvozne dajatve za nekatera orožja in vojaško opremo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 150/2003 (17);

(m)

oplemenitenje blaga v vzorce;

(n)

oplemenitenje vseh elektronskih elementov, delov, sklopov ali vseh drugih materialov v proizvode informacijske tehnologije;

(o)

oplemenitenje blaga, ki se uvršča pod oznako KN 2707 ali 2710, v proizvode, ki se uvrščajo pod oznako KN 2707, 2710 ali 2902;

(p)

predelava v odpadke in ostanke, uničenje, ponovna uporaba delov ali elementov;

(q)

denaturacija;

(r)

običajne oblike ravnanj iz člena 220 zakonika;

(s)

skupna vrednost blaga, ki bo dano v postopek aktivnega oplemenitenja, na vložnika in na koledarsko leto za vsako osemmestno oznako KN, ne presega 150 000 EUR za blago iz Priloge 71-02 in 300 000 EUR za drugo blago, razen kadar bi za blago, namenjeno za dajanje v postopek aktivnega oplemenitenja, veljala začasna ali dokončna protidampinška dajatev, izravnalna dajatev, zaščitni ukrep ali dodatna dajatev zaradi začasne opustitve koncesij, če bi bilo blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet.

2.   Nerazpoložljivost iz odstavka 1(f)(i) zajema katerega koli od naslednjih primerov:

(a)

popoln neobstoj proizvodnje primerljivega blaga na carinskem območju Unije;

(b)

nerazpoložljivost zadostne količine navedenega blaga za izvedbo predvidenih operacij oplemenitenja;

(c)

primerljivo unijsko blago ne more biti pravočasno na voljo vložniku za izvedbo predlaganega trgovinskega posla, čeprav je bil zahtevek vložen pravočasno.

Člen 168

Izračun zneska uvozne dajatve v nekaterih primerih aktivnega oplemenitenja

(člen 86(4) zakonika)

1.   Kadar se ne zahteva preverjanje gospodarskih pogojev in za blago, namenjeno za dajanje v postopek aktivnega oplemenitenja, velja ukrep kmetijske ali trgovinske politike, začasna ali dokončna protidampinška dajatev, izravnalna dajatev, zaščitni ukrep ali dodatna dajatev, ki je posledica začasne opustitve koncesij, če je prijavljeno za sprostitev v prosti promet, se uvozna dajatev izračuna v skladu s členom 86(3) zakonika.

Prvi pododstavek se ne uporablja, če se gospodarski pogoji štejejo za izpolnjene v primerih iz člena 167(1)(h), (i), (m), (p) ali (s).

2.   Kadar imetnik dovoljenja oplemenitene proizvode iz postopka aktivnega oplemenitenja uvozi neposredno ali posredno in so sproščeni v prosti promet v enem letu po njihovem ponovnem izvozu, se znesek uvozne dajatve določi v skladu s členom 86(3) zakonika.

Člen 169

Dovoljenje za uporabo enakovrednega blaga

(člen 223(1) in (2) ter člen 223(3)(c) zakonika)

1.   Za namene odobritve dovoljenja v skladu s členom 223(2) zakonika ni pomembno, ali je uporaba enakovrednega blaga sistematična ali ne.

2.   Uporaba enakovrednega blaga iz prvega pododstavka člena 223(1) zakonika se ne odobri, kadar bi za blago, ki je dano v posebni postopek, veljala začasna ali dokončna protidampinška dajatev, izravnalna dajatev, zaščitna dajatev ali dodatna dajatev zaradi začasne opustitve koncesij, če bi bilo blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet.

3.   Uporaba enakovrednega blaga iz drugega pododstavka člena 223(1) zakonika se ne odobri, kadar bi za neunijsko blago, ki je oplemeniteno namesto unijskega blaga, ki je dano v postopek pasivnega oplemenitenja, veljala začasna ali dokončna protidampinška dajatev, izravnalna dajatev, zaščitna dajatev ali dodatna dajatev zaradi začasne opustitve koncesij, če bi bilo blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet.

4.   Uporaba enakovrednega blaga v okviru carinskega skladiščenja se ne odobri, kadar je neunijsko blago, ki se da v postopek carinskega skladiščenja, blago iz Priloge 71-02.

5.   Uporaba enakovrednega blaga se ne odobri za blago ali proizvode, ki so bili gensko spremenjeni, ali vsebujejo elemente, ki so bili gensko spremenjeni.

6.   Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 223(1) zakonika se za enakovredno blago za postopek aktivnega oplemenitenja šteje naslednje:

(a)

blago, ki je na višji stopnji proizvodnje kot neunijsko blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja, kadar se bistveni del oplemenitenja, kar zadeva to enakovredno blago, opravi v podjetju imetnika dovoljenja ali v podjetju, v katerem se ta operacija opravi v njegovem imenu;

(b)

v primeru popravil, novo blago namesto rabljenega blaga ali blaga, ki je v boljšem stanju kot neunijsko blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja;

(c)

blago, katerega tehnične lastnosti so podobne blagu, ki ga zamenjuje, pod pogojem da ima isto osemmestno oznako kombinirane nomenklature in isto tržno kakovost.

7.   Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 223(1) zakonika se za blago iz Priloge 71-04 uporabljajo posebne določbe iz navedene priloge.

8.   V primeru začasnega uvoza se lahko enakovredno blago uporabi samo, kadar se dovoljenje za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvozne dajatve odobri v skladu s členi 208 do 211.

Člen 170

Oplemeniteni proizvodi ali blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja IM/EX

(člen 211(1) zakonika)

1.   Dovoljenje za postopek aktivnega oplemenitenja IM/EX na zahtevo vložnika navaja, da se za oplemenitene proizvode ali blago, ki je bilo dano v navedeni postopek aktivnega oplemenitenja IM/EX in ni bilo niti prijavljeno za nadaljnji carinski postopek niti ponovno izvoženo ob poteku roka za zaključek, šteje, da je bilo sproščeno v prosti promet na dan poteka roka za zaključek.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, če za proizvode ali blago veljajo ukrepi prepovedi in omejitve.

Člen 171

Rok za sprejetje odločbe o zahtevku za pridobitev dovoljenja iz člena 211(1) zakonika

(člen 22(3) zakonika)

1.   Kadar zahtevek za pridobitev dovoljenja iz člena 211(1)(a) zakonika vključuje le eno državo članico, se odločba o navedenem zahtevku z odstopanjem od prvega pododstavka člena 22(3) zakonika sprejme nemudoma, najpozneje pa v 30 dneh od datuma sprejema zahtevka.

Kadar zahtevek za pridobitev dovoljenja iz člena 211(1)(b) zakonika vključuje le eno državo članico, se odločba o navedenem zahtevku z odstopanjem od prvega pododstavka člena 22(3) zakonika sprejme nemudoma, najpozneje pa v 60 dneh od datuma sprejema zahtevka.

2.   Kadar je treba preveriti gospodarske pogoje v skladu s členom 211(6) zakonika, se rok iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena podaljša na eno leto od datuma, ko je bila zadeva posredovana Komisiji.

Carinski organi obvestijo vložnika ali imetnika dovoljenja, da je treba preveriti gospodarske pogoje ter, če dovoljenje še ni bilo izdano, podaljšajo rok v skladu s prvim pododstavkom.

Člen 172

Učinek za nazaj

(člen 22(4) zakonika)

1.   Kadar carinski organi odobrijo dovoljenje z učinkom za nazaj v skladu s členom 211(2) zakonika, dovoljenje začne veljati najprej na dan sprejema zahtevka.

2.   V izjemnih okoliščinah lahko carinski organi dovolijo, da začne dovoljenje iz odstavka 1 veljati najprej eno leto, v primeru blaga iz Priloge 71-02 pa tri mesece pred datumom sprejema zahtevka.

3.   Če zahtevek zadeva podaljšanje dovoljenja za isto vrsto operacije in blaga, se dovoljenje lahko odobri z učinkom za nazaj od dneva, ko je potekla veljavnost prvotnega dovoljenja.

Kadar se v skladu s členom 211(6) zakonika zahteva preverjanje gospodarskih pogojev v zvezi s podaljšanjem dovoljenja za isto vrsto operacije in blaga, začne dovoljenje z učinkom za nazaj veljati najprej na dan, ko je bil sprejet sklep o gospodarskih pogojih.

Člen 173

Veljavnost dovoljenja

(člen 22(5) zakonika)

1.   Kadar se odobri dovoljenje v skladu s členom 211(1)(a) zakonika, obdobje veljavnosti dovoljenja ne presega pet let od datuma začetka veljavnosti dovoljenja.

2.   Obdobje veljavnosti iz odstavka 1 ne presega treh let, kadar se dovoljenje nanaša na blago iz Priloge 71-02.

Člen 174

Rok za zaključek posebnega postopka

(člen 215(4) zakonika)

1.   Na zahtevo imetnika postopka lahko carinski organi rok za zaključek iz dovoljenja, odobrenega v skladu s členom 211(1) zakonika, podaljšajo, tudi po poteku prvotno določenega roka.

2.   Kadar rok za zaključek poteče na določen datum za vse blago, dano v postopek v določenem obdobju, lahko carinski organi v dovoljenju v skladu s členom 211(1)(a) zakonika navedejo, da se rok za zaključek samodejno podaljša za vse blago, ki je na navedeni dan še v postopku. Carinski organi se lahko odločijo za prenehanje samodejnega podaljšanja roka za vse blago ali za nekaj blaga, danega v postopek.

Člen 175

Obračun zaključka

(člen 6(2), člen 6(3)(a) in člen 211(1) zakonika)

1.   Dovoljenja za uporabo postopka aktivnega oplemenitenja IM/EX, postopka aktivnega oplemenitenja EX/IM brez uporabe standardizirane izmenjave informacij iz člena 176 ali postopka posebne rabe določajo, da mora imetnik dovoljenja nadzornemu carinskemu uradu predložiti obračun zaključka v 30 dneh po poteku roka za zaključek.

Vendar lahko nadzorni carinski urad opusti obveznost predložitve obračuna zaključka, kadar meni, da to ni potrebno.

2.   Na zahtevo imetnika dovoljenja lahko carinski organi podaljšajo obdobje iz odstavka 1 na 60 dni. V izjemnih primerih lahko carinski organi podaljšajo to obdobje, čeprav je rok potekel.

3.   Obračun zaključka vsebuje navedbe iz Priloge 71-06, razen če nadzorni carinski urad določi drugače.

4.   Kadar se za oplemenitene proizvode ali blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja IM/EX, šteje, da je bilo sproščeno v prosti promet v skladu s členom 170(1), se navedeno dejstvo navede v obračunu zaključka.

5.   Kadar dovoljenje za postopek aktivnega oplemenitenja IM/EX določa, da se za oplemenitene proizvode ali blago, dano v navedeni postopek, šteje, da je bilo sproščeno v prosti promet na dan poteka roka za zaključek postopka, imetnik dovoljenja nadzornemu carinskemu uradu predloži obračun zaključka v skladu z odstavkom 1 tega člena.

6.   Carinski organi lahko dovolijo, da se obračun zaključka predloži z drugimi sredstvi, ki niso tehnike elektronske obdelave podatkov.

Člen 176

Standardizirana izmenjava informacij in obveznosti imetnika dovoljenja za uporabo postopka oplemenitenja

(člen 211(1) zakonika)

1.   Dovoljenja za uporabo postopka aktivnega oplemenitenja EX/IM ali pasivnega oplemenitenja EX/IM, ki vključujejo eno državo članico ali več držav članic, in dovoljenja za uporabo postopka aktivnega oplemenitenja IM/EX ali pasivnega oplemenitenja IM/EX, ki vključujejo več kot eno državo članico, določajo naslednje obveznosti:

(a)

uporaba standardizirane izmenjave informacij (INF) iz člena 181, razen če se carinski organi dogovorijo o drugih sredstvih elektronske izmenjave informacij;

(b)

imetnik dovoljenja nadzornemu carinskemu uradu zagotovi informacije iz oddelka A Priloge 71-05;

(c)

kadar se vložijo naslednje deklaracije ali obvestila, se sklicujejo na ustrezno številko INF:

(i)

carinska deklaracija za postopek aktivnega oplemenitenja;

(ii)

izvozna deklaracija za postopek aktivnega oplemenitenja EX/IM ali postopek pasivnega oplemenitenja;

(iii)

carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet po postopku pasivnega oplemenitenja;

(iv)

carinske deklaracije za zaključek postopka oplemenitenja;

(v)

deklaracije za ponovni izvoz ali obvestila o ponovnem izvozu.

2.   Dovoljenja za uporabo postopka aktivnega oplemenitenja IM/EX, ki vključuje samo eno državo članico, določajo, da imetnik na zahtevo nadzornega carinskega urada navedenemu carinskemu uradu zagotovi zadostne informacije o blagu, ki je bilo dano v postopek aktivnega oplemenitenja, s čimer nadzornemu carinskemu uradu omogoči, da izračuna znesek uvozne dajatve v skladu s členom 86(3) zakonika.

Člen 177

Skladiščenje unijskega blaga skupaj z neunijskim blagom v skladišču

(člen 211(1) zakonika)

Kadar se unijsko blago skladišči skupaj z neunijskim blagom v skladišču za carinsko skladiščenje in je nemogoče v vsakem trenutku opredeliti vsako vrsto blaga ali bi to bilo mogoče le ob nesorazmernih stroških, dovoljenje iz člena 211(1)(b) zakonika določa, da se ločeno knjigovodsko izkazovanje izvaja za vsako vrsto blaga, carinski status in po potrebi poreklo blaga.

Oddelek 3

Druge določbe

Člen 178

Evidence

(člena 211(1) in 214(1) zakonika)

1.   Evidence iz člena 214(1) zakonika vsebujejo naslednje:

(a)

sklic na dovoljenje, ki se zahteva za dajanje blaga v posebni postopek, kadar je ustrezno;

(b)

številko MRN ali, kadar ta ne obstaja, katero koli drugo številko ali oznako, ki identificira carinske deklaracije, na podlagi katerih je blago dano v posebni postopek, ter, kadar se je postopek zaključil v skladu s členom 215(1) zakonika, informacije o tem, na kak način se je postopek zaključil;

(c)

podatke, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo carinskih dokumentov, ki niso carinske deklaracije, katerih koli drugih dokumentov, ki zadevajo dajanje blaga v posebni postopek, ter vseh drugih dokumentov, ki zadevajo ustrezni zaključek postopka;

(d)

navedbe oznak, identifikacijske številke, število in vrsto tovorkov, količino in običajen trgovski ali tehnični opis blaga in po potrebi identifikacijske oznake zabojnika, potrebne za identifikacijo blaga;

(e)

lokacijo blaga in informacije o kakršnem koli gibanju blaga;

(f)

carinski status blaga;

(g)

navedbe običajnih oblik ravnanj in po potrebi novo tarifno uvrstitev, ki izhaja iz navedenih običajnih oblik ravnanj;

(h)

navedbe začasnega uvoza ali posebne rabe;

(i)

navedbe o postopku aktivnega ali pasivnega oplemenitenja, vključno z informacijami o naravi oplemenitenja;

(j)

stroške skladiščenja ali običajnih oblik ravnanj, kadar se uporablja člen 86(1) zakonika;

(k)

stopnjo donosa ali po potrebi način njegovega izračuna;

(l)

navedbe, ki omogočajo carinski nadzor in kontrole uporabe enakovrednega blaga v skladu s členom 223 zakonika;

(m)

informacije o vrsti blaga, carinskemu statusu in po potrebi poreklu blaga, kadar se zahteva ločeno knjigovodsko izkazovanje,

(n)

navedbe, ki se zahtevajo v členu 238, v primerih začasnega uvoza iz navedenega člena;

(o)

navedbe, ki se zahtevajo v členu 241, v primerih postopka aktivnega oplemenitenja iz navedenega člena;

(p)

navedbe o vsakem prenosu pravic in obveznosti v skladu s členom 218 zakonika, kadar je ustrezno;

(q)

sklic na glavno računovodsko evidenco za carinske namene, kadar evidence niso del navedene glavne računovodske evidence za carinske namene;

(r)

dodatne informacije v posebnih primerih na zahtevo carinskih organov iz utemeljenih razlogov.

2.   Evidence poleg informacij iz odstavka 1 vsebujejo v primeru prostih con naslednje:

(a)

navedbe, ki identificirajo prevozne listine za blago, ki vstopa v proste cone ali jih zapušča;

(b)

navedbe o uporabi ali potrošnji blaga, katerega sprostitev v prosti promet ali začasni uvoz ne bi povzročil uporabe uvozne dajatve ali ukrepov skupne kmetijske ali trgovinske politike, v skladu s členom 247(2) zakonika.

3.   Carinski organi lahko opustijo zahtevo po predložitvi nekaterih informacij iz odstavkov 1 in 2, kadar to ne vpliva negativno na carinski nadzor in kontrole uporabe posebnega postopka.

4.   V primeru začasnega uvoza se evidence hranijo le, če tako zahtevajo carinski organi.

Člen 179

Gibanje blaga med različnimi kraji na carinskem območju Unije

(člen 219 zakonika)

1.   Gibanje blaga, danega v postopek aktivnega oplemenitenja, začasnega uvoza ali posebne rabe, lahko poteka med različnimi kraji na carinskem območju Unije brez carinskih formalnosti, razen tistih, ki so določene v členu 178(1)(e).

2.   Gibanje blaga, danega v postopek pasivnega oplemenitenja, lahko na carinskem območju Unije poteka od carinskega urada prepustitve do carinskega urada izstopa.

3.   Gibanje blaga, danega v carinsko skladiščenje, lahko poteka na carinskem območju Unije brez carinskih formalnosti, razen tistih, ki so določene v členu 178(1), in sicer:

(a)

med različnimi skladišči, določenimi v istem dovoljenju;

(b)

od carinskega urada vnosa do skladišča; ali

(c)

od skladišč do carinskega urada izstopa ali katerega koli carinskega urada, navedenega v dovoljenju za posebni postopek iz člena 211(1) zakonika, ki je pooblaščen za sprostitev blaga v nadaljnji carinski postopek ali za sprejem deklaracije za ponovni izvoz za namene zaključka posebnega postopka.

Gibanja v okviru carinskega skladiščenja se zaključijo v 30 dneh po tem, ko je bilo blago odstranjeno iz carinskega skladišča.

Na zahtevo imetnika postopka lahko carinski organi podaljšajo 30-dnevno obdobje.

4.   Kadar se blago v okviru carinskega skladiščenja giblje od skladišč do carinskega urada izstopa, evidence iz člena 214(1) zakonika zagotovijo informacije o izstopu blaga v roku 100 dni po odstranitvi blaga iz carinskega skladišča.

Na zahtevo imetnika postopka lahko carinski organi podaljšajo 100-dnevno obdobje.

Člen 180

Običajna ravnanja

(člen 220 zakonika)

Običajna ravnanja iz člena 220 zakonika so tista, ki so določena v Prilogi 71-03.

Člen 181

Standardizirana izmenjava informacij

(člen 6(2) zakonika)

1.   Nadzorni carinski urad da na voljo ustrezne podatkovne elemente iz oddelka A Priloge 71-05 v elektronskem sistemu, vzpostavljenim v skladu s členom 16(1) zakonika za namene standardizirane izmenjave informacij (INF), in sicer za:

(a)

postopek aktivnega oplemenitenja EX/IM ali pasivnega oplemenitenja EX/IM, ki vključuje eno ali več kot eno državo članico;

(b)

postopek aktivnega oplemenitenja IM/EX ali pasivnega oplemenitenja IM/EX, ki vključuje več kot eno državo članico;

2.   Kadar pristojni carinski organ iz člena 101(1) zakonika zahteva standardizirano izmenjavo informacij med carinskimi organi v zvezi z blagom, ki je dano v postopek aktivnega oplemenitenja IM/EX, ki vključuje le eno državo članico, da nadzorni carinski urad ustrezne podatkovne elemente iz oddelka B Priloge 71-05 na voljo v elektronski sistem, vzpostavljenim v skladu s členom 16(1) zakonika za namene INF.

3.   Kadar se carinska deklaracija ali deklaracija za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu nanaša na INF, dajo pristojni carinski organi določene podatkovne elemente iz oddelka A Priloge 71-05 na voljo v elektronski sistem, vzpostavljenim v skladu s členom 16(1) zakonika za namene INF.

4.   Carinski organi razkrijejo posodobljene informacije o INF imetniku dovoljenja na njegovo zahtevo.

Člen 182

Carinski status živali, rojenih iz živali, ki so dane v posebni postopek

(člen 153(3) zakonika)

Kadar skupna vrednost živali, rojenih na carinskem območju Unije iz živali, ki jih zadeva ena carinska deklaracija in so dane v postopek hrambe, postopek začasnega uvoza ali postopek aktivnega oplemenitenja, presega 100 EUR, se navedene živali štejejo za neunijsko blago in se dajo v isti postopek kot živali, iz katerih so bile rojene.

Člen 183

Opustitev obveznosti vložitve dopolnilne deklaracije

(člen 167(2)(b) zakonika)

Obveznost vložitve dopolnilne deklaracije se opusti za blago, za katero se je zaključil posebni postopek, ki ni tranzit, tako da se je blago dalo v nadaljnji posebni postopek, ki ni tranzit, pod pogojem da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

imetnik dovoljenja za prvi in nadaljnji posebni postopek je ista oseba;

(b)

carinska deklaracija za prvi posebni postopek je bila vložena v standardni obliki ali pa je deklarant vložil dopolnilno deklaracijo v skladu s prvim pododstavkom člena 167(1) zakonika v zvezi s prvim posebnim postopkom;

(c)

prvi posebni postopek se zaključi z dajanjem blaga v nadaljnji posebni postopek, ki ni posebna raba ali aktivno oplemenitenje, potem ko je carinska deklaracija vložena v obliki vpisa v evidence deklaranta.

POGLAVJE 2

Tranzit

Oddelek 1

Postopek zunanjega in notranjega tranzita

Člen 184

Komunikacijska sredstva za sporočanje številke MRN tranzitne operacije in številke MRN operacije TIR carinskim organom

(člen 6(3)(a) zakonika)

Številka MRN tranzitne deklaracije ali operacije TIR se carinskim organom lahko predloži na kateri koli naslednji način, razen s tehnikami elektronske obdelave podatkov:

(a)

črtna koda;

(b)

spremna tranzitna listina;

(c)

spremna tranzitna/varnostna listina;

(d)

zvezek TIR (za operacije TIR);

(e)

druga sredstva, ki jih dovoli carinski organ, ki prejme podatke.

Člen 185

Spremna tranzitna listina in spremna tranzitna/varnostna listina

(člen 6(2) zakonika)

Skupne podatkovne zahteve za spremno tranzitno listino, po potrebi tudi za seznam postavk, in za spremno tranzitno/varnostno listino ter tranzitni/varnostni seznam postavk so določene v Prilogi B-02.

Člen 186

Vložitev zahtevkov za status pooblaščenega prejemnika za operacije TIR

(tretji pododstavek člena 22(1) zakonika)

Za namene operacij TIR se zahtevki za status pooblaščenega prejemnika iz člena 230 zakonika predložijo carinskemu organu, pristojnemu za sprejetje odločbe v državi članici, v kateri naj bi se končale vložnikove operacije TIR.

Člen 187

Izdajanje dovoljenj za status pooblaščenega prejemnika za operacije TIR

(člen 230 zakonika)

1.   Status pooblaščenega prejemnika iz člena 230 zakonika se dodeli vložnikom, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

vložnik ima sedež na carinskem območju Unije;

(b)

vložnik izjavi, da bo redno prejemal blago, ki se giblje v okviru operacije TIR;

(c)

vložnik izpolnjuje merila iz člena 39(a), (b) in (d) zakonika.

2.   Dovoljenja se odobrijo le, če carinski organ meni, da bo lahko nadzoroval operacije TIR in opravljal kontrole, ne da bi bile pri tem upravne obremenitve nesorazmerne z zahtevami zadevne osebe.

3.   Dovoljenja za status pooblaščenega prejemnika se uporabljajo za operacije TIR, ki naj bi se končale v državi članici, v kateri je bilo dovoljenje odobreno, v kraju ali krajih v navedeni državi članici, kot so navedeni v tem dovoljenju.

Oddelek 2

Postopek zunanjega in notranjega tranzita Unije

Člen 188

Ozemlja s posebno davčno ureditvijo

(člen 1(3) zakonika)

1.   Kadar se unijsko blago giblje z ozemlja s posebno davčno ureditvijo na drugi del carinskega območja Unije, ki ni ozemlje s posebno davčno ureditvijo, in se to gibanje konča v kraju, ki se nahaja zunaj države članice, prek katere je vstopilo na navedeni del carinskega območja Unije, se navedeno unijsko blago giblje po postopku notranjega tranzita Unije, kot je opisan v členu 227 zakonika.

2.   V primerih, ki niso zajeti v odstavku 1, se postopek notranjega tranzita Unije lahko uporabi za unijsko blago, ki se giblje med ozemljem s posebno davčno ureditvijo in drugim delom carinskega območja Unije.

Člen 189

Posebni primeri uporabe Konvencije o skupnem tranzitnem postopku

(člen 226(2) zakonika)

Kadar se unijsko blago izvaža v tretjo državo, ki je pogodbenica Konvencije o skupnem tranzitnem postopku, ali kadar se unijsko blago izvaža in prečka eno ali več držav skupnega tranzita ter se uporabljajo določbe Konvencije o skupnem tranzitnem postopku, je blago dano v postopek zunanjega tranzita Unije iz točke 226(2) zakonika, in sicer v naslednjih primerih:

(a)

za unijsko blago se opravijo izvozne carinske formalnosti zaradi dodelitve nadomestil za izvoz v tretje države na podlagi skupne kmetijske politike;

(b)

če unijsko blago prihaja iz intervencijskih zalog, se zanj uporabljajo kontrolni ukrepi glede uporabe ali namembnega območja in so bile zanj opravljene carinske formalnosti ob izvozu v tretjo državo na podlagi skupne kmetijske politike;

(c)

unijsko blago je upravičeno do povračila ali odpusta uvoznih dajatev, če se da v postopek zunanjega tranzita v skladu s členom 118(4) zakonika.

Člen 190

Potrdilo o prejemu, ki ga izda namembni carinski urad

(člen 6(3)(a) zakonika)

Potrdilo o prejemu, ki ga na zahtevo osebe, ki predloži blago, izda namembni carinski urad, in informacije, ki jih zahteva navedeni urad, morajo vsebovati podatke, navedene v Prilogi 72-03.

Člen 191

Splošne določbe o dovoljenjih za poenostavitev

(člen 233(4) zakonika)

1.   Dovoljenja iz člena 233(4) zakonika se odobrijo vložnikom, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

vložnik ima sedež na carinskem območju Unije;

(b)

vložnik izjavi, da bo redno uporabljal tranzitne postopke Unije;

(c)

vložnik izpolnjuje merila iz člena 39(a), (b) in (d) zakonika.

2.   Dovoljenja se odobrijo le, če carinski organ meni, da bo lahko nadzoroval postopke tranzita Unije in opravljal kontrole, ne da bi bile pri tem upravne obremenitve nesorazmerne z zahtevami zadevne osebe.

Člen 192

Vložitev zahtevkov za status pooblaščenega pošiljatelja za dajanje blaga v postopek tranzita Unije

(tretji pododstavek člena 22(1) zakonika)

Za namene dajanja blaga v postopek tranzita Unije se zahtevki za status pooblaščenega pošiljatelja iz člena 233(4) zakonika predložijo carinskemu organu, pristojnemu za sprejetje odločbe v državi članici, v kateri naj bi se začele vložnikove operacije tranzita Unije.

Člen 193

Izdajanje dovoljenj za status pooblaščenega pošiljatelja za dajanje blaga v postopek tranzita Unije

(člen 233(4) zakonika)

Status pooblaščenega pošiljatelja iz člena 233(4)(a) zakonika se dodeli samo vložnikom, ki so pooblaščeni v skladu s členom 89(5) zakonika za predložitev splošnega zavarovanja ali opustitev zavarovanja v skladu s členom 95(2) zakonika.

Člen 194

Vložitev zahtevkov za status pooblaščenega prejemnika za sprejem blaga, ki se giblje po postopku tranzita Unije

(tretji pododstavek 22(1) zakonika)

Za namene prejemanja blaga, ki se giblje po postopku tranzita Unije, se zahtevki za status pooblaščenega prejemnika iz člena 233(4)(b) zakonika predložijo carinskemu organu, pristojnemu za sprejetje odločbe v državi članici, v kateri naj bi se končale vložnikove operacije tranzita Unije.

Člen 195

Izdajanje dovoljenj za status pooblaščenega prejemnika za sprejem blaga, ki se giblje po postopku tranzita Unije

(člen 233(4) zakonika)

Status pooblaščenega prejemnika iz člena 233(4)(b) zakonika se dodeli samo vložnikom, ki izjavijo, da bodo redno prejemali blago, ki je bilo dano v postopek tranzita Unije.

Člen 196

Potrdilo o prejemu, ki ga izda pooblaščeni prejemnik

(člen 6(3)(a) zakonika)

Potrdilo o prejemu, ki ga prevozniku izda pooblaščeni prejemnik ob dobavi blaga, ter zahtevane informacije vsebujejo podatke, navedene v Prilogi 72-03.

Člen 197

Dovoljenje za uporabo posebnih carinskih oznak

(člen 233(4) zakonika)

1.   Dovoljenja v skladu s členom 233(4)(c) zakonika za uporabo posebnih carinskih oznak na prevoznih sredstvih, zabojnikih ali tovorkih, ki se uporabljajo pri postopkih tranzita Unije, se odobrijo, kadar carinski organi potrdijo oznake, navedene v zahtevku za dovoljenje.

2.   Carinski organ v okviru dovoljenja sprejme posebne carinske oznake, ki so jih odobrili carinski organi druge države članice, razen če imajo informacije, da določena carinska oznaka ni primerna za carinske namene.

Člen 198

Izdaja dovoljenja za uporabo tranzitne deklaracije z zmanjšanimi podatkovnimi zahtevami

(člen 233(4)(d) zakonika)

Dovoljenja v skladu s členom 233(4)(d) zakonika za uporabo carinskih deklaracij z zmanjšanimi podatkovnimi zahtevami, na podlagi katerih se da blago v postopek tranzita Unije, se odobrijo za:

(a)

prevoz blaga po železnici;

(b)

prevoz blaga po zraku ali morju, kadar se elektronska prevozna listina ne uporablja kot tranzitna deklaracija.

Člen 199

Izdaja dovoljenja za uporabo elektronske prevozne listine kot tranzitne deklaracije za letalski prevoz

(člen 233(4)(e) zakonika)

Za namene letalskega prevoza se dovoljenja za uporabo elektronske prevozne listine kot tranzitne deklaracije, na podlagi katere se da blago v postopek tranzita Unije v skladu s členom 233(4)(e) zakonika, odobri le, kadar:

(a)

vložnik opravlja veliko število letov med letališči Unije;

(b)

vložnik dokaže, da bo lahko zagotovil, da bodo podatki iz elektronske prevozne listine na voljo carinskemu uradu odhoda na letališču odhoda in namembnemu carinskemu uradu na namembnem letališču ter da bodo ti podatki enaki za carinski urad odhoda in namembni carinski urad.

Člen 200

Izdaja dovoljenja za uporabo elektronske prevozne listine kot tranzitne deklaracije za pomorski prevoz

(člen 233(4)(e) zakonika)

Za namene pomorskega prevoza se dovoljenja za uporabo elektronske prevozne listine kot tranzitne deklaracije, na podlagi katere se da blago v postopek tranzita Unije v skladu s členom 233(4)(e) zakonika, odobrijo le, kadar:

(a)

vložnik opravlja veliko število plovb med pristanišči Unije;

(b)

vložnik dokaže, da bo lahko zagotovil, da bodo podatki iz elektronske prevozne listine na voljo carinskemu uradu odhoda v pristanišču odhoda in namembnemu carinskemu uradu v namembnem pristanišču ter da bodo ti podatki enaki za carinski urad odhoda in namembni carinski urad.

POGLAVJE 3

Carinsko skladiščenje

Člen 201

Prodaja na drobno

(člen 211(1)(b) zakonika)

Dovoljenja za upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga se odobrijo, če se skladišča ne uporabljajo za prodajo na drobno, razen če se blago prodaja na drobno v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

z oprostitvijo uvozne dajatve za potnike v države ali na območja zunaj carinskega območja Unije ali iz njih;

(b)

z oprostitvijo uvozne dajatve za člane mednarodnih organizacij;

(c)

z oprostitvijo uvozne dajatve za sile Nata;

(d)

z oprostitvijo uvozne dajatve v okviru diplomatske ali konzularne ureditve;

(e)

na daljavo, vključno prek interneta.

Člen 202

Posebej opremljena skladišča

(člen 211(1)(b) zakonika)

Kadar je blago nevarno ali lahko pokvari drugo blago ali se zanj zahtevajo posebna skladišča iz drugih razlogov, je v dovoljenju za upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga lahko navedeno, da je blago mogoče hraniti le v skladiščih, ki so posebej opremljena za prejemanje blaga.

Člen 203

Vrste skladišč

(člen 211(1)(b) zakonika)

V dovoljenjih za upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga mora biti navedeno, katero od naslednjih vrst skladišč je treba uporabiti:

(a)

javno carinsko skladišče tipa I;

(b)

javno carinsko skladišče tipa II;

(c)

zasebno carinsko skladišče.

POGLAVJE 4

Določena raba

Oddelek 1

Začasni uvoz

Pododdelek 1

Splošne določbe

Člen 204

Splošne določbe

(člen 211(1)(a) zakonika)

Razen če ni določeno drugače, se dovoljenja za uporabo postopka začasnega uvoza odobrijo, če stanje blaga v postopku ostane isto.

Vendar se dovolijo popravila in vzdrževanje, vključno z remontom in prilagoditvami ali ukrepi za ohranitev blaga ali za zagotavljanje, da bo izpolnjevalo tehnične zahteve za uporabo v okviru postopka.

Člen 205

Kraj predložitve zahtevka

(člen 22(1) zakonika)

1.   Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 22(1) zakonika se zahtevek za dovoljenje za postopek začasnega uvoza predloži carinskemu organu, pristojnemu za kraj, kjer naj bi se blago najprej uporabljalo.

2.   Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 22(1) zakonika in kadar se zahtevek za dovoljenje za postopek začasnega uvoza naredi na podlagi ustne carinske deklaracije v skladu s členom 136, z dejanjem v skladu s členom 139 ali z zvezkom ATA ali CPD v skladu s členom 163, se tak zahtevek naredi v kraju, kjer je blago predloženo in deklarirano za začasni uvoz.

Člen 206

Začasni uvoz z delno oprostitvijo uvozne dajatve

(člena 211(1) in 250(2)(d) zakonika)

1.   Dovoljenje za uporabo postopka začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvozne dajatve se odobri v zvezi z blagom, ki ne izpolnjuje vseh ustreznih zahtev za popolno oprostitev uvozne dajatve iz členov 209 do 216 in členov 219 do 236.

2.   Dovoljenje za uporabo postopka začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvozne dajatve se ne odobri za potrošno blago.

3.   Dovoljenje za uporabo postopka začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev se odobri pod pogojem, da se dolgovani znesek uvozne dajatve v skladu z drugim pododstavkom člena 252(1) zakonika plača, ko je postopek zaključen.

Pododdelek 2

Prevozna sredstva, palete in zabojniki, vključno z dodatki in opremo

Člen 207

Splošne določbe

(člen 211(3) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se lahko odobri za blago, kot je določeno v členih 208 do 211 in členu 213, kadar imata vložnik in imetnik postopka sedež na carinskem območju Unije.

Člen 208

Palete

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za palete.

Člen 209

Rezervni deli, dodatki in oprema za palete

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za rezervne dele, dodatke in opremo za palete, kadar so začasno uvoženi in namenjeni za ponoven izvoz ločeno ali kot del palet.

Člen 210

Zabojniki

(člen 18(2) in člen 250(2)(d) zakonika)

1.   Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za zabojnike, kadar so trajno označeni na primernem in jasno vidnem mestu z vsemi naslednjimi informacijami:

(a)

identifikacija lastnika ali izvajalca, ki je lahko izražena s celim imenom ali uveljavljenim sistemom identifikacije, vključno s simboli, kot so grbi ali zastave;

(b)

identifikacijske oznake in številke zabojnika, ki jih določi lastnik ali izvajalec;

(c)

teža tare zabojnika, vključno z vso trajno pritrjeno opremo.

Za tovorne zabojnike, predvidene za pomorski promet, ali vse druge zabojnike, na katerih se uporablja predpona standarda ISO (tj. štiri velike tiskane črke, pri čemer je zadnja črka U), so istovetnost lastnika ali glavnega izvajalca ter serijska številka zabojnika in kontrolna števka zabojnika v skladu z mednarodnim standardom ISO 6346 in njegovimi prilogami.

2.   Kadar je zahtevek za dovoljenje vložen v skladu z členom 163(1), mora zabojnike spremljati oseba s sedežem na carinskem območju Unije ali oseba s sedežem zunaj carinskega območja Unije, ki ima predstavnika na carinskem območju Unije.

Ta oseba carinskim organom na zahtevo predloži podrobne informacije o gibanju vsakega zabojnika, za katerega je dovoljen začasni uvoz, vključno z datumi in kraji vstopa in zaključka.

Člen 211

Rezervni deli, dodatki in oprema za zabojnike

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za rezervne dele, dodatke in opremo za zabojnike, kadar so začasno uvoženi in namenjeni za ponoven izvoz ločeno ali kot del zabojnikov.

Člen 212

Pogoji za odobritev popolne oprostitve uvozne dajatve za prevozna sredstva

(člen 250(2)(d) zakonika)

1.   Za namene tega člena pojem „prevozna sredstva“ zajema običajne spremljajoče rezervne dele, dodatke in opremo.

2.   Kadar so prevozna sredstva ustno deklarirana za začasni uvoz v skladu s členom 136 ali drugim aktom v skladu s členom 139, se dovoljenje odobri osebi, ki ima fizični nadzor nad blagom ob prepustitvi blaga po postopku začasnega uvoza, razen če ta oseba deluje v imenu druge osebe. Če to drži, se dovoljenje odobri navedeni drugi osebi.

3.   Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za cestna, železniška in zračna prevozna sredstva ter prevozna sredstva po morju in celinskih plovnih poteh, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

prevozna sredstva so registrirana zunaj carinskega območja Unije na ime osebe s sedežem zunaj tega območja ali, kadar niso registrirana, jih ima v lasti oseba s sedežem zunaj carinskega območja Unije;

(b)

uporablja jih oseba s sedežem zunaj carinskega območja Unije brez poseganja v člene 214, 215 in 216.

Kadar tretja oseba s sedežem zunaj carinskega območja Unije navedena prevozna sredstva uporablja v zasebne namene, se popolna oprostitev uvozne dajatve odobri, če ima navedena oseba ustrezno pisno pooblastilo imetnika dovoljenja.

Člen 213

Rezervni deli, dodatki in oprema za neunijska prevozna sredstva

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za rezervne dele, dodatke in opremo za prevozna sredstva, kadar so začasno uvoženi in namenjeni za ponoven izvoz ločeno ali kot del prevoznih sredstev.

Člen 214

Pogoji za odobritev popolne oprostitve uvozne dajatve za osebe s sedežem na carinskem območju Unije

(člen 250(2)(d) zakonika)

Osebe s sedežem na carinskem območju Unije so upravičene do popolne oprostitve uvozne dajatve, kadar je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

železniška prevozna sredstva so dana na voljo takim osebam z dogovorom, po katerem lahko vsaka oseba uporablja tirna vozila iz drugih omrežij v okviru navedenega dogovora;

(b)

priklopnik je pripet na cestno prevozno sredstvo, registrirano na carinskem območju Unije;

(c)

prevozna sredstva se uporabljajo v nujnih primerih;

(d)

prevozna sredstva uporabljajo podjetja za dajanje v najem zaradi ponovnega izvoza.

Člen 215

Uporaba prevoznih sredstev s strani fizičnih oseb z običajnim prebivališčem na carinskem območju Unije

(člen 250(2)(d) zakonika)

1.   Fizične osebe z običajnim prebivališčem na carinskem območju Unije so upravičene do popolne oprostitve uvozne dajatve za prevozna sredstva, ki jih uporabljajo v zasebne namene in občasno, na zahtevo imetnika registracije, če je imetnik registracije v času uporabe prevoznega sredstva na carinskem območju Unije.

2.   Fizične osebe z običajnim prebivališčem na carinskem območju Unije so upravičene do popolne oprostitve uvozne dajatve za prevozna sredstva, ki jih najamejo s pisno pogodbo in jih uporabljajo v zasebne namene za enega od naslednjih namenov:

(a)

za vrnitev v kraj bivanja na carinskem območju Unije;

(b)

za zapustitev carinskega območja Unije.

3.   Fizične osebe z običajnim prebivališčem na carinskem območju Unije so upravičene do popolne oprostitve uvozne dajatve za prevozna sredstva, ki jih uporabljajo v komercialne ali zasebne namene, če jih zaposluje lastnik, najemnik ali zakupnik prevoznega sredstva in ima njihov delodajalec sedež zunaj navedenega carinskega območja.

Zasebna uporaba prevoznega sredstva je dovoljena za potovanja od kraja, kjer je uporabnik zaposlen, do njegovega prebivališča ali za namen opravljanja delovne naloge zaposlenega, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi.

Na zahtevo carinskih organov mora oseba, ki uporablja prevozno sredstvo, predložiti kopijo pogodbe o zaposlitvi.

4.   V tem členu

(a)

„zasebna uporaba“ pomeni uporabo, ki ni komercialna uporaba prevoznega sredstva;

(b)

„komercialna uporaba“ pomeni uporabo prevoznih sredstev za prevoz oseb za plačilo ali industrijski ali komercialni prevoz blaga, za plačilo ali brez njega.

Člen 216

Drugi primeri oprostitve uvozne dajatve za prevozna sredstva

(člen 250(2)(d) zakonika)

1.   Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri, kadar je treba prevozna sredstva začasno registrirati na carinskem območju Unije s predvidenim ponovnim izvozom na ime ene od naslednjih oseb:

(a)

na ime osebe s sedežem zunaj tega območja;

(b)

na ime fizične osebe z običajnim prebivališčem znotraj območja, kadar navedena oseba pripravlja prenos običajnega prebivališča v kraj zunaj tega območja.

2.   Popolna oprostitev uvoznih dajatev se v izjemnih primerih lahko odobri, kadar osebe s sedežem na carinskem območju Unije v omejenem obdobju uporabljajo prevozna sredstva v komercialne namene.

Člen 217

Roki za zaključek postopka začasnega uvoza za prevozna sredstva in zabojnike

(člen 215(4) zakonika)

Postopek začasnega uvoza za prevozna sredstva in zabojnike se zaključi, ko je blago dano v postopek, in sicer v naslednjih rokih:

(a)

za železniška prevozna sredstva: 12 mesecev;

(b)

za komercialno uporabo drugih prevoznih sredstev, ki niso železniška: čas, ki je potreben za izvedbo prevozov;

(c)

za cestna prevozna sredstva, ki jih v zasebne namene uporabljajo:

(i)

študenti: čas, ko študent biva na carinskem območju Unije z edinim namenom opravljanja študija;

(ii)

osebe, ki izpolnjujejo naloge z določenim trajanjem: čas, ko bivajo na carinskem območju Unije z edinim namenom opravljanja navedene naloge;

(iii)

v drugih primerih, vključno z jezdnimi ali vprežnimi živalmi in vozili, ki jih vlečejo: 6 mesecev;

(d)

za sredstva zračnega prevoza v zasebne namene: 6 mesecev;

(e)

za prevozna sredstva po morju in celinskih plovnih poteh v zasebne namene: 18 mesecev;

(f)

za zabojnike, njihove dodatke in opremo: 12 mesecev.

Člen 218

Roki za ponovni izvoz za podjetja za dajanje v najem

(člena 211(1) in 215(4) zakonika)

1.   Kadar se prevozno sredstvo začasno uvozi v Unijo s popolno oprostitvijo uvozne dajatve v skladu s členom 212 in se vrne podjetju za dajanje v najem, ki ima sedež znotraj carinskega območja Unije, se ponovni izvoz po postopku začasnega uvoza zaključi v roku šestih mesecev od datuma začetka vstopa prevoznega sredstva na carinsko območje Unije.

Kadar podjetje za dajanje v najem to prevozno sredstvo ponovno da v najem osebi s sedežem zunaj območja ali fizičnim osebam z običajnim prebivališčem znotraj carinskega območja Unije, se ponovni izvoz po postopku začasnega uvoza zaključi v roku šestih mesecev od datuma vstopa prevoznega sredstva na carinsko območje Unije in tri tedne od sklenitve pogodbe o ponovnem najemu.

Šteje se, da je datum vstopa na carinsko območje Unije datum sklenitve pogodbe o najemu, na podlagi katere je bilo prevozno sredstvo uporabljeno ob vstopu na navedeno območje, razen če ni bil dokazan dejanski datum vstopa.

2.   Dovoljenje za začasni uvoz prevoznih sredstev iz odstavka 1 se odobri, pod pogojem da se prevozno sredstvo uporablja izključno za ponovni izvoz.

3.   V primeru iz člena 215(2) se prevozno sredstvo v roku treh tednov od sklenitve pogodbe o najemu ali ponovnem najemu vrne podjetju za dajanje v najem, ki ima sedež na carinskem območju Unije, kadar prevozno sredstvo uporablja fizična oseba za vrnitev v kraj bivanja na carinskem območju Unije, ali se ponovno izvozi, kadar ta oseba prevozno sredstvo uporablja za zapustitev carinskega območja Unije.

Pododdelek 3

Blago, ki niso prevozna sredstva, palete in zabojniki

Člen 219

Osebni predmeti in blago za šport, ki jih uvozijo potniki

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za blago, ki ga uvozijo potniki, ki imajo stalno prebivališče zunaj carinskega območja Unije, kadar je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

blago so predmeti za osebno rabo, ki so upravičeno potrebni za potovanje;

(b)

blago se uporablja za športne namene.

Člen 220

Material za razvedrilo pomorščakov

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za material za razvedrilo pomorščakov v naslednjih primerih:

(a)

kadar se uporablja na plovilu, ki pluje v mednarodnem pomorskem prometu;

(b)

kadar je raztovorjen s takega plovila in ga posadka začasno uporablja na obali;

(c)

kadar ga uporablja posadka takega plovila v kulturnih ali socialnih ustanovah, ki jih upravljajo neprofitne organizacije, ali v svetiščih, kjer se redno opravljajo verski obredi za pomorščake.

Člen 221

Material za pomoč ob nesrečah

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za material za pomoč ob nesrečah, kadar se uporablja v povezavi z ukrepi, sprejetimi za odpravo posledic nesreč ali podobnih okoliščin, ki prizadenejo carinsko območje Unije.

Vložnik in imetnik postopka imata lahko sedež na carinskem območju Unije.

Člen 222

Medicinska, kirurška in laboratorijska oprema

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri, kadar se medicinska, kirurška in laboratorijska oprema pošilja na posodo na zahtevo bolnišnice ali druge medicinske ustanove, ki nujno potrebuje tako opremo, da izboljša svoje zmogljivosti in kadar je namenjena diagnosticiranju ali terapiji. Vložnik in imetnik postopka imata lahko sedež na carinskem območju Unije.

Člen 223

Živali

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za živali, katerih lastnik je oseba s sedežem zunaj carinskega območja Unije.

Člen 224

Blago za uporabo na obmejnih območjih

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za naslednje blago, ki je namenjeno uporabi na obmejnih območjih:

(a)

oprema, ki je v lasti in jo uporabljajo osebe s sedežem na obmejnem območju tretje države, ki meji na obmejno območje Unije, kjer naj bi se blago uporabljalo;

(b)

blago, ki se uporablja pri projektih za gradnjo, popravilo ali vzdrževanje infrastrukture na takem obmejnem območju Unije, za katero so odgovorni javni organi.

Člen 225

Nosilci zvoka, slike ali podatkov ter promocijsko gradivo

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za naslednje blago:

(a)

nosilci zvoka, slike ali podatkov, ki se dobavijo brezplačno in uporabljajo za predstavitev pred komercializacijo, snemanje zvočnega zapisa, sinhronizacijo ali kopiranje;

(b)

material, ki se uporablja izključno v reklamne namene, v katerem so zajeta prevozna sredstva, ki so posebej opremljena za te namene.

Člen 226

Profesionalna oprema

(člen 250(2)(d) zakonika)

1.   Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za profesionalno opremo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

je last osebe s sedežem zunaj carinskega območja Unije;

(b)

uvozi jo oseba s sedežem zunaj carinskega območja Unije ali lastnikov uslužbenec s sedežem znotraj carinskega območja Unije;

(c)

uporablja jo uvoznik ali se uporablja pod njegovim nadzorom, razen pri avdiovizualnih koprodukcijah.

2.   Ne glede na odstavek 1 se odobri popolna oprostitev uvozne dajatve za prenosna glasbila, ki jih potniki začasno uvozijo, ki se uporabijo kot profesionalna oprema. Potniki imajo lahko bivališče znotraj ali zunaj carinskega območja Unije.

3.   Popolna oprostitev uvozne dajatve se ne odobri za profesionalno opremo, ki se bo uporabljala v naslednjih primerih:

(a)

industrijska proizvodnja blaga;

(b)

industrijsko pakiranje blaga;

(c)

izkoriščanje naravnih virov;

(d)

gradnja, popravilo ali vzdrževanje stavb;

(e)

izvajanje zemeljskih in podobnih del.

Točke (c), (d) in (e) se ne uporabljajo za ročno orodje.

Člen 227

Pedagoško gradivo in znanstvena oprema

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za pedagoško gradivo in znanstveno opremo, kadar izpolnjujeta naslednje pogoje:

(a)

sta last osebe s sedežem zunaj carinskega območja Unije;

(b)

uvozijo ju neprofitne ali zasebne znanstvene, pedagoške ustanove ali ustanove za poklicno usposabljanje, in se uporabljata izključno za poučevanje, poklicno usposabljanje ali znanstveno raziskovanje, ki spadajo v okvir pristojnosti navedenih ustanov;

(c)

uvoženi sta v smiselnih količinah ob upoštevanju namena uvoza;

(d)

izključeni sta iz čiste komercialne uporabe.

Člen 228

Embalaža

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za naslednje blago:

(a)

uvožena embalaža je polna, namenjena ponovnemu izvozu prazna ali polna;

(b)

uvožena embalaža je prazna, namenjena ponovnemu izvozu prazna ali polna.

Člen 229

Kalupi, matrice, klišeji, slike, instrumenti za merjenje, preverjanje in testiranje ter drugi podobni predmeti

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za kalupe, matrice, klišeje, slike, instrumente za merjenje, preverjanje in testiranje ter druge podobne predmete, kadar izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

so last osebe s sedežem zunaj carinskega območja Unije;

(b)

jih v proizvodnji uporabi oseba s sedežem na carinskem območju Unije, izvozi pa se več kot 50 % proizvodnje, ki izhaja iz te uporabe.

Člen 230

Posebno orodje in instrumenti

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za posebno orodje in instrumente, kadar izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

so last osebe s sedežem zunaj carinskega območja Unije;

(b)

so na voljo za proizvodnjo blaga osebi s sedežem na carinskem območju Unije, izvozi pa se vsaj 50 % blaga, narejenega v tej proizvodnji.

Člen 231

Blago za izvedbo preskusov ali blago, ki je predmet preskusov

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za blago v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

na blagu se opravijo preskusi, poskusi ali predstavitve;

(b)

na blagu se opravijo preskusi ustreznosti, ki morajo v skladu s prodajno pogodbo dati zadovoljive rezultate;

(c)

blago se uporablja za izvedbo preskusov, poskusov ali predstavitev brez finančne koristi.

Člen 232

Vzorci

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvozne dajatve se odobri za vzorce, ki se uporabljajo samo za prikaz ali predstavitev na carinskem območju Unije, če je količina vzorcev smiselna glede na navedeno uporabo.

Člen 233

Nadomestna proizvodna sredstva

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za nadomestna proizvodna sredstva, kadar dobavitelj ali serviser začasno da stranki na voljo nadomestna proizvodna sredstva do dobave ali popravila podobnega blaga.

Člen 234

Blago za prireditve ali za prodajo v nekaterih primerih

(člen 250(2)(d) zakonika)

1.   Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za blago, ki se razstavi ali uporabi na javni prireditvi, ki ni organizirana samo za komercialno prodajo blaga, ali se pridobi na takih prireditvah iz blaga, danega v postopek začasnega uvoza.

V izjemnih primerih lahko carinski organi odobrijo popolno oprostitev uvoznih dajatev za blago, ki se razstavi ali uporabi na drugih prireditvah ali se pridobi na takih drugih prireditvah iz blaga, danega v postopek začasnega uvoza.

2.   Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za blago, ki ga lastnik predloži za pregled osebi v Uniji, ki ga ima nato po pregledu pravico kupiti.

3.   Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za naslednje:

(a)

umetniška dela, zbirateljske predmete in starine, kakor so opredeljeni v Prilogi IX Direktive 2006/112/ES, uvožene za razstavo zaradi morebitne prodaje;

(b)

blago, ki ni nove izdelave, uvoženo zaradi prodaje na dražbi.

Člen 235

Rezervni deli, dodatki in oprema

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za rezervne dele, dodatke in opremo, ki se uporabljajo za popravilo in vzdrževanje, vključno z remontom, prilagoditvami in ohranitvijo blaga, danega v postopek začasnega uvoza.

Člen 236

Drugo blago

(člen 250(2)(d) zakonika)

Popolna oprostitev uvoznih dajatev se lahko odobri za blago, ki ni našteto v členih 208 do 216 in 219 do 235, ali tisto blago, ki ne izpolnjuje pogojev iz navedenih členov, v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

blago, uvoženo občasno za največ tri mesece;

(b)

blago, uvoženo v posebnih primerih brez ekonomskega učinka v Uniji.

Člen 237

Posebni roki za zaključek postopka

(člen 215(4) zakonika)

1.   Za blago iz člena 231(c), člena 233 in člena 234(2) je rok za zaključek postopka šest mesecev od datuma, ko je blago dano v postopek začasnega uvoza.

2.   Za živali iz člena 223 rok za zaključek postopka ne sme biti krajši od 12 mesecev od datuma, ko so živali dane v postopek začasnega uvoza.

Pododdelek 4

Potek postopka

Člen 238

Navedbe, ki se vključijo v carinsko deklaracijo

(člen 6(2) zakonika)

1.   Kadar je blago, ki je dano v postopek začasnega uvoza, nadalje dano v carinski postopek, ki omogoča zaključek postopka začasnega uvoza v skladu s členom 215(1) zakonika, mora carinska deklaracija za nadaljnji carinski postopek, ki ni zvezek ATA ali CPD, vsebovati oznako „TA“ in zadevno številko dovoljenja, če je primerno.

2.   Kadar je blago, ki je dano v postopek začasnega uvoza, ponovno izvoženo v skladu s členom 270(1) zakonika, mora deklaracija za ponovni izvoz, ki ni zvezek ATA ali CPD, vsebovati navedbe iz odstavka 1.

Oddelek 2

Posebna raba

Člen 239

Obveznost imetnika dovoljenja za posebno rabo

(člen 211(1)(a) zakonika)

Dovoljenje za posebno rabo se odobri, če se imetnik dovoljenja obveže, da bo izpolnil katero koli od naslednjih obveznosti:

(a)

da bo uporabil blago za namene, določene za uporabo izvzetja od dajatve ali znižane stopnje dajatve;

(b)

da bo prenesel obveznost iz točke (a) na drugo osebo, pod pogoji, ki jih določijo carinski organi.

POGLAVJE 5

Oplemenitenje

Člen 240

Dovoljenje

(člen 211 zakonika)

1.   Dovoljenje za uporabo postopka oplemenitenja določa ukrepe, na podlagi katerih je ugotovljeno, da:

(a)

so oplemeniteni proizvodi nastali pri oplemenitenju blaga, danega v postopek oplemenitenja;

(b)

so izpolnjeni pogoji za uporabo enakovrednega blaga v skladu s členom 223 zakonika ali sistema standardne zamenjave v skladu s členom 261 zakonika.

2.   Dovoljenje za uporabo postopka aktivnega oplemenitenja se lahko odobri za proizvodne pripomočke v smislu člena 5(37)(e) zakonika, razen za:

(a)

gorivo in druge vire energije, razen tistih, ki so potrebni za preskušanje oplemenitenih proizvodov ali za odkrivanje napak v blagu v postopku, ki ga je treba popraviti;

(b)

druga maziva, razen tistih, ki so potrebna za preskušanje, popravljanje ali odstranitev oplemenitenih proizvodov;

(c)

opremo in orodje.

3.   Dovoljenje za uporabo postopka aktivnega oplemenitenja se odobri le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

blaga po postopku oplemenitenja ni mogoče gospodarsko povrniti v sestavo ali stanje pred vnosom v postopek;

(b)

uporaba postopka ne more privesti do izogibanja pravilom o poreklu in količinskim omejitvam, ki se uporabljajo za uvoženo blago.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar se višina uvozne dajatve določi v skladu s členom 86(3) zakonika.

Člen 241

Navedbe, ki se vključijo v carinsko deklaracijo za postopek aktivnega oplemenitenja

(člen 6(2) zakonika)

1.   Kadar so blago, ki je dano v postopek aktivnega oplemenitenja, ali nastali oplemeniteni proizvodi nadalje dani v carinski postopek, ki omogoča zaključek postopka aktivnega oplemenitenja v skladu s členom 215(1) zakonika, mora carinska deklaracija za nadaljnji carinski postopek, ki ni zvezek ATA ali CPD, vsebovati oznako „IP“ in zadevno številko dovoljenja ali številko INF.

Kadar za blago, ki je dano v postopek aktivnega oplemenitenja, veljajo posebni ukrepi trgovinske politike in se takšni ukrepi še naprej uporabljajo, ko je blago – v obliki oplemenitenih proizvodov ali ne – dano v nadaljnji carinski postopek, mora carinska deklaracija za nadaljnji carinski postopek vsebovati navedbe iz prvega pododstavka in oznako „C P M“.

2.   Kadar je blago, ki je dano v postopek aktivnega oplemenitenja, ponovno izvoženo v skladu s členom 270(1) zakonika, mora deklaracija za ponovni izvoz vsebovati navedbe iz odstavka 1.

Člen 242

Pasivno oplemenitenje IM/EX

(člen 211(1) zakonika)

1.   Dovoljenje za postopek pasivnega oplemenitenja IM/EX določa rok, v katerem je treba unijsko blago, ki je nadomeščeno z enakovrednim blagom, dati v postopek pasivnega oplemenitenja. Ta rok ne sme presegati šestih mesecev.

Na zahtevo imetnika dovoljenja se lahko rok podaljša tudi po njegovem izteku, če celotno obdobje ne presega enega leta.

2.   V primeru predhodnega uvoza oplemenitenih proizvodov se predloži zavarovanje za znesek uvozne dajatve, ki bi se plačala, če nadomeščeno unijsko blago ne bi bilo dano v postopek pasivnega oplemenitenja v skladu z odstavkom 1.

Člen 243

Popravilo v skladu s postopkom pasivnega oplemenitenja

(člen 211(1) zakonika)

Kadar se postopek pasivnega oplemenitenja zahteva za popravilo , mora biti blago v začasnem izvozu mogoče popraviti, postopek pa se ne sme uporabiti za izboljšanje tehnične učinkovitosti blaga.

NASLOV VIII

IZNOS BLAGA S CARINSKEGA OBMOČJA UNIJE

POGLAVJE 1

Formalnosti pred izstopom blaga

Člen 244

Rok za vložitev predodhodnih deklaracij

(člen 263(1) zakonika)

1.   Predodhodna deklaracija iz člena 263 zakonika se vloži pri pristojnem carinskem organu v naslednjih rokih:

(a)

za pomorski promet:

(i)

za gibanje tovora v zabojnikih, razen za tovor iz točk (ii) in (iii), najpozneje 24 ur pred natovarjanjem blaga na plovilo, s katerim bo zapustilo carinsko območje Unije;

(ii)

za gibanje tovora v zabojnikih med carinskim območjem Unije in Grenlandijo, Ferskimi otoki, Islandijo ali pristanišči na Baltskem morju, Severnem morju, Črnem morju ali Sredozemskem morju in vsemi pristanišči Maroka najpozneje dve uri pred odhodom iz pristanišča na carinskem območju Unije;

(iii)

za gibanje tovora v zabojnikih med francoskimi prekomorskimi departmaji, Azori, Madeiro, Kanarskimi otoki in ozemlji zunaj carinskega območja Unije, kadar prevoz traja manj kot 24 ur, najpozneje dve uri pred odhodom iz pristanišča na carinskem območju Unije;

(iv)

za gibanje, ki ne zadeva tovora v zabojnikih, najpozneje dve uri pred odhodom iz pristanišča na carinskem območju Unije;

(b)

za zračni promet najpozneje 30 minut pred odhodom z letališča na carinskem območju Unije;

(c)

za cestni promet in promet po celinskih plovnih poteh najpozneje eno uro, preden blago zapusti carinsko območje Unije;

(d)

za železniški promet:

(i)

kadar prevoz z vlakom od zadnje ranžirne postaje do carinskega urada izstopa traja manj kot dve uri, najpozneje eno uro pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad izstopa;

(ii)

v vseh drugih primerih najpozneje dve uri, preden blago zapusti carinsko območje Unije.

2.   Ne glede na odstavek 1 se predodhodna deklaracija, kadar zadeva blago, za katero se zahteva vračilo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 612/2009 (18), vloži pri pristojnem carinskem organu najpozneje ob natovarjanju blaga v skladu s členom 5(7) navedene uredbe.

3.   V naslednjih primerih se rok za vložitev predodhodne deklaracije uporablja za aktivna prevozna sredstva, ki se uporabljajo za zapustitev carinskega območja Unije:

(a)

kadar je blago prispelo na carinski urad izstopa na drugem prevoznem sredstvu, s katerega se prenese, preden zapusti carinsko območje Unije (intermodalni prevoz);

(b)

kadar je blago prispelo na carinski urad izstopa na prevoznem sredstvu, ki je ob zapustitvi carinskega območja Unije naloženo na aktivno prevozno sredstvo (kombinirani prevoz).

4.   Roki iz odstavkov 1, 2 in 3 se v primerih višje sile ne uporabljajo.

Člen 245

Opustitev obveznosti vložitve predodhodne deklaracije

(člen 263(2)(b) zakonika)

1.   Brez poseganja v obveznost vložitve predodhodne deklaracije v skladu s členom 158(1) zakonika ali deklaracije za ponovni izvoz v skladu s členom 270(1) zakonika se vložitev predodhodne deklaracije opusti za naslednje blago:

(a)

električno energijo;

(b)

blago, ki izstopa po cevovodu;

(c)

pisemske pošiljke;

(d)

blago, ki se giblje po pravilih iz aktov Svetovne poštne zveze;

(e)

gospodinjsko opremo, kakor je opredeljena v členu 2(1)(d) Uredbe (ES) št. 1186/2009, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe;

(f)

blago v osebni prtljagi potnikov;

(g)

blago iz člena 140(1), razen naslednjega blaga, kadar se prevaža na podlagi prevozne pogodbe:

(i)

palete, rezervni deli, dodatki in oprema za palete;

(ii)

zabojniki, rezervni deli, dodatki in oprema za zabojnike;

(iii)

prevozna sredstva, rezervni deli, dodatki in oprema za prevozna sredstva;

(h)

blago, zajeto v zvezkih ATA in CPD;

(i)

blago, ki se giblje na podlagi obrazca 302, ki ga določa sporazum med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil, ki je bil podpisan v Londonu 19. junija 1951;

(j)

blago na plovilih, ki se gibljejo med pristanišči Unije, brez kakršnega koli vmesnega pristanka v kakršnem koli pristanišču zunaj carinskega območja Unije;

(k)

blago na zrakoplovih, ki se gibljejo med letališči Unije, brez kakršnega koli vmesnega pristanka na kakršnem koli letališču zunaj carinskega območja Unije;

(l)

orožje in vojaško opremo, ki ga s carinskega območja Unije z vojaškim prevozom ali prevozom, ki se izvaja samo za namene vojaških organov, iznesejo organi, pristojni za vojaško obrambo države članice;

(m)

naslednje blago, ki se s carinskega območja Unije iznese neposredno na objekte na morju, ki jih upravlja oseba s sedežem na carinskem območju Unije:

(i)

blago, ki se uporabi za gradnjo, popravilo, vzdrževanje ali pretvorbo objektov na morju;

(ii)

blago, ki se uporabi za postavitev ali opremljanje objektov na morju;

(iii)

potrebščine, ki se uporabijo oziroma porabljajo na objektih na morju;

(n)

blago, za katero se lahko zahteva oprostitev plačila dajatev v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963, drugimi konzularnimi konvencijami ali Newyorško konvencijo o posebnih misijah z dne 16. decembra 1969;

(o)

blago, ki je kot del ali dodatna oprema dobavljeno za vgradnjo v plovila in zrakoplove ter za delovanje motorjev, strojev in druge opreme teh plovil ali zrakoplovov, ter živila in druge proizvode, namenjene za porabo ali prodajo na krovu;

(p)

blago, poslano s carinskega območja Unije na Ceuto in Melillo, v Gibraltar, Helgoland, Republiko San Marino, Vatikansko mestno državo, občino Livigno in Campione d’Italia ali v italijanske nacionalne vode Luganskega jezera, ki ležijo med obalo in politično mejo območja med Ponte Tresa in Porto Ceresio.

2.   Vložitev predodohdne deklaracije se opusti za blago v naslednjih primerih:

(a)

kadar se plovilo, ki prevaža blago med pristanišči Unije, ustavi v pristanišču zunaj carinskega območja Unije in navedeno blago ostane naloženo na krovu plovila med postankom v pristanišču zunaj carinskega območja Unije;

(b)

kadar se zrakoplov, ki prevaža blago med letališči Unije, ustavi na letališču zunaj carinskega območja Unije in navedeno blago ostane naloženo na krovu zrakoplova med postankom na letališču zunaj carinskega območja Unije;

(c)

kadar blago v pristanišču ali na letališču ni razloženo s prevoznega sredstva, ki ga je prepeljalo na carinsko območje Unije in s katerim bo prepeljano z navedenega območja;

(d)

kadar je bilo blago naloženo v prejšnjem pristanišču ali na letališču na carinskem območju Unijo, pri čemer je bila vložena predodhodna deklaracija ali se uporablja opustitev obveznosti vložitve predodhodne deklaracije, ter bo ostalo na prevoznem sredstvu, ki ga bo prepeljalo s carinskega območja Unije;

(e)

kadar je blago, ki je v začasni hrambi ali dano v postopek proste cone, pretovorjeno s prevoznega sredstva, ki ga je pripeljalo v te prostore začasne hrambe ali prosto cono pod nadzorom istega carinskega urada, na plovilo, zrakoplov ali železnico, ki ga bo prepeljala s carinskega območja Unije, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

pretovarjanje se opravi v 14 dnevih od predložitve blaga v skladu s členom 144 ali 245 zakonika oziroma se to obdobje, ki ga odobrijo carinski organi, v izjemnih okoliščinah podaljša, kadar 14 dni ne zadostuje za obravnavo navedenih okoliščin;

(ii)

informacije o blagu so dostopne carinskim organom;

(iii)

prevoznik ni obveščen o nobeni spremembi namembnega kraja blaga in prejemnika;

(f)

kadar je bilo blago pripeljano na carinsko ozemlje Unije, vendar so ga pristojni carinski organi zavrnili in je bilo nemudoma vrnjeno v državo izvoza.

POGLAVJE 2

Formalnosti ob izstopu blaga

Člen 246

Sredstva za izmenjavo informacij v primerih predložitve blaga na carinskem uradu izstopa

(člen 6(3)(a) zakonika)

Kadar se blago predloži na carinski urad izstopa v skladu s členom 267(2) zakonika, se lahko uporabijo naslednja sredstva za izmenjavo informacij, razen tehnike elektronske obdelave podatkov:

(a)

identifikacija izvozne deklaracije;

(b)

obvestila o razlikah med blagom, ki je deklarirano in prepuščeno v izvozni postopek, in predloženim blagom.

Člen 247

Sredstva za pridobivanje dokazov, da je blago zapustilo carinsko območje Unije

(člen 6(3)(a) zakonika)

Za namene potrjevanja izstopa blaga se lahko carinskim organom izvoza zagotovi dokazilo, da je blago zapustilo carinsko območje Unije, in sicer s sredstvi, ki niso tehnike elektronske obdelave podatkov.

POGLAVJE 3

Izvoz in ponovni izvoz

Člen 248

Izrek neveljavnosti carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz

(člen 174 zakonika)

1.   Kadar obstaja razlika v naravi blaga, prepuščenega v izvoz, ponovni izvoz ali pasivno oplemenitenje, v primerjavi z blagom, predloženim carinskemu uradu izstopa, carinski urad izvoza izreče zadevno deklaracijo za neveljavno.

2.   Kadar po 150-dnevnem obdobju od datuma prepustitve blaga v postopek izvoza, postopek pasivnega oplemenitenja ali ponovni izvoz carinski organ izvoza ni prejel nobenih informacij o izstopu blaga ali dokazila, da je takšno blago zapustilo carinsko območje Unije, lahko ta carinski urad zadevno deklaracijo izreče za neveljavno.

Člen 249

Sredstva za vložitev naknadne izvozne deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz

(člen 6(3)(a) zakonika)

Kadar je zahtevana izvozna deklaracija ali deklaracija za ponovni izvoz, blago pa je bilo izneseno s carinskega območja Unije brez te deklaracije, se lahko za naknadno vložitev izvozne deklaracije uporabijo drugi načini, ki ne podpirajo elektronske obdelave podatkov.

NASLOV IX

KONČNE DOLOČBE

Člen 250

Ponovna ocena dovoljenj, ki so 1. maja 2016 že veljavna

1.   Dovoljenja, odobrena na podlagi Uredbe (EGS) št. 2913/92 ali Uredbe (EGS) št. 2454/93, ki so 1. maja 2016 že veljavna in ki nimajo omejenega obdobja veljavnosti, se ponovno ocenijo.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se naslednja dovoljenja ne ocenijo ponovno:

(a)

dovoljenja izvoznikov za dajanje izjave na računu, kakor je določeno v členih 97v in 117 Uredbe (EGS) št. 2454/93;

(b)

dovoljenja za upravljanje materialov z uporabo metode ločenega knjigovodskega izkazovanja, kakor je določeno v členu 88 Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Člen 251

Veljavnost dovoljenj, ki so 1. maja 2016 že veljavna

1.   Dovoljenja, odobrena na podlagi Uredbe (EGS) št. 2913/92 ali Uredbe (EGS) št. 2454/93, ki so 1. maja 2016 že veljavna, ostanejo v veljavi:

(a)

za dovoljenja, ki imajo omejeno obdobje veljavnosti, do konca navedenega obdobja ali 1. maja 2019, pri čemer se upošteva zgodnejši datum;

(b)

za vsa druga dovoljenja, dokler se dovoljenje ne ponovno oceni v skladu s členom 250(1).“.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 dovoljenja iz člena 250(2)(a) in (b) ostanejo v veljavi za obdobje, določeno v navedenih dovoljenjih.

Člen 252

Veljavnost odločb o zavezujočih informacijah, ki so 1. maja 2016 že veljavne

Odločbe o zavezujočih informacijah, ki so 1. maja 2016 že veljavne, ostanejo v veljavi za obdobje, določeno v navedenih odločbah. Takšna odločba je od 1. maja 2016 zavezujoča za carinske organe in imetnika odločbe.

Člen 253

Veljavnost odločb o odobritvi odloga plačila, ki so 1. maja 2016 že veljavne

Odločbe o odobritvi odloga plačila, sprejete v skladu s členom 224 Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki so 1. maja 2016 že veljavne, ostanejo v veljavi:

(a)

kadar se odločba odobri za uporabo postopka iz člena 226(a) Uredbe (EGS) št. 2913/92, je njena veljavnost neomejena;

(b)

kadar se odločba odobri za uporabo katerega koli postopka iz člena 226(b) ali (c) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ostane v veljavi do ponovne ocene dovoljenja za uporabo splošnega zavarovanja, ki je z njo povezano.

Člen 254

Uporaba dovoljenj in odločb, ki so 1. maja 2016 že veljavna

Kadar odločba ali dovoljenje ostane veljavno po 1. maju 2016 v skladu s členi 251 do 253, veljajo tisti pogoji, na podlagi katerih se od 1. maja 2016 uporablja navedena odločba ali dovoljenje, ki so določeni v ustreznih določbah zakonika, Izvedbene uredbe 2015/2447 (19) in te uredbe, kakor je navedeno v preglednici ujemanja iz Priloge 90.

Člen 255

Prehodne odločbe za uporabo carinskih oznak

Carinske oznake in carinske oznake posebne vrste, ki so v skladu s Prilogo 46a Uredbe (EGS) št. 2454/93, se lahko uporabljajo do porabe zalog ali do 1. maja 2019, pri čemer se upošteva, kar nastopi prej.

Člen 256

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po dnevu njene objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. maja 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. julija 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(2)  Odločba št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (UL L 23, 26.1.2008, str. 21).

(3)  Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

(4)  Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, 23.12.1994, str. 1).

(5)  Dokument Sveta 16271/1/10 Rev. 1.

(6)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(7)  Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L 9, 14.1.2009, str. 12).

(8)  UL L 130, 27.5.1993, str. 1.

(9)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 91).

(10)  UL L 226, 13.8.1987, str. 2.

(11)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(12)  Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).

(13)  UL L 324, 10.12.2009, str. 23.

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(15)  Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).

(16)  Uredba (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (UL L 150, 20.5.2014, str. 1).

(17)  Uredba Sveta (ES) št. 150/2003 z dne 21. januarja 2003 o opustitvi uvoznih dajatev za nekatere vrste orožja in vojaško opremo (UL L 25, 30.1.2003, str. 1).

(18)  Uredba Komisije (ES) št. 612/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 186, 17.7.2009, str. 1).

(19)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (glej stran 558 tega Uradnega lista).


KAZALO

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

PRILOGA A

Skupne podatkovne zahteve za zahtevke in odločbe 111

PRILOGA B

Skupne podatkovne zahteve za deklaracije, obvestila in dokazila o carinskem statusu unijskega blaga 163

PRILOGA B-01

Standardne deklaracije v papirni obliki – opombe in obrazci, ki se uporabljajo 227

PRILOGA B-02

Spremna tranzitna listina 266

PRILOGA B-03

Seznam postavk 269

PRILOGA B-04

Spremna tranzitna/varnostna listina („STVL“) 271

PRILOGA B-05

Tranzitni/varnostni seznam postavk („TVSP“) 274

PRILOGA 12-01

Skupne podatkovne zahteve za registracijo gospodarskih subjektov in drugih oseb 276

NASLOV II

DEJAVNIKI, NA PODLAGI KATERIH SE UPORABLJAJO UVOZNE ALI IZVOZNE DAJATVE, IN DRUGI UKREPI V ZVEZI Z BLAGOVNO MENJAVO

PRILOGA 22-01

Uvodne opombe in seznam bistvenih predelav in obdelav, na podlagi katerih se dodeli nepreferencialno poreklo 279

PRILOGA 22-02

Zahtevek za informativno potrdilo INF 4 in informativno potrdilo INF 4 338

PRILOGA 22-03

Uvodne opombe in seznam postopkov obdelave ali predelave, ki podeljujejo status izdelka s poreklom 339

PRILOGA 22-04

Materiali, izključeni iz regionalne kumulacije 396

PRILOGA 22-05

Obdelava, izločena iz regionalne kumulacije splošne sheme preferencialov (tekstilni izdelki) 400

PRILOGA 22-11

Uvodne opombe in seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da proizvedeni izdelek lahko pridobi status blaga s poreklom 401

PRILOGA 22-13

Izjava na računu 514

NASLOV III

CARINSKI DOLG IN ZAVAROVANJE

PRILOGA 32-01

Izjava poroka – posamezno zavarovanje 517

PRILOGA 32-02

Izjava poroka – posamezno zavarovanje v obliki kuponov 518

PRILOGA 32-03

Izjava poroka – splošno zavarovanje 519

PRILOGA 32-04

Obvestilo poroku glede nezaključenega postopka tranzita Unije 520

PRILOGA 32-05

Obvestilo poroku glede zavezanosti za plačilo dolga v postopku tranzita Unije 521

PRILOGA 33-01

Zahtevek garantnemu združenju za plačilo dolga v postopku tranzita z zvezkom ATA/e-ATA 522

PRILOGA 33-02

Obvestilo poroku glede zavezanosti za plačilo dolga v postopku tranzita z zvezkom CPD 523

PRILOGA 33-03

Vzorec obvestila o zahtevku garantnemu združenju za plačilo dolga v postopku tranzita z zvezkom ATA/e-ATA 524

PRILOGA 33-04

Obrazec za obračun dajatev in davkov, ki izhajajo iz zahtevka garantnemu združenju za plačilo dolga v postopku tranzita z zvezkom ATA/e-ATA 525

PRILOGA 33-05

Vzorec zaključka, iz katerega je razvidno, da se je že začel postopek v zvezi z zahtevkom, ki se nanaša na garantno združenje v državi članici, kjer je nastal carinski dolg v postopku tranzita z zvezkom ATA/e-ATA 527

PRILOGA 33-06

Zahteva po dodatnih podatkih, če je blago v drugi državi članici 528

PRILOGA 33-07

Odpust/povračilo 529

NASLOV IV

BLAGO, VNESENO NA CARINSKO OBMOČJE UNIJE

Brez priloge

NASLOV V

SPLOŠNA PRAVILA O CARINSKEM STATUSU, DAJANJU BLAGA V CARINSKI POSTOPEK, PREVERJANJU, SPROSTITVI IN PREPUSTITVI BLAGA

Brez priloge

NASLOV VI

SPROSTITEV BLAGA V PROSTI PROMET IN OPROSTITEV UVOZNE DAJATVE

PRILOGA 61-01

Potrdila o tehtanju banan – podatkovne zahteve 530

PRILOGA 62-01

Informativni list INF 3 – podatkovne zahteve 531

NASLOV VII

POSEBNI POSTOPKI

PRILOGA 71-01

Spremna listina, kadar je blago prijavljeno ustno za začasni uvoz 537

PRILOGA 71-02

Občutljivo blago in proizvodi 539

PRILOGA 71-03

Seznam dovoljenih običajnih oblik ravnanja 541

PRILOGA 71-04

Posebne določbe glede enakovrednega blaga 543

PRILOGA 71-05

Standardizirana izmenjava informacij (INF) 546

PRILOGA 71-06

Informacije, ki se predložijo v obračunu zaključka 551

PRILOGA 72-03

TC 11 – Potrdilo o prejemu 552

NASLOV VIII

IZNOS BLAGA S CARINSKEGA OBMOČJA UNIJE

Brez priloge

NASLOV IX

PRILOGA 90

Preglednica ujemanja iz člena 254 553

PRILOGA A

SKUPNE PODATKOVNE ZAHTEVE ZA ZAHTEVKE IN ODLOČBE

Uvodne opombe k tabelam s podatkovnimi zahtevami za zahtevke in odločbe

SPLOŠNE DOLOČBE

1.

Določbe, vključene v te opombe, se uporabljajo za vse naslove te priloge.

2.

Tabele s podatkovnimi zahtevami v naslovih I do XXI vsebujejo vse podatkovne elemente, ki so potrebni za zahtevke in odločbe, obravnavane v tej prilogi.

3.

Oblike, oznake in, če je primerno, struktura podatkovnih zahtev, opisanih v tej prilogi, so določene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447, ki se sprejme v skladu s členom 8(1)(a) zakonika.

4.

Podatkovne zahteve, opredeljene v tej prilogi, se uporabljajo za zahtevke in odločbe, vložene z uporabo tehnike elektronske obdelave podatkov, ter za zahtevke in odločbe v papirni obliki.

5.

Podatkovni elementi, ki se lahko navedejo pri več zahtevkih in odločbah, so določeni v tabeli s podatkovnimi zahtevami v poglavju 1 naslova I te priloge.

6.

Podatkovni elementi, ki so specifični za nekatere vrste zahtevkov in odločb, so določeni v naslovih II do XXI te priloge.

7.

Posebne določbe, ki zadevajo posamezne podatkovne elemente, kakor so opisani v poglavju 2 naslovov I do XXI te priloge, se uporabljajo ne glede na status podatkovnega elementa (PE) v tabelah s podatkovnimi zahtevami. Na primer PE 5/8 „Identifikacija blaga“ je v tabeli s podatkovnimi zahtevami v poglavju 1 naslova I te priloge označen kot obvezen (status „A“) pri dovoljenjih za aktivno oplemenitenje (stolpec 8a) in pasivno oplemenitenje (stolpec 8b); vendar se ta podatek ne navede pri aktivnem ali pasivnem oplemenitenju v primeru enakovrednega blaga ter pasivnem oplemenitenju z uporabo sistema standardne zamenjave, kakor je opisano v poglavju 2 naslova I te priloge.

8.

Če oznake, ki se nanašajo na zadevni podatkovni element, ne navajajo drugače, se podatkovni elementi, navedeni v ustrezni tabeli s podatkovnimi zahtevami, lahko uporabljajo za zahtevke in odločbe.

9.

Status, naveden v spodnji tabeli s podatkovnimi zahtevami, ne vpliva na dejstvo, da se nekateri podatki predložijo le, če to upravičujejo okoliščine. Na primer PE 5/6 „Enakovredno blago“ se uporablja le, če se zahteva uporaba enakovrednega blaga v skladu s členom 223 zakonika.

10.

Če se v skladu s členom 163 vloži zahtevek za uporabo posebnega postopka, ki ni tranzit, se poleg podatkovnih zahtev za carinsko deklaracijo, določenih za zadevni postopek v oddelku 1 poglavja 3 naslova I Priloge B, predloži nabor podatkov, opredeljen v stolpcu 8f tabele s podatkovnimi zahtevami iz naslova I te priloge.

NASLOV I

Zahtevki in odločbe

POGLAVJE 1

Legenda

Stolpci

Vrsta zahtevka/odločbe

Pravna podlaga

Številka naslova posebnih podatkovnih zahtev

Zaporedna številka PE

zaporedna številka zadevnega podatkovnega elementa

Ime PE

poimenovanje zadevnega podatkovnega elementa

Odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami

1a

zahtevki in odločbe v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami

(odločba ZTI)

člen 33 zakonika

naslov II

1b

zahtevki in odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu blaga

(odločba ZIPB)

člen 33 zakonika

naslov III

Pooblaščeni gospodarski subjekt

2

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za status pooblaščenega gospodarskega subjekta

člen 38 zakonika

naslov IV

Carinsko vrednotenje

3

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za poenostavitev določitve zneskov, ki so del carinske vrednosti blaga

člen 73 zakonika

naslov V

Splošno zavarovanje in odlog plačila

4a

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za predložitev splošnega zavarovanja, vključno z morebitnim znižanjem ali opustitvijo zavarovanja

člen 95 zakonika

naslov VI

4b

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za odlog plačila plačljive dajatve, če se dovoljenje ne izda v zvezi z eno samo operacijo

člen 110 zakonika

naslov VII

4c

vložitev zahtevka in izdaja odločbe o povračilu ali odpustu zneskov uvozne ali izvozne dajatve

člen 116 zakonika

naslov VIII

Formalnosti v zvezi s prihodom blaga

5

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za upravljanje prostorov za začasno hrambo blaga

člen 148 zakonika

naslov IX

Carinski status blaga

6a

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za vzpostavitev rednega ladijskega prevoza

Člen 120

naslov X

6b

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za status pooblaščenega izdajatelja

Člen 128

naslov XI

Carinske formalnosti

7a

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za uporabo poenostavljene deklaracije

člen 166(2) zakonika

naslov XII

7b

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za centralizirano carinjenje

člen 179 zakonika

naslov XIII

7c

Vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za vložitev carinske deklaracije z vpisom podatkov v evidence deklaranta, tudi za izvozni postopek

člen 182 zakonika

naslov XIV

7d

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za samooceno

člen 185 zakonika

naslov XV

7e

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za status pooblaščenega tehtalca banan

Člen 155

naslov XVI

Posebni postopki

8a

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za uporabo postopka aktivnega oplemenitenja

člen 211(1)(a) zakonika

naslov XVII

8b

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za uporabo postopka pasivnega oplemenitenja

člen 211(1)(a) zakonika

naslov XVIII

8c

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za uporabo postopka posebne rabe

člen 211(1)(a) zakonika

 (1)

8d

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za uporabo postopka začasnega uvoza

člen 211(1)(a) zakonika

 (1)

8e

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga

člen 211(1)(b) zakonika

naslov XIX

8f

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za uporabo postopka začasnega uvoza, postopka posebne rabe ter postopka aktivnega ali pasivnega oplemenitenja v primerih, v katerih se uporablja člen 163

člen 211(1)(a) zakonika in člen 163

 (1)

Tranzit

9a

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za status pooblaščenega prejemnika za postopek TIR

člen 230 zakonika

 (1)

9b

Vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za status pooblaščenega pošiljatelja za postopek tranzita Unije

člen 233(4)(a) zakonika

naslov XX

9c

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za status pooblaščenega prejemnika za postopek tranzita Unije

člen 233(4)(b) zakonika

 (1)

9d

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za uporabo posebnih carinskih oznak

člen 233(4)(c) zakonika

naslov XXI

9e

vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za uporabo tranzitne deklaracije z zmanjšanim naborom podatkov

člen 233(4)(d) zakonika

 (1)

9f

Vložitev zahtevka in izdaja dovoljenja za uporabo elektronske prevozne listine kot carinske deklaracije

člen 233(4)(e) zakonika


Oznake v celicah tabele

Oznaka

Opis oznake

A

obvezno: podatki, ki jih zahteva vsaka država članica.

B

neobvezno za države članice: podatki, ki jih države članice lahko opustijo.

C

neobvezno za vložnika: podatki, ki jih vložnik lahko predloži, vendar jih države članice od njega ne morejo zahtevati.


Podatkovne skupine

Skupina

Poimenovanje skupine

Skupina 1

podatki o zahtevku/odločbi

Skupina 2

sklicevanja na spremne listine, potrdila in dovoljenja

Skupina 3

udeleženci

Skupina 4

datumi, ure, obdobja in kraji

Skupina 5

identifikacija blaga

Skupina 6

pogoji

Skupina 7

dejavnosti in postopki

Skupina 8

drugo


Oznake

Vrsta oznake

Opis oznake

[*]

Ta podatkovni element se uporablja samo za zadevni zahtevek.

[+]

Ta podatkovni element se uporablja samo za zadevno odločbo.


Tabela s podatkovnimi zahtevami

Zaporedna številka PE

Ime PE

1a

1b

2

3

4a

4b

4c

5

6a

6b

7a

7b

7c

7d

7e

8a

8b

8c

8d

8e

8f

9a

9b

9c

9d

9e

9f

Skupina 1 – podatki o zahtevku/odločbi

1/1

Oznaka vrste zahtevka/odločbe

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

A

A

A

A

A

A

1/2

Podpis/overitev

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

A

A

A

A

A

A

1/3

Vrsta zahtevka

 

 

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

 

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

 

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

1/4

Ozemeljska veljavnost – Unija

 

 

 

 

A

A

 

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

A

A

A

A

 

A

1/5

Ozemeljska veljavnost – države skupnega tranzita

 

 

 

 

A

[1]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A

1/6

Referenčna številka odločbe

A [+]

A [+]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

 

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

A [2]

1/7

Carinski organ odločanja

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

 

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

Skupina 2 – sklicevanja na spremne listine, potrdila in dovoljenja

2/1

Drugi zahtevki in odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami, izdane imetniku

A [*]

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2/2

Odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami, izdane drugim imetnikom

A [*]

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2/3

Pravni ali upravni postopki, ki so zaključeni ali v teku

A [*]

A [*]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2/4

Priloženi dokumenti

A [*]

A [*]

A [*]

A

A

A

A [3]

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

A

A

A

A

A

A

2/5

Identifikacijska številka skladišča

 

 

 

 

 

 

 

A [+]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A [+]

 

 

 

 

 

 

 

Skupina 3 – udeleženci

3/1

Vložnik/imetnik dovoljenja ali odločbe

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

 

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

3/2

Identifikacija vložnika/imetnika dovoljenja ali odločbe

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

A

A

A

A

A

A

3/3

Zastopnik

A [*] [4]

A [*] [4]

 

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

 

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

A [4]

3/4

Identifikacija zastopnika

A [*]

A [*]

 

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

A

A

A

A

A

A

3/5

Ime in priimek ter kontaktni podatki osebe, odgovorne za carinske zadeve

 

 

A [*]

A [*] [5]

A [*] [5]

 

 

 

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

 

A [*] [5]

 

 

 

 

 

 

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

3/6

Kontaktna oseba, odgovorna za zahtevek

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

C [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

 

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

3/7

Oseba, ki vodi družbo, ki je vložila zahtevek, ali nadzoruje njeno upravljanje

 

 

A [*]

A [*] [5]

A [*] [5]

 

 

 

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

 

A [*] [5]

 

 

 

 

 

 

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

3/8

Lastnik blaga

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A

 

A

[6]

 

 

 

 

 

 

Skupina 4 – datumi, ure, obdobja in kraji

4/1

Kraj

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

 

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

A [7]

4/2

Datum

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

A

A

A

A

A

A

4/3

Kraj, v katerem se vodi oziroma je dostopna glavna računovodska evidenca za carinske namene

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

 

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

 

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5] [8]

 

 

 

 

A [*] [5]

A [*] [5]

A [*] [5]

4/4

Kraj, kjer se vodijo evidence

 

 

 

A [*]

A [*]

A [*]

 

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*] [9]

A [*]

A [*] [9]

A [*]

A [*] [8]

 

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

A [*]

4/5

Kraj prve uporabe ali oplemenitenja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A [*] [10]

 

A [*] [10]

A [*] [10]

 

A [*] [10]

 

 

 

 

 

 

4/6

[Zahtevani] datum začetka veljavnosti odločbe

A [+]

A [+]

A [+]

C [*]

A

[+]

C [*]

A

[+]

C [*]

A [+]

 

C [*]

A

[+]

C [*]

A

[+]

C [*]

A

[+]

C [*]

A

[+]

C [*]

A

[+]

C [*]

A

[+]

C [*]

A

[+]

C [*]

A

[+]

C [*] A

[+]

C [*] A [+]

C [*] A [+]

C [*] A

[+]

C [*] A [+]

 

C [*]

A

[+]

C [*]

A

[+]

C [*]

A

[+]

C [*]

A

[+]

C [*]

A

[+]

C [*]

A

[+]

4/7

Datum izteka veljavnosti odločbe

A [+]

A [+]

 

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

 

 

 

 

 

 

 

 

4/8

Lokacija blaga

 

 

 

 

 

 

A

[*] [11]

 

 

 

 

A

A

A

A

 

 

 

 

 

 

A

A

A

 

 

 

4/9

Kraj(i) oplemenitenja ali uporabe

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A

A

A

A

 

A

 

 

 

 

 

 

4/10

Carinski urad prepustitve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

 

 

4/11

Carinski urad zaključka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

 

4/12

Carinski urad zavarovanja

 

 

 

 

A

[+]

A

 

A

 

 

 

 

 

 

 

A

A [12]

A

A

A

 

 

 

 

 

 

 

4/13

Nadzorni carinski urad

 

 

 

 

 

 

 

A [+]

 

 

A [+]

A

[+]

A [+]

A [+]

 

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

A [+]

 

 

 

 

 

 

4/14

Namembni carinski urad(i)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

C [*]

A [+]

 

C [*]

A [+]

 

 

A

4/15

Carinski urad(i) odhoda

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

C [*]

A [+]

 

 

 

A

4/16

Rok

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A [+]

 

A

[+]

A [+] [13]

 

 

 

 

 

 

 

 

A [+]

A [+]

A [+]

 

 

 

4/17

Rok za zaključek postopka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A

A

A

A

 

A

 

 

 

 

 

 

4/18

Obračun zaključka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A [+]

[14]

 

A [+]

 

 

A [+]

[15]

 

 

 

 

 

 

Skupina 5 – identifikacija blaga

5/1

Oznaka blaga

C [*]

A [+]

A

 

A

 

 

A

[*]

 

 

 

 

A

A

A

 

A

A

A

A

C [*]

 

 

 

 

 

 

 

5/2

Opis blaga

A

A

 

A

 

B

A

[*]

A

 

 

A

A

A

A

 

A

A

A

A