DODATEK A

OSNOVNI SEZNAM IZ SMERNIC

SPLOŠNE OPOMBE

1.

Cilja tega nadzora ne bi smel spodkopati prenos sestavnih delov.Vsaka vlada bo ukrepala po svojih močeh, da bi uresničila ta cilj, ter si še naprej prizadevala za praktično opredelitev sestavnih delov, ki bi jo lahko uporabljale vse dobaviteljice.

2.

Ob navezavi na odstavek 9(b)(2) Smernic bi bilo treba ‚istovrstne‘ razumeti v smislu, da procesi zasnove, izgradnje ali delovanja temeljijo na istih ali podobnih fizičnih ali kemijskih procesih, kot procesi, opredeljeni v osnovnem seznamu.

3.

Dobaviteljice priznavajo tesno sorodnost nekaterih procesov za ločevanje izotopov pri objektih, opremi in tehnologiji za obogatitev urana s procesi ločevanja izotopov ‚drugih elementov‘ za raziskovalne, medicinske in druge nejedrske industrijske namene. Dobaviteljice bi morale s tega vidika skrbno pregledati svoje pravne ukrepe, vključno s predpisi za izdajanje izvoznih dovoljenj in klasifikacijo informacij/tehnologije ter varnostnimi praksami, za dejavnosti ločevanja izotopov v zvezi z ‚drugimi elementi‘, da bi zagotovili izvajanje ustreznih zaščitnih ukrepov, kot je potrebno. Dobaviteljice priznavajo, da bodo v posebnih primerih ustrezni zaščitni ukrepi za dejavnosti ločevanja izotopov v zvezi z ‚drugimi elementi‘ v bistvu isti kot za obogatitev urana. (glej uvodno opombo v oddelku 5 osnovnega seznama) Dobaviteljice se bodo v skladu z odstavkom 17(a) Smernic po potrebi posvetovale z drugimi dobaviteljicami, da bi spodbujali enotne politike in postopke za prenos in varovanje objektov, opreme in tehnologije v zvezi z ločevanjem izotopov ‚drugih elementov‘. Dobaviteljice bi morale biti tudi ustrezno previdne v primerih uporabe opreme in tehnologije, ki izhajata iz procesov obogatitve urana, v okviru drugih načinov nejedrske uporabe, na primer v kemični industriji.

NADZOR TEHNOLOGIJE

Prenos ‚tehnologije‘, ki je neposredno povezana s katerim koli blagom s seznama, bo predmet tako strogega pregleda in nadzora kot sámo blago, kolikor to dopušča nacionalna zakonodaja.

Nadzor nad prenosom ‚tehnologije‘ se ne uporablja za ‚splošno znane‘ informacije oziroma za ‚temeljne znanstvene raziskave‘.

Dobaviteljice bi morale poleg nadzora nad prenosom ‚tehnologije‘ za namene neširjenja jedrskega orožja spodbujati tudi varovanje te tehnologije za snovanje, izdelavo in delovanje objektov z osnovnega seznama ob upoštevanju nevarnosti terorističnih napadov in bi morale prejemnice opozoriti na nujnost takšnega ravnanja.

NADZOR PROGRAMSKE OPREME

Prenos ‚programske opreme‘, ki je neposredno povezana s katerim koli blagom s seznama, bo predmet tako strogega pregleda in nadzora kot sámo blago, kolikor to dopušča nacionalna zakonodaja.

Nadzor nad prenosom ‚programske opreme‘ se ne uporablja za ‚splošno znane‘ informacije oziroma za ‚temeljne znanstvene raziskave‘.

OPREDELITEV POJMOV

‚temeljna znanstvena raziskava‘ – eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih načelih pojavov in dejstev, ki jih je mogoče opazovati, in ki ni prvenstveno usmerjeno v specifičen praktičen namen ali cilj

‚razvoj‘ – se nanaša na vse faze pred ‚proizvodnjo‘, kot so: — snovanje — raziskovanje zasnov — analiza zasnov — koncepti zasnov — sestava in testiranje prototipov — sheme pilotske proizvodnje — podatki o zasnovi — proces preoblikovanja podatkov o zasnovi v proizvod — zasnova konfiguracije — zasnova integriranja — razpored

‚splošno znana‘ se tu uporablja v smislu ‚tehnologije‘ ali ‚programske opreme‘, ki je dostopna brez kakršnih koli omejitev glede njene nadaljnje distribucije (Omejitve zaradi avtorskih pravic ne pomenijo, da ta ‚tehnologija‘ ali ‚programska oprema‘ ne bi bila ‚splošno znana‘.)

‚mikroprogrami‘ – zaporedje osnovnih ukazov, shranjenih v posebnem pomnilniku, katerih izvajanje se začne z vpisom njegovega referenčnega ukaza v ukazni register

‚drugi elementi‘ – vsi elementi razen vodika, urana in plutonija

‚proizvodnja‘ pomeni vse stopnje proizvodnje, kot so: — konstruiranje — proizvodni inženiring — izdelava — integracija — sestavljanje (montaža) — nadzor — testiranje — zagotavljanje kakovosti.

‚program‘ – sosledje ukazov za izvedbo procesa, ki ima takšno obliko oziroma se lahko pretvori v takšno obliko, da ga lahko izvede računalnik

‚programska oprema‘ – zbirka enega ali več ‚programov‘ ali ‚mikroprogramov‘, nameščenih na katerem koli otipljivem izraznem mediju

‚tehnična pomoč‘ je lahko v obliki napotkov, posebnih strokovnih znanj, usposabljanja, prenašanja delovnih izkušenj in svetovanja Opomba: ‚Tehnična pomoč‘ lahko vključuje prenos ‚tehničnih podatkov‘.

‚Tehnični podatki‘ so lahko v obliki shem, načrtov, diagramov, modelov, formul, tehničnih zasnov in specifikacij, priročnikov in navodil, natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kot so diskete, trakovi, bralni pomnilniki.

‚Tehnologija‘ pomeni specifične informacije, potrebne za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ katerega koli blaga s seznama. Te informacije so lahko v obliki ‚tehničnih podatkov‘ ali ‚tehnične pomoči‘.

‚uporaba‘ – delovanje, postavitev (vključno s postavitvijo na licu mesta), vzdrževanje (preverjanje), popravilo, redni pregled ali obnavljanje

MATERIAL IN OPREMA

1.   Osnovni in posebni cepljivi material

Kot je opredeljen v členu XX statuta Mednarodne agencije za atomsko energijo:

1.1.

‚Osnovni material‘ Izraz ‚osnovni material‘ pomeni uran, ki vsebuje mešanico izotopov, kakršna obstaja v naravi; osiromašeni uran z zmanjšano koncentracijo izotopa 235; torij; vse zgoraj naštete snovi v obliki kovine, zlitin, kemičnih spojin ali koncentratov; kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej naštetih materialov v takšni koncentraciji, kot jo občasno določi Svet guvernerjev; in tak drug material, kot ga občasno določi Svet guvernerjev.

1.2.

‚Posebni cepljivi material‘ (i) Izraz ‚posebni cepljivi material‘ pomeni plutonij 239; uran 233; ‚uran, obogaten z izotopom urana 235 ali 233‘; kateri koli material, ki vsebuje enega ali več prej navedenih materialov; in vsak drug cepljivi material, ki ga občasno določi Svet guvernerjev; vendar pa izraz ‚posebni cepljivi material‘ ne vključuje osnovnega materiala. (ii) Izraz ‚obogateni uran v izotopih 235 ali 233‘ pomeni uran, ki vsebuje izotop 235 ali 233 ali oba, in sicer v takšni količini, da je izotopski količnik seštevka teh izotopov in izotopa 238 večji od količnika izotopa 235 in izotopa 238, ki je v naravi. Vendar pa za namene teh smernic v to ni vključeno blago, določeno v spodnjem pododstavku (a), in izvoz osnovnega ali posebnega cepljivega materiala v določeno državo prejemnico v obdobju 12 mesecev in količini, ki ne presega meje, določene v spodnjem pododstavku (b): (a) plutonij, katerega izotopska koncentracija plutonija 238 presega 80 %; posebni cepljivi material, kadar se uporablja v gramskih ali manjših količinah kot senzorska komponenta v inštrumentih, in osnovni material, za katerega se vlada prepriča, da se bo uporabljal le v nejedrskih dejavnostih, na primer za proizvodnjo zlitin ali keramike; (b) posebni cepljivi material 50 efektivnih gramov; naravni uran 500 kilogramov; osiromašeni uran 1 000 kilogramov; in torij 1 000 kilogramov.

2.   Oprema in nejedrski materiali

Določitev delov opreme in nejedrskega materiala, ki jo je sprejela vlada (količine pod mejo, določeno v Prilogi B, štejejo kot zanemarljive za praktično rabo):

2.1.	Jedrski reaktorji in posebej zasnovana ali pripravljena oprema ter sestavni deli zanjo (glej Prilogo B, oddelek 1);

2.2.	Nejedrski material za reaktorje (glej Prilogo B, oddelek 2);

2.3.	Obrati za predelavo obsevanih gorivnih elementov in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen (glej Prilogo B, oddelek 3);

2.4.	Obrati za proizvodnjo gorivnih elementov jedrskega reaktorja in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen (glej Prilogo B, oddelek 4);

2.5.	Obrati za ločevanje izotopov naravnega urana, osiromašenega urana ali posebnega cepljivega materiala ter oprema, razen analitičnih instrumentov, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen (glej Prilogo B, oddelek 5);

2.6.	Obrati za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija in devterijevih spojin ter oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen (glej Prilogo B, oddelek 6);

2.7.	Obrati za pretvorbo urana in plutonija za uporabo v proizvodnji gorivnih elementov in ločevanju uranovih izotopov, kot določeno v oddelku 4 oziroma 5, ter oprema, ki je posebej zasnovana ali pripravljena v ta namen (glej Prilogo B, oddelek 7).

PRILOGA B

POJASNILO GLEDE BLAGA NA OSNOVNEM SEZNAMU

(kot je določeno v oddelku 2 pod ‚MATERIAL IN OPREMA‘ Priloge A)

1.   Jedrski reaktorji in posebej zasnovana ali pripravljena oprema ter sestavni deli zanjo

UVODNA OPOMBA

Jedrski reaktorji se lahko razlikujejo glede na uporabljeni moderator (npr. grafit, težka voda, lahka voda, nič), spekter nevtronov v njih (npr. termični, hitri), vrsto uporabljenega hladila (npr. voda, tekoča kovina, staljena sol, plin) ali glede na funkcijo ali tip (npr. energetski reaktor, raziskovalni reaktor, testni reaktor). Vsi navedeni tipi jedrskih reaktorjev spadajo pod to točko in po potrebi vse njene podtočke. Ta točka ne zadeva nadzora fuzijskih reaktorjev.

1.1.   Celoviti jedrski reaktorji

Jedrski reaktorji, ki so zmožni vzdrževati nadzorovano, samovzdrževano verižno cepitveno jedrsko reakcijo.

POJASNJEVALNA OPOMBA

‚Jedrski reaktor‘ načeloma vključuje predmete, ki so znotraj reaktorske posode ali so neposredno pritrjeni nanjo, opremo, ki nadzira raven moči v sredici, in sestavne dele, ki običajno vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, hladilo nadzorujejo ali prihajajo v neposredni stik z njim.

IZVOZ

Izvoz celotnega sklopa glavnih predmetov v okviru te razmejitve bo potekal samo v skladu s postopki iz Smernic. Posamezni predmeti v okviru te funkcionalno opredeljene razmejitve, ki se bodo izvažali samo v skladu s postopki iz Smernic, so našteti v odstavkih 1.2 do 1.11. Vlada si pridržuje pravico, da postopke iz Smernic uporabi tudi za druge predmete v okviru funkcionalno opredeljene razmejitve.

1.2.   Jedrske reaktorske posode

Kovinske posode ali njihovi večji, tovarniško izdelani deli, ki so posebej načrtovani ali izdelani za to, da vsebujejo sredico jedrskega reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1., pa tudi ustrezni notranji deli jedrskega reaktorja iz odstavka 1.8. spodaj.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Točka 1.2 zajema jedrske reaktorske posode ne glede na stopnjo tlaka ter vključuje reaktorske tlačne posode in kaladnrije. Točka 1.2 zajema glavo reaktorske posode kot enega glavnih tovarniško izdelanih delov reaktorske posode.

1.3.   Naprave za polnjenje in praznjenje reaktorskega goriva

Oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za vnašanje ali odstranjevanje goriva v jedrskem reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Zgoraj navedena oprema omogoča posege med obratovanjem reaktorja ali tehnično zahtevno postavljanje in vstavljanje predmetov ter tako dovoljuje obsežno zamenjavo goriva pri ustavljenem reaktorju v primerih, ko ni neposredne vizualne kontrole in pristopa do jedrskega goriva.

1.4.   Kontrolne palice in oprema jedrskega reaktorja

Posebej konstruirane ali izdelane palice, njihovi podporni in obesni deli, pogonski mehanizmi in vodila za kontrolne palice za nadzor cepitvenega procesa v jedrskem reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1.

1.5.   Tlačne cevi jedrskega reaktorja

Cevi, ki so posebej načrtovane ali izdelane za to, da vsebujejo gorivne elemente in tudi primarno hladilo v reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Tlačne cevi so deli gorivnih kanalov, ki so konstruirani, da delujejo pri visokem tlaku, včasih tudi nad 5 MPa.

1.6.   Zaščitna obloga za reaktorsko gorivo

Kovinske cevi iz cirkonija ali cevi iz cirkonijevih zlitin (ali sklopi cevi), ki so posebej izdelane ali pripravljene za uporabo kot zaščitna obloga za gorivo v reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1. in v količinah, ki presegajo 10 kg.

Opomba:

Za cirkonijeve tlačne cevi glej 1.5. Za uparjalne cevi glej 1.8.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Kovinske cevi iz cirkonija ali cevi iz cirkonijevih zlitin za uporabo v jedrskem reaktorju so sestavljene iz cirkonija, pri katerem je masno razmerje med hafnijem in cirkonijem običajno manjše od 1:500.

1.7.   Črpalke primarnega hladila ali cirkulatorji

Črpalke ali cirkulatorji, ki so posebej konstruirani ali izdelani za kroženje primarnega hladila v jedrskem reaktorjem iz zgornjega odstavka 1.1.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Posebej konstruirane ali izdelane črpalke ali cirkulatorji vključujejo črpalke za vodno hlajene reaktorje, cirkulatorje za plinsko hlajene reaktorje ter elektromagnetne in mehanske črpalke za reaktorje, hlajene s tekočo kovino. Ta oprema lahko vključuje tudi tehnološko zahtevne zatesnjene ali večkrat zatesnjene sisteme, da se prepreči iztekanje primarnega hladila, črpalke z oklopljenim pogonom in črpalke s sistemi inercijske mase. Ta opredelitev zajema črpalke, za katere je bilo izdano potrdilo v skladu s standardom pododdelka NB (komponente razreda 1) dela I oddelka III kodeksa Ameriškega združenja inženirjev strojništva (American Society of Mechanical Engineers – ASME) ali enakovrednimi standardi.

1.8.   Notranji deli jedrskega reaktorja

‚Notranji deli jedrskega reaktorja‘, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v jedrskem reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1. To vključuje na primer nosilne stebre za sredico, gorivne kanale, uparjalne cevi, termične ščite, lopute, mrežne oporne plošče sredice reaktorja in difuzijske plošče.

POJASNJEVALNA OPOMBA

‚Notranji deli jedrskega reaktorja‘ so glavni elementi znotraj reaktorske posode, ki imajo eno ali več nalog, kot je podpora sredice, vzdrževanje položaja gorivnih elementov, usmerjanje toka primarnega hladila, zagotavljanje radiacijske zaščite za reaktorsko posodo in omogočanje postavitve merilnih instrumentov v sredici.

1.9.   Toplotni izmenjevalniki

(a)	Uparjalniki, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za primarni ali vmesni hladilni krog jedrskega reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1.

(b)	Drugi toplotni izmenjevalniki, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v primarnem hladilnem krogu jedrskega reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Uparjalniki so posebej izdelani ali pripravljeni za to, da se toplota, ki nastane v reaktorju, prenese na napajalno vodo zaradi proizvodnje pare. Pri hitrem reaktorju, pri katerem je prisotna tudi vmesna hladilna zanka, se uparjalnik nahaja v vmesnem krogu.

V plinsko hlajenem reaktorju se toplotni izmenjevalnik lahko uporabi za prenos toplote na sekundarno plinsko zanko, ki poganja plinsko turbino.

Nadzor v sklopu te točke ne vključuje izmenjevalnikov toplote za podporne sisteme reaktorja, npr. zasilni hladilni sistem ali sistem za hlajenje razpadne toplote.

1.10.   Detektorji nevtronov

Detektorji nevtronov, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za določanje nevtronskega toka v sredici reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Ta točka zajema središčne in izvensrediščne detektorje, s katerimi se meri nevtronski tok širokega razpona, običajno med 104 in 1010 nevtroni na cm2 na sekundo ali več. Izvensrediščni so tisti instrumenti, ki so sicer zunaj sredice reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1., vendar se nahajajo znotraj biološkega ščita.

1.11.   Zunanji termični ščiti

‚Zunanji termični ščiti‘, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v jedrskem reaktorju iz odstavka 1.1. za zmanjšanje izgube toplote in tudi zaščito zadrževalnega hrama.

POJASNJEVALNA OPOMBA

‚Zunanji termični ščiti‘ so glavne strukture nad reaktorsko posodo, ki zmanjšujejo izgubo toplote iz reaktorja in znižujejo temperaturo v zadrževalnem hramu.

2.   Nejedrski materiali za reaktorje

2.1.   Devterij in težka voda

Devterij, težka voda (devterijev oksid) in katera koli druga devterijeva spojina, v kateri je razmerje med številom devterijevih in vodikovih atomov večje od 1:5 000, za uporabo v jedrskih reaktorjih iz zgornjega odstavka 1.1., v količinah nad 200 kg devterijevih atomov za katero koli državo prejemnico v katerem koli 12-mesečnem obdobju.

2.2.   Grafit jedrske kakovosti

Grafit s čistostjo manj kot 5 ppm ekvivalentov bora in z gostoto nad 1,50 g/cm za uporabo v jedrskih reaktorjih iz zgornjega odstavka 1.1, v količinah nad 1 kilogramom.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Za namen nadzora izvoza bo vlada določila, ali je grafit, ki se izvaža in ki ustreza zgornjim specifikacijam, namenjen za uporabo v jedrskih reaktorjih.

Ekvivalent bora (BE) se lahko določi eksperimentalno ali se izračuna kot vsota BEz za nečistote (razen BEogljik, ker ogljik ne velja za nečistoto), vključno z borom, pri čemer je:

BEz (ppm) = CF × koncentracija elementa Z (v ppm);

CF je pretvorbeni faktor: (σz × AB) deljeno z (σB × Az); σB in σz sta reakcijska preseka za zajetje termičnih nevtronov (v barnih) naravnega bora in

elementa Z; AB in Az sta atomski masi naravnega bora in elementa Z.

3.   Obrati za predelavo obsevanih gorivnih elementov in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen

UVODNA OPOMBA

Pri predelavi obsevanega jedrskega goriva se plutonij in uran ločita od močno radioaktivnih cepitvenih produktov in drugih transuranov. Za to ločevanje je mogoče uporabiti različne tehnične procese. Vendar je z leti postal najbolj uporaben in sprejemljiv proces Purex. Pri Purexu se v dušikovi kislini raztopi obsevano jedrsko gorivo, čemur sledi ločevanje urana, plutonija in cepitvenih produktov s solventno ekstrakcijo, za katero se uporablja mešanica tributilfosfata v organski raztopini.

V objektih za Purex potekajo postopki, ki so si med sabo podobni, denimo: rezanje obsevanih gorivnih elementov, raztapljanje goriva, solventna ekstrakcija in shranjevanje procesnih raztopin. Lahko so opremljeni tudi za termalno denitracijo uranovega nitrata, pretvorbo plutonijevega nitrata v oksid ali kovino in za obdelavo odpadnih tekočin cepitvenih produktov v obliko, primerno za dolgoročno shranjevanje ali odlaganje. Vendar se lahko v objektih za Purex značilna vrsta in konfiguracija opreme za izvajanje navedenih postopkov razlikujeta iz več razlogov, na primer zaradi vrste in količine obsevanega jedrskega goriva za predelavo in zaradi predvidene uporabe pridobljenega materiala ter varnosti in vzdrževanja, upoštevanih pri projektiranju objekta.

‚Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov‘ vključuje opremo in sestavne dele, ki običajno pridejo v neposredni stik s procesnim tokom obsevanega goriva in glavnim tokom jedrskega materiala in cepitvenih produktov in jih neposredno krmilijo.

Ti procesi, vključno s celovitim sistemom za pretvorbo plutonija in za izdelavo plutonijeve kovine, se lahko prepoznajo po ukrepih za preprečevanje kritičnosti (npr. z geometrijo), izpostavljenosti sevanju (npr. s ščitenjem) in za preprečevanje nevarnosti zastrupitve (npr. z osamitvijo).

IZVOZ

Izvoz celotnega sklopa glavnih predmetov v okviru te razmejitve poteka samo v skladu s postopki iz Smernic.

Vlada si pridržuje pravico, da postopke iz Smernic uporabi tudi za druge predmete v okviru funkcionalno opredeljene razmejitve, ki so našteti spodaj.

Deli opreme, za katere se šteje, da so zajeti v besedno zvezo ‚in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana‘ za predelavo obsevanih gorivnih elementov, vključujejo naslednje:

3.1.   Stroji za rezanje obsevanih gorivnih elementov

Daljinsko upravljana oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za uporabo v obratih za predelavo obsevanega jedrskega goriva in se uporablja za rezanje, sekanje ali striženje obsevanih gorivnih svežnjev, snopov ali palic.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Ta oprema prebije oblogo goriva in tako izpostavi obsevani jedrski material raztopitvi. Najpogosteje se uporabljajo posebej zasnovane kovinske rezalne škarje, čeprav se lahko uporablja tudi sodobnejša oprema, kot so laserji.

3.2.   Posode za raztapljanje

Kritično varne posode (npr. posode majhnega premera, obročaste ali ploščate oblike), ki so posebej konstruirane ali izdelane za uporabo v obratih za predelavo obsevanega jedrskega goriva, se uporabljajo za raztapljanje tega goriva in so odporne proti vročim, močno korozivnim tekočinam ter omogočajo daljinsko upravljano polnjenje in vzdrževanje.

POJASNJEVALNA OPOMBA

V posode za raztapljanje se običajno daje razsekano izrabljeno gorivo. V teh kritično varnih posodah se obsevano jedrsko gorivo raztopi v dušikovi kislini in se preostale komore odstranijo iz postopka.

3.3.   Solventni ekstraktorji in oprema zanje

Posebej konstruirani ali izdelani solventni ekstraktorji, na primer polnjene ali pulzne kolone, mešalni usedalniki ali centrifugalni kontaktorji, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega goriva. Solventni ekstraktorji morajo biti odporni proti koroziji z dušikovo kislino. Običajno so narejeni po izjemno visokih standardih (vključno s posebnim tehnikami varjenja, inšpekcijskimi pregledi ter tehnikami kontrole in zagotavljanja kakovosti) iz nizkoogljičnega nerjavnega jekla, titana, cirkonija ali drugih visokokakovostnih materialov.

POJASNJEVALNA OPOMBA

V solventnem ekstraktorju sta raztopina obsevanega goriva iz posod za raztapljanje in organska raztopina, s katero se ločujejo uran, plutonij in produkti cepitve. Oprema za solventno ekstrakcijo je običajno zasnovana tako, da ustreza strogim obratovalnim parametrom, kot so dolga obratovalna življenjska doba brez zahtev po vzdrževanju ali z možnostjo enostavne zamenjave, enostavnost delovanja in nadzora ter prilagodljivost različnim razmeram, v katerih poteka postopek.

3.4.   Posode za zadrževanje ali shranjevanje kemikalij

Posebej konstruirane ali izdelane zadrževalne ali shranjevalne posode, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega goriva. Zadrževalne ali shranjevalne posode morajo biti odporne proti koroziji z dušikovo kislino. Zadrževalne ali shranjevalne posode so običajno narejene iz nizkoogljičnega nerjavnega jekla, titana ali cirkonija ali drugih visokokakovostnih materialov. Opremljene so lahko z daljinskim upravljanjem in vzdrževanjem ter lahko imajo naslednje lastnosti za nadzor jedrske kritičnosti:

(1)	stene ali notranji deli, izdelani iz materialov, ki vsebujejo najmanj 2 % ekvivalenta bora, ali

(2)	največji premer 175 mm (7 palcev) za valjaste oblike ali

(3)	največja širina 75 mm (3 palci) za ploščate ali okrogle oblike.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Rezultat faze s solventno ekstrakcijo so trije glavni tokovi procesne tekočine. Pri nadaljnji obdelavi vseh treh tokov se uporabljajo zadrževalne ali shranjevalne posode, in sicer:

(a)	raztopina čistega uranovega nitrata se koncentrira s pomočjo uparjanja in prenese v postopek denitracije, kjer se pretvori v uranov oksid. Ta oksid se ponovno uporabi v jedrskem gorivnem ciklu.

(b)	Raztopina intenzivno radioaktivnih produktov cepitve se običajno koncentrira z uparjanjem in shranjuje kot koncentrat procesne tekočine. Ta koncentrat se lahko kasneje uparja in pretvori v obliko, ki je primerna za shranjevanje ali odstranjevanje.

(c)	Raztopina čistega plutonijevega nitrata se koncentrira in shrani, dokler ne gre v nadaljnji postopek. Zlasti pa so posode za zadrževanje ali shranjevanje plutonijevih raztopin zasnovane tako, da ne pride do kritičnosti, ki lahko nastane zaradi sprememb koncentracije in oblike tega toka.

3.5.   Sistemi za merjenje nevtronov z namenom nadzorovanja procesov

Sistemi za merjenje nevtronov, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za vgradnjo v avtomatizirane sisteme za nadzorovanje procesov in uporabo v njih v obratu za predelavo obsevanih gorivnih elementov.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Pri teh sistemih sta možna aktivno in pasivno merjenje in razločevanje nevtronov, da se določita količina in sestava cepljivega materiala. Celotni sistem sestavljajo nevtronski generator, detektor nevtronov, pospeševalniki in signalna-procesna elektronika.

Ta točka ne vključuje instrumentov za detekcijo nevtronov in merilnih instrumentov, ki so posebej konstruirani za vodenje evidenc in nadzorovanje jedrskega materiala ali katero koli drugo uporabo, ki ni povezana z vgradnjo v avtomatizirane sisteme za nadzorovanje procesov in uporabo v njih v obratu za predelavo obsevanih gorivnih elementov.

4.   Obrati za proizvodnjo gorivnih elementov jedrskega reaktorja in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen

UVODNA OPOMBA

Gorivni elementi se izdelujejo iz enega ali več osnovnih ali posebnih cepljivih materialov, navedenih pod ‚MATERIAL IN OPREMA‘ te priloge. Za oksidna goriva, ki so najobičajnejša vrsta goriva, se uporabi oprema za stiskanje tabletk, sintranje, brušenje in poliranje. Z mešanimi oksidnimi gorivi se manipulira v komorah z rokavicami (ali podobnem zaprtem prostoru), dokler niso zatesnjena v oblogo. Gorivo je vedno hermetično zatesnjeno v ustrezno oblogo, konstruirano kot primarna ovojnica, ki obdaja gorivo, da se zagotovita ustrezna učinkovitost in varnost med obratovanjem reaktorja. Predvidljiva in zajamčena učinkovitost goriva vedno terja tudi natančno nadzorovanje procesov, postopkov in opreme po izjemno visokih standardih.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Deli opreme, za katere se šteje, da so zajeti v besedno zvezo ‚oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana‘ za proizvodnjo gorivnih elementov, vključujejo opremo, ki:

(a)	običajno pride v neposredni stik z jedrskim materialom v proizvodnji ali ga neposredno predeluje ali preverja proizvodnjo jedrskega materiala;

(b)	nepredušno zatesni jedrski material v oblogo;

(c)	preverja integriteto oblog (srajčk) zvara;

(d)	preverja končno stanje zatesnjenega goriva ali

(e)	se uporablja za sestavljanje gorivnih elementov reaktorja.

Takšna oprema ali njeni sistemi lahko denimo vključujejo:

1)	popolnoma avtomatske postaje za inšpekcijske preglede tabletk, posebej konstruirane ali izdelane za preverjanje končnih dimenzij in napak na površini gorivnih tabletk;

2)	avtomatske stroje za varjenje, posebej konstruirane ali izdelane za spojitev končnih kap na gorivne palice;

3)	avtomatske testne in inšpekcijske postaje, posebej konstruirane ali izdelane za preverjanje integritete dokončanih gorivnih palic;

4)	sisteme, posebej konstruirane ali izdelane za proizvodnjo zaščitne obloge za reaktorsko gorivo.

Točka 3 običajno vključuje opremo za: a) rentgensko preiskavo zvarov na končnih kapah palic, b) odkrivanje uhajanja helija iz palic pod pritiskom in c) skeniranje palic z žarki gama, da se preveri, ali so gorivne tabletke v notranjosti pravilno naložene.

5.   Obrati za ločevanje izotopov naravnega urana, osiromašenega urana ali posebnega cepljivega materiala ter oprema, razen analitičnih instrumentov, posebej konstruirana ali izdelana v ta namen

UVODNA OPOMBA

Obrati, oprema in tehnologija za ločevanje izotopov urana so velikokrat tesno povezani z obrati, opremo in tehnologijo za ločevanje izotopov ‚drugih elementov‘. V posebnih primerih so predmet nadzora iz oddelka 5 tudi obrati in oprema, ki se uporabljajo za ločevanje izotopov ‚drugih elementov‘. Ta nadzor obratov in opreme za ločevanje izotopov ‚drugih elementov‘ je dopolnilo nadzora obratov in opreme, ki so posebej konstruirani ali izdelani za obdelavo, uporabo ali proizvodnjo posebnega cepljivega materiala, vključenega v osnovni seznam. Ta dopolnilni nadzor iz oddelka 5 za uporabo v zvezi z ‚drugimi elementi‘ pa ne velja za proces elektromagnetnega ločevanja izotopov, ki je obravnavan v delu 2 Smernic.

Procesi, za katere prav tako velja nadzor iz oddelka 5 ne glede na to, ali je predvidena uporaba ločevanje izotopov urana ali ločevanje izotopov ‚drugih elementov‘, so: plinsko centrifugiranje, plinska difuzija, proces ločevanja s plazmo in aerodinamični procesi.

Pri nekaterih procesih je razmerje do ločevanja izotopov urana odvisno od elementa, ki je predmet ločevanja. Ti procesi so: na laserski tehnologiji temelječi procesi (npr. lasersko ločevanje izotopov v molekularni pari in lasersko ločevanje izotopov v atomski pari), kemična izmenjava in ionska izmenjava. Dobaviteljice morajo torej te procese oceniti od primera do primera, da se nadzor iz oddelka 5 ustrezno izvaja za uporabo v zvezi z ‚drugimi elementi‘.

Deli opreme, za katere se šteje, da so zajeti v besedni zvezi ‚oprema, razen analitičnih instrumentov, posebej konstruirana ali izdelana‘ za ločevanje izotopov urana, vključujejo naslednje:

5.1.   Plinske centrifuge ter sklopi in sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v plinskih centrifugah

UVODNA OPOMBA

Plinska centrifuga je običajno sestavljena iz enega ali več tankostenskih valjev s premerom od 75 mm do 650 mm, ki so v vakuumu in se vrtijo z visoko obodno hitrostjo razreda velikosti 300 m/s ali več, pri čemer je njihova osrednja os navpična. Za dosego visoke hitrosti morajo imeti konstrukcijski materiali vrtljivih sestavnih delov visoko razmerje med trdnostjo in gostoto; sklop rotorja in torej tudi njegovi posamezni sestavni deli pa morajo biti izdelani z izredno majhnimi dopustnimi odstopanji, da se zmanjša neuravnoteženost na najmanjšo možno mero. V primerjavi z drugimi centrifugami je za plinsko centrifugo za obogatitev urana značilno, da ima znotraj rotorske komore eno ali več vrtljivih loput diskaste oblike in mirujoč cevni sestav za dovajanje in odvajanje plinastega UF6, ki ga sestavljajo vsaj trije ločeni kanali, od katerih sta dva priključena na lopatice, ki potekajo od osi rotorja proti obodu rotorske komore. V vakuumu je tudi več kritičnih elementov, ki se ne vrtijo in ki jih, čeprav so posebej konstruirani, ni težko izdelati niti niso izdelani iz posebnega materiala. Vendar pa je za centrifugo potrebno večje število teh sestavnih delov, tako da so lahko te količine pomemben podatek o končni uporabi.

5.1.1.   Vrtljivi sestavni deli

(a)

Celoviti sklopi rotorjev: tankostenski valji ali večje število med seboj povezanih tankostenskih valjev, ki so izdelani iz enega ali več materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanih v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku. Če so valji povezani, so spojeni z gibkimi spojkami ali obroči, ki so opisani v oddelku 5.1.1(c) v nadaljevanju. Rotor v končni obliki je opremljen z eno ali več notranjimi loputami in končniki, ki so opisani v oddelku 5.1.1(d) in (e) v nadaljevanju. Vendar pa je navedeno opremo mogoče dobaviti tudi delno sestavljeno.

(b)	Cevi za rotorje: posebej konstruirani ali izdelani tankostenski valji debeline največ 12 mm, s premerom od 75 mm do 650 mm, ki so izdelani iz enega ali več materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanih v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku.

(c)

Obroči ali spojke: sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za lokalno podporo rotorskih cevi ali za povezavo več rotorskih cevi. Spojke so kratki valji s prirobnico, z debelino sten do 3 mm in s premerom od 75 mm do 650 mm, izdelane iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku.

(d)

Lopute: posebej konstruirani ali izdelani diskasto oblikovani sestavni deli s premerom od 75 mm do 650 mm, ki se vgradijo v notranjost rotorskih cevi centrifuge, da ločujejo odvodno komoro od glavne ločevalne komore ter v nekaterih primerih pomagajo pri kroženju plinastega UF6 v glavni ločevalni komori rotorske cevi; izdelani so iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku.

(e)

Končniki: posebej konstruirani ali izdelani diskasto oblikovani sestavni deli s premerom od 75 mm do 650 mm, ki tesnijo oba konca rotorskih cevi in tako zapirajo plinasti UF6 v rotorsko cev; v nekaterih primerih so izdelani tako, da obenem podpirajo rotorsko cev ali so sestavni del zgornjega ležaja ali pa nosijo vrteče se elemente motorja in spodnjega ležaja (končnika); izdelani so iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Materiali, ki se uporabljajo za izdelavo vrtečih se sestavnih delov, so:

(a)	maraging jeklo z mejno natezno trdnostjo najmanj 1,95 GPa ali več;

(b)	aluminijeve zlitine z mejno natezno trdnostjo najmanj 0,46 GPa ali več;

(c)

vlaknasti materiali, primerni za uporabo v kompozitnih strukturah s specifičnim modulom najmanj 3,18 × 106 m in s specifično natezno trdnostjo najmanj 7,62 × 104 m (‚specifični modul‘ je razmerje med Youngovim modulom v N/m2 in specifično težo v N/m3; ‚specifična natezna trdnost‘ je razmerje med natezno trdnostjo v N/m2 in specifično težo v N/m3).

5.1.2.   Statični sestavni deli

(a)

Magnetni viseči ležaji: 1. posebej konstruirani ali izdelani sklopi ležajev iz obročastega magneta, ki visi v ohišju z dušilnim sredstvom. Ohišje je izdelano iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6 (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k oddelku 5.2.). Magnet je spojen z osjo ali drugim magnetom, pritrjenim na zgornji končnik rotorske cevi, opisan v oddelku 5.1.1(e). Magnet je lahko obročaste oblike z razmerjem med zunanjim in notranjim premerom, manjšim ali enakim 1,6:1. Magnet ima lahko začetno permeabilnost 0,15 H/m ali več ali remanenco najmanj 98,5 % ali magnetno jakost večjo od 80 kJ/m3. Poleg običajnih lastnosti materiala je pogoj, da odklon med magnetno in geometrijsko osjo ne presega izredno majhnih dopustnih odstopanj (manjših od 0,1 mm) ali da homogenost snovi magneta ustreza posebnim zahtevam. 2. Aktivni magnetni ležaji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo s plinskimi centrifugami. POJASNJEVALNA OPOMBA Ti ležaji imajo običajno naslednje značilnosti: — konstruirani so tako, da ohranijo rotor, ki se vrti s frekvenco najmanj 600 Hz, centriran, in — imajo zanesljiv in/ali neprekinjen vir električne energije, da lahko funkcionirajo več kot eno uro.

(b)

Ležaji/blažilniki: posebej konstruirani ali izdelani skodeličasti ležaji, ki so pritrjeni na blažilnik. Polkroglasto konstruiran tečaj gredi ležaja je običajno izdelan iz kaljenega jekla in je pritrjen na spodnji končnik rotorske cevi, opisan v oddelku 5.1.1(e). Gred je lahko uležajena s hidrodinamičnim ležajem. Skodelica ležaja ima obliko okrogle ploščice s polkroglasto vdolbino na eni strani. Ti sestavni deli so pogosto dobavljeni ločeno od blažilnikov.

(c)

Molekularne črpalke: posebej konstruirani ali izdelani valji z notranje strojno obdelanimi ali izvrtanimi spiralnimi utori in notranje strojno obdelanimi izvrtinami. Tipične dimenzije valja so: notranji premer 75 mm do 650 mm, debelina sten najmanj 10 mm, dolžina je enaka premeru valja ali večja. Utori tipično pravokotnega preseka so globoki najmanj 2 mm.

(d)

Statorji motorjev: posebej konstruirani ali izdelani obročasti statorji za večfazne AC histerezne (ali magnetno uporovne) sinhronske motorje z veliko hitrostjo za delovanje v vakuumu pri frekvenci najmanj 600 Hz in z močjo najmanj 40 VA. Statorje lahko sestavlja večfazno navitje okoli laminiranega železnega jedra z majhnimi izgubami z debelino lamel do 2,0 mm.

(e)

Ohišja in sprejemni deli centrifug: sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za vgradnjo cevi rotorjev plinskih centrifug. Ohišje sestavlja tog valj z debelino stene do 30 mm in z zelo natančno obdelanima koncema, za vgradnjo ležajev z eno ali več prirobnicami. Obdelana konca ohišja sta medsebojno vzporedna in pravokotna na vzdolžno os valja, dovoljeno odstopanje pa ne sme presegati 0,05 stopinj. Ohišje ima lahko tudi obliko satovja, v katero se lahko vgradi več rotorskih sklopov.

(f)

Odvodne cevi: posebej konstruirane ali izdelane cevi za odvajanje plina UF6 iz rotorske cevi po principu Pitotove cevi (to je z odprtino, usmerjeno proti krožečemu plinu v rotorski cevi, na primer z upognitvijo konca radialno usmerjene cevi), ki jih je možno pritrditi na centralni sistem za odvajanje plina.

5.2.   Posebej konstruirani ali izdelani pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za obrate za izotopsko obogatitev s plinskimi centrifugami

UVODNA OPOMBA

Pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za obrat za izotopsko obogatitev s plinskimi centrifugami so sistemi za dovajanje UF6 centrifugam, za medsebojno povezovanje posameznih centrifug, tako da tvorijo kaskade (ali stopnje) in s tem omogočajo postopno vse višje stopnje obogatitve, in za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6 iz centrifug, skupaj z opremo za pogon centrifug ali za krmiljenje obrata.

Običajno se UF6 uparja iz trdnega agregatnega stanja z uporabo segretih avtoklavov in se dovaja v plinasti obliki centrifugam po kaskadnem razdelilnem cevovodu. Plinasti tokovi obogatenega in osiromašenega UF6 iz centrifug prav tako tečejo po kaskadnem razdelilnem cevovodu v hladne pasti (ki delujejo pri približno 203 K (– 70 °C)), kjer se kondenzirajo pred shranjevanjem v primerne vsebnike za prevoz in skladiščenje. Ker obrat za obogatitev sestoji iz več tisoč centrifug, razvrščenih v kaskade, znaša dolžina kaskadnega razdelilnega cevovoda nekaj kilometrov, z nekaj tisoč zvari in z večkratnim ponavljanjem strukture. Oprema, sestavni deli in cevni sistemi so izdelani po zelo visokih standardnih glede vakuuma in čistoče.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Nekateri spodaj našteti deli prihajajo v neposredni stik z uplinjenim UF6 ali neposredno upravljajo centrifuge in pretok plina od centrifuge do centrifuge ter od kaskade do kaskade. Materiali, odporni proti koroziji z UF6, vključujejo baker, bakrove zlitine, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine, ki vsebujejo 60 % niklja ali več in fluorirane ogljikovodikove polimere.

5.2.1.   Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, ki je narejena iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali je zaščitena s tem materialom, vključuje pa:

(a)	napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6;

(b)	desublimatorje, hladne pasti ali črpalke za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;

(c)	postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje zaradi odstranjevanja UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo tega plina v tekoče ali trdno agregatno stanje;

(d)	postaje za shranjevanje ‚obogatenega‘ ali ‚osiromašenega‘ UF6 v vsebnike.

5.2.2.   Razdelilni cevni sistemi

Posebej konstruirani ali izdelani cevni sistemi in razdelilni cevni sistemi za usmerjanje pretoka UF6 v kaskadah centrifug. Omrežje cevi v kaskadah centrifug je običajno sestavljeno iz trojnega razdelilnika, pri čemer je vsaka centrifuga priključena na vsak razdelilnik. Gre torej za večkratno ponavljanje oblike. Razdelilni cevni sistemi so v celoti narejeni iz materiala, odpornega proti UF6 (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k temu oddelku), ali so s tem materialom zaščiteni in so izdelani po zelo visokih standardih glede vakuuma ali čistoče.

5.2.3   Posebni zaporni in regulacijski ventili

(a)	Zaporni ventili, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za reguliranje plinastega pretoka dovajalnega, obogatenega ali osiromašenega UF6 posamezne plinske centrifuge.

(b)

Ročni ali avtomatski zaporni ali regulacijski ventili, ki imajo meh kot tesnilo, so narejeni iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6, ali so zaščiteni z njimi, imajo notranji premer od 10 do 160 mm, izdelani ali pripravljeni pa so posebej za uporabo v glavnih ali pomožnih sistemih obratov za obogatitev s plinskimi centrifugami.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Tipični posebej konstruirani ali izdelani ventili vključujejo ventile, ki imajo meh kot tesnilo, ventile tipa za hitro zapiranje, ventile za hitro reguliranje in druge vrste ventilov.

5.2.4.   Masni spektrometri/ionski izvori UF6

Posebej konstruirani ali izdelani masni spektrometri, ki so zmožni neposrednega vzorčenja iz plinastega pretoka UF6 in imajo vse naslednje lastnosti:

1.	zmožni so merjenja ionov z atomsko maso 320 ali več in imajo razločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320;

2.	ionski izvori, izdelani iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 ut. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi;

3.	ionizacijski izvori na principu elektronskega obstreljevanja;

4.	zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

5.2.5.   Frekvenčni pretvorniki

Frekvenčni pretvorniki (znani tudi kot konverterji ali inverterji), ki so posebej konstruirani ali izdelani za uravnavanje frekvence električnega toka v statorjih elektromotorjev, kot so opredeljeni pri 5.1.2(d), ali deli, sestavni deli ali podsklopi takšnih frekvenčnih pretvornikov, ki imajo vse naslednje lastnosti:

1.	večfazna izhodna frekvenca najmanj 600 Hz in

2.	visoka stabilnost (s frekvenčnim krmiljenjem, ki je boljše od 0,2 %).

5.3.   Posebej konstruirani ali izdelani sklopi in sestavni deli za izotopsko obogatitev s plinsko difuzijo

UVODNA OPOMBA

Pri metodi ločevanja uranovih izotopov s plinsko difuzijo so glavni tehnološki sklop posebna porozna pregrada za difuzijo plinov, toplotni izmenjevalnik za hlajenje plina (plin se segreva pri postopku stiskanja), zaporni ventili in regulacijski ventili ter cevovodi. Če se pri tehnologiji plinske difuzije uporablja uranov heksafluorid (UF6), morajo biti površine celotne opreme ter vseh cevovodov in instrumentov (ki prihajajo v stik s plinom) narejene iz materiala, ki ob stiku z UF6 ostane stabilen. V obratu za plinsko difuzijo je potrebnih več teh sklopov, tako da je lahko količina pomemben podatek o končni uporabi.

5.3.1.   Pregrade za difuzijo plinov in materiali za pregrade

(a)	Posebej konstruirani ali izdelani tanki porozni filtri z velikostjo por od 10 do 100 nm, debeline največ 5 mm, cevaste oblike s premerom največ 25 mm, narejeni iz kovinskega, polimernega ali keramičnega materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6 (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k oddelku 5.2.), in

(b)

posebej pripravljene spojine ali praškaste snovi za izdelavo takšnih filtrov. Takšne spojine ali praški vsebujejo nikelj ali zlitine z najmanj 60 % niklja, aluminijevega oksida ali proti UF6 odporne popolnoma fluorirane ogljikovodikove polimere s čistostjo najmanj 99,9 ut. %, velikostjo delcev manjšo od 10 μm, visoko stopnjo enakomerne zrnatosti in so posebej pripravljeni za izdelavo pregrad za difuzijo plinov.

5.3.2.   Ohišja difuzorjev

Posebej konstruirane ali izdelane neprepustno zaprte posode s pregradami za difuzijo plinov, izdelane iz materiala, ki je odporen proti UF6 (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k oddelku 5.4), ali zaščitene z njim.

5.3.3.   Kompresorji in puhala

Posebej konstruirani ali izdelani kompresorji ali puhala z zmogljivostjo najmanj 1 m3 UF6 na minuto in izhodnim tlakom do 500 kPa, izdelani za dolgotrajno delovanje v okolju z UF6, sem pa spadajo tudi posamezni sklopi takšnih kompresorjev in puhal. Ti kompresorji in puhala omogočajo tlačna razmerja, enaka ali manjša od 10:1, ter so izdelani iz materiala, ki je odporen proti UF6, ali so z njim zaščiteni (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k oddelku 5.4).

5.3.4.   Tesnila gredi

Posebej konstruirana ali izdelana vakuumska tesnila z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja kompresorja ali puhala, povezano s pogonskim motorjem, tako da preprečujejo vdiranje zraka v notranjo komoro kompresorja ali puhala, ki je napolnjena z UF6. Takšna tesnila so običajno konstruirana tako, da v notranjost kompresorja ne vdre več kot 1 000 cm3 zraka na minuto.

5.3.5.   Toplotni izmenjevalniki za hlajenje UF6

Posebej konstruirani ali izdelani toplotni izmenjevalniki iz materiala, ki je odporen proti UF6, ali zaščiteni z njim (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k oddelku 5.4), za tlačno izgubo zaradi puščanja, manjšo od 10 Pa/h pri tlačni razliki 100 kPa.

5.4.   Posebej konstruirani ali izdelani pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za izotopsko obogatitev s plinsko difuzijo

UVODNA OPOMBA

Pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za obrate za obogatitev s plinsko difuzijo so sistemi, potrebni za dovajanje UF6 v sklop za plinsko difuzijo, za povezovanje posameznih sklopov med seboj, tako da sestavljajo kaskade (ali stopnje) in tako postopoma omogočijo vse višje stopnje obogatitve, ter za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6 iz difuzijskih kaskad. Ker je za difuzijske kaskade značilna velika inercija, imata vsaka prekinitev njihovega delovanja in predvsem njihovo zaprtje resne posledice. Zato so v obratu za plinsko difuzijo pomembni dosledno in stalno vzdrževanje vakuuma v vseh tehnoloških sistemih, avtomatizirana zaščita pred nesrečami in natančna avtomatizirana regulacija toka plina. Zaradi vsega tega pa je treba obrat opremiti z več posebnimi merilnimi, regulacijskimi in nadzornimi sistemi.

Običajno se UF6 uparja iz valjev, vloženih v avtoklave, in se po kaskadnem razdelilnem cevovodu v plinasti obliki dovaja do vstopne točke. Obogateni in osiromašeni uplinjeni UF6 se od izstopnih točk vodi po kaskadnem razdelilnem cevovodu do hladnih pasti ali do kompresorskih postaj, kjer se utekočini in vodi v primerne vsebnike za prevoz ali skladiščenje. Ker obrat za obogatitev s plinsko difuzijo sestavlja več sklopov za plinsko difuzijo, razvrščenih v kaskade, znaša dolžina kaskadnega razdelilnega cevovoda nekaj kilometrov, z nekaj tisoč zvari in z večkratnim ponavljanjem strukture. Oprema, sestavni deli in cevni sistemi se izdelujejo po zelo visokih merilih glede vakuuma in čistoče.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Spodaj našteto blago prihaja v neposreden stik z uplinjenim UF6 ali neposredno upravlja tok znotraj kaskade. Materiali, odporni proti koroziji z UF6, vključujejo baker, bakrove zlitine, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine, ki vsebujejo 60 % niklja ali več in fluorirane ogljikovodikove polimere.

5.4.1.   Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo:

(a)	napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6;

(b)	desublimatorje, hladne pasti ali črpalke za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;

(c)	postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo v tekoče ali trdno agregatno stanje;

(d)	postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

5.4.2.   Razdelilni cevni sistem

Posebej konstruiran ali izdelan cevni sistem in razdelilni cevni sistem za usmerjanje pretoka UF6 v kaskadah za plinsko difuzijo.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Omrežje cevi je običajno sestavljeno iz sistema ‚dvojnih‘ razdelilnikov, pri čemer je vsaka celica priključena na vsak razdelilnik.

5.4.3.   Vakuumski sistemi

(a)	Posebej konstruirani ali izdelani vakuumski zbiralniki, vakuumski razdelilniki in vakuumske črpalke s sesalno zmogljivostjo najmanj 5 m3 na minuto ali več.

(b)

Vakuumske črpalke, posebej konstruirane za obratovanje v okolju z UF6, iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitene z njim (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k temu oddelku). Takšne črpalke so lahko rotacijske ali batne, lahko imajo odmična in fluoroogljikova tesnila in lahko vsebujejo posebne tekočine za delovanje.

5.4.4.   Posebni zaporni in regulacijski ventili

Posebej konstruirani ali izdelani ročni ali avtomatski zaporni ali regulacijski ventili z mehom za tlačno razbremenitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, za vgradnjo v glavne in pomožne sisteme obratov za obogatitev s plinsko difuzijo.

5.4.5.   UF6 masni spektrometri/ionski izvori

Posebej konstruirani ali izdelani masni spektrometri za ‚neposredno‘ vzorčenje iz plinastega pretoka UF6, ki imajo vse naslednje:

1.	zmožni so merjenja ionov z atomsko maso 320 ali več in imajo razločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320;

2.	ionske izvore, izdelane iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 ut. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi;

3.	ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja;

4.	zbiralni sistem, primeren za izotopske analize.

5.5.   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za aerodinamično izotopsko obogatitev

UVODNA OPOMBA

V postopkih za aerodinamično bogatitev se zmes plinastega UF6 in lahkega plina (vodika ali helija) stisne in nato vodi skozi ločevalne elemente, v katerih se izotopi ločijo zaradi velikih centrifugalnih sil, ki nastajajo zaradi ukrivljene geometrije sten ločevalnih elementov. Uspešno sta bila razvita dva postopka te vrste: postopek z ločevalnimi šobami in postopek z vrtinčnimi cevmi. Pri obeh postopkih so glavni sestavni deli ločevalne stopnje valjaste posode s posebnimi ločevalnimi elementi (šobe ali vrtinčne cevi), plinskimi kompresorji in toplotnimi izmenjevalniki za odvajanje toplote, ki nastaja pri stiskanju. V aerodinamičnem obratu je potrebnih več takih stopenj, tako da so lahko količine pomemben podatek o končni uporabi. Ker se pri aerodinamičnem postopku uporablja UF6, morajo biti površine vse opreme, vseh cevi in instrumentov (ki pridejo v stik s plinom) izdelane iz materiala, ki ob stiku z UF6 ostane stabilen, ali zaščitene z njim.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Blago, našteto v tem oddelku, prihaja v neposreden stik z uplinjenim UF6 ali neposredno upravlja tok znotraj kaskade. Vse površine, ki prihajajo v stik z uplinjenim UF6, so v celoti izdelane iz materiala, odpornega proti UF6, ali pa so zaščitene z njim. Za namene točk, ki se nanašajo na blago za aerodinamično obogatitev, materiali, odporni proti koroziji z UF6, vključujejo baker, bakrove zlitine, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine z najmanj 60 ut. % niklja ter fluorirane polimere ogljikovodikov.

5.5.1.   Ločevalne šobe

Posebej konstruirane ali izdelane ločevalne šobe in njihovi sklopi. Ločevalne šobe imajo režasto ukrivljene kanale s polmerom ukrivljenosti, manjšim od 1 mm, in so odporne proti koroziji z UF6, pri izstopu iz šobe pa je ostro rezilo, ki razdeli izstopajoči tok plina na dva dela.

5.5.2.   Vrtinčne cevi

Posebej konstruirane ali izdelane vrtinčne cevi in njihovi sklopi. So valjaste ali stožčaste, izdelane iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitene z njim, z eno ali več tangencialnimi vstopnimi odprtinami. Cevi imajo lahko na enem ali na obeh koncih šobaste dodatke.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Dovajani plin vstopa v vrtinčno cev tangencialno na enem koncu ali prek vrtinčnih lopatic ali pa na številnih tangencialnih mestih vzdolž oboda cevi.

5.5.3.   Kompresorji in puhala

Posebej konstruirani ali izdelani kompresorji ali puhala, ki so izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji z mešanico nosilnega plina (vodik ali helij), ki vsebuje UF6, ali zaščiteni z njim.

5.5.4.   Tesnila gredi

Posebej konstruirana ali izdelana tesnila z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja kompresorja ali puhala, povezano s pogonskim motorjem, tako da preprečujejo puščanje UF6 ali vdiranje zraka ali tesnilnega plina v notranjo komoro kompresorja ali puhala, ki je napolnjena z mešanico UF6 in nosilnega plina.

5.5.5.   Toplotni izmenjevalniki za hlajenje plina

Posebej konstruirani ali izdelani toplotni izmenjevalniki, ki so izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim.

5.5.6.   Ohišja elementov za ločevanje

Posebej konstruirana ali izdelana ohišja elementov za ločevanje za vgradnjo vrtinčnih cevi ali ločevalnih šob; so iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitena z njim.

5.5.7.   Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo:

(a)	napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6;

(b)	desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;

(c)	postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo v tekoče ali trdno agregatno stanje;

(d)	postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

5.5.8.   Razdelilni cevni sistem

Posebej konstruiran ali izdelan razdelilni cevni sistem za usmerjanje pretoka UF6 v aerodinamičnih kaskadah, izdelan iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiten z njim. Omrežje cevi je običajno sestavljeno iz sistema ‚dvojnih‘ razdelilnikov, pri čemer je vsaka stopnja ali skupina stopenj priključena na vsakega od razdelilnikov.

5.5.9.   Vakuumski sistemi in črpalke

(a)	Posebej konstruirani ali izdelani vakuumski sistemi, sestavljeni iz vakuumskih zbiralnikov, vakuumskih razdelilnikov in vakuumskih črpalk, konstruirani za obratovanje v okolju z UF6.

(b)	Vakuumske črpalke, posebej konstruirane ali izdelane za obratovanje v okolju z UF6, iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitene z njim. Takšne črpalke imajo lahko fluoroogljikova tesnila in posebne tekočine za delovanje.

5.5.10.   Posebni zaporni in regulacijski ventili

Posebej konstruirani ali izdelani ročni ali avtomatski zaporni ali regulacijski ventili z mehom za tlačno razbremenitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, s premerom 40 mm ali več, za vgradnjo v glavne in pomožne sisteme obratov za aerodinamično izotopsko obogatitev.

5.5.11.   UF6 masni spektrometri/ionski izvori

Posebej konstruirani ali izdelani masni spektrometri za ‚neposredno‘ vzorčenje iz plinastega pretoka, ki imajo vse naslednje:

1.	zmožni so merjenja ionov z atomsko maso 320 ali več in imajo razločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320;

2.	ionske izvore, izdelane iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 ut. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi;

3.	ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja;

4.	zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

5.5.12.   Sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (vodik ali helij).

POJASNJEVALNA OPOMBA

Ti sistemi so konstruirani za zmanjšanje vsebnosti UF6 v nosilnem plinu do 1 ppm in lahko vključujejo opremo, kot je:

(a)	kriogeni toplotni izmenjevalniki in kriogeni ločevalniki za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj; ali

(b)	kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj; ali

(c)	ločevalne šobe ali vrtinčne cevi za ločevanje UF6 od nosilnega plina; ali

(d)	hladne pasti UF6 za zamrzovanje UF6.

5.6.   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za obogatitev s kemično ali ionsko izmenjavo

UVODNA OPOMBA

Neznatna razlika med maso izotopov urana povzroča majhne spremembe v ravnotežju kemičnih reakcij, kar je mogoče izkoristiti kot osnovo za ločevanje izotopov. Uspešno sta bila razvita dva postopka: kemična izmenjava med tekočinama in ionska izmenjava med trdno snovjo in tekočino.

Pri postopku kemične izmenjave med tekočinama prideta protitočno v stik tekoči fazi (vodna in organska), ki se med seboj ne mešata, kar povzroči kaskadni učinek več tisoč ločevalnih stopenj. Vodna faza je sestavljena iz uranovega klorida v raztopini solne kisline; organska faza je sestavljena iz ekstrakcijskega sredstva, ki vsebuje uranov klorid, v organskem topilu. Kontaktorji, ki se uporabljajo v ločevalni kaskadi, so lahko izmenjevalne kolone med tekočinama (kot so pulzirne kolone s perforiranimi ploščami) ali centrifugalni kontaktorji za kemično izmenjavo med tekočinama. Zaradi omogočanja povratnega toka v ločevalno kaskado mora na vsaki strani ločevalne kolone potekati kemična pretvorba (oksidacija in redukcija). Pri konstruiranju je pomembno preprečiti onesnaženje procesnih tokov z določenimi kovinskimi ioni. Zato se uporabljajo plastične, s plastiko prevlečene (sem sodi tudi uporaba polimerov fluoroogljikov) in/ali s steklom prevlečene kolone in cevovodi.

Pri postopku ionske izmenjave med trdno snovjo in tekočino se doseže obogatitev z adsorpcijo/desorpcijo urana na posebni visoko aktivni smoli za ionsko izmenjavo ali adsorbentu. Raztopina urana v solni kislini in drugih kemičnih agensih se vodi skozi valjaste kolone za obogatitev, ki so napolnjene s sloji adsorbenta. Da teče postopek neprekinjeno, je potreben sistem za povratni tok za sproščanje urana iz adsorbenta nazaj v pretok, tako da je mogoče ločeno zbirati obogateni in osiromašeni uran. To se izvede z uporabo primernih redukcijskih/oksidacijskih kemičnih agensov, ki se popolnoma regenerirajo v ločenih zunanjih krožnih tokovih in jih je mogoče deloma regenerirati znotraj samih kolon za ločevanje izotopov. Prisotnost vročih koncentriranih raztopin solne kisline v postopku zahteva, da je oprema izdelana iz posebnega materiala, ki je odporen proti koroziji, ali zaščitena z njim.

5.6.1.   Kolone za izmenjavo med tekočinama (kemična izmenjava)

Protitočne kolone za kemično izmenjavo med tekočinama z mehanskim izvorom energije, posebej konstruirane ali izdelane za izotopsko obogatitev urana s kemično izmenjavo. Zaradi odpornosti proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline so te kolone in njihova notranjost običajno izdelane iz primernega plastičnega materiala (kot so polimeri fluoriranega ogljikovodika) ali iz stekla ali zaščitene z njim. Kolone so običajno konstruirane tako, da se raztopine zadržujejo v njih do 30 sekund.

5.6.2.   Centrifugalni kontaktorji za izmenjavo med tekočinama (kemična izmenjava)

Centrifugalni kontaktorji za izmenjavo med tekočinama, posebej konstruirani ali izdelani za obogatitev urana s postopkom kemične izmenjave. Ti kontaktorji z vrtenjem povzročijo disperzijo organske in vodne komponente, nato pa ju ločijo s centrifugiranjem. Zaradi odpornosti proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline so ti kontaktorji običajno izdelani iz primernega plastičnega materiala (kot so polimeri fluoriranega ogljikovodika) ali iz stekla ali zaščiteni z njim. Centrifugalni kontaktorji so običajno konstruirani tako, da se raztopine zadržujejo v njih do 30 sekund.

5.6.3.   Sistemi in oprema za redukcijo urana (kemična izmenjava)

(a)

Posebej konstruirane ali izdelane celice za elektrokemično redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje pri postopku izotopske obogatitve urana s kemično izmenjavo. Deli celic, ki so v stiku s procesno raztopino, morajo biti izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline. POJASNJEVALNA OPOMBA Katodni prekat celice mora biti konstruiran tako, da se prepreči ponovna oksidacija urana v višje valentno stanje. Da uran ostane v katodnem prekatu, ima lahko celica neprepustno diafragemsko membrano, izdelano iz posebnega materiala za izmenjavo kationov. Katoda je iz primernega trdnega prevodnika, kot je grafit.

(b)

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi na koncu kaskade za odvzem U+4 iz pretoka organske komponente, uravnavanje koncentracije kisline in napajanje celic za elektrokemično redukcijo. POJASNJEVALNA OPOMBA Ti sistemi so sestavljeni iz opreme za ekstrakcijo s topili za izločanje U+4 iz organske komponente v vodno raztopino, opreme za izparevanje in/ali druge opreme za uravnavanje in nadziranje pH raztopine, črpalk ali drugih prenosnih naprav za napajanje celic za elektrokemično redukcijo. Pri konstruiranju je pomembno preprečiti onesnaženje vodne komponente z določenimi kovinskimi ioni. Zato dele sistema, ki so v stiku s procesnim tokom, sestavlja oprema, izdelana iz primernega materiala (kot so steklo, polimeri fluoroogljika, polifenilsulfat, polietersulfon in s smolo impregnirani grafit) ali zaščitena z njimi.

5.6.4.   Sistemi za pripravo vhodnih komponent (kemična izmenjava)

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za proizvodnjo vhodne raztopine uranovega klorida visoke čistosti v obratih za izotopsko ločevanje urana s postopkom kemične izmenjave.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Ti sistemi so sestavljeni iz opreme za raztapljanje, ekstrakcijo s topili in/ali ionsko izmenjavo za čiščenje ter iz elektrolitskih celic za redukcijo urana U+6 ali U+4 v U+3. Pri tem nastane raztopina uranovega klorida, ki ima le nekaj ppm kovinskih nečistoč, kot so krom, železo, vanadij, molibden in drugi dvovalentni ali večvalentni kationi. Konstrukcijski materiali delov sistema za pridobivanje visoko čistega U +3 so steklo, fluorirani ogljikovodikovi polimeri, polifenilsulfat ali polietersulfon s plastiko prevlečen in s smolo impregniran grafit.

5.6.5.   Sistemi za oksidacijo urana (kemična izmenjava)

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za oksidacijo urana iz U+3 v U+4 in njegovo vračanje v kaskade za izotopsko ločevanje urana pri procesu obogatitve s kemično izmenjavo.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Ti sistemi lahko vključujejo opremo, kot je:

(a)	oprema za vzpostavljanje stika med klorom in kisikom z vodnim iztokom iz opreme za ločevanje izotopov in za ekstrahiranje tako dobljenega U+4 v organski tok, ki se po desorpciji vrača s konca kaskade;

(b)	oprema, ki ločuje vodo od solne kisline, tako da je mogoče vodo in koncentrirano solno kislino ponovno vrniti v postopek na primernih mestih.

5.6.6.   Visoko aktivne smole/adsorbenti za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)

Visoko aktivne smole ali adsorbenti za ionsko izmenjavo so posebej konstruirani ali izdelani za obogatitev urana z ionsko izmenjavo, vključno s poroznimi makromrežastimi smolami in/ali zrnatimi strukturami, pri katerih so aktivne skupine za kemično izmenjavo omejene na prevleko na površini neaktivne porozne nosilne strukture, in drugimi kompozitnimi strukturami v kakršnikoli primerni obliki, vključno z delci ali vlakni. Te smole/adsorbenti za ionsko izmenjavo s premerom 0,2 mm ali manj morajo biti kemično odporni proti koncentriranim raztopinam solne kisline ter fizično dovolj trdni, da ne razpadejo v kolonah za ionsko izmenjavo. Smole/adsorbenti so posebej pripravljeni tako, da omogočajo zelo hitro izmenjavo izotopov urana (razpolovni čas hitrosti izmenjave manj kot 10 sekund) in lahko obratujejo pri temperaturi od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C).

5.6.7.   Kolone za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)

Valjaste kolone s premerom nad 1 000 mm za namestitev in podpiranje več slojev smol/adsorbentov za ionsko izmenjavo, ki so posebej konstruirane ali izdelane za obogatitev urana s procesom ionske izmenjave. Kolone so izdelane iz materiala, odpornega proti koroziji s koncentrirano solno kislino (kot je titan ali fluoroogljikova plastika), ali zaščitene z njim ter lahko obratujejo pri temperaturi od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C) in tlakih nad 0,7 MPa.

5.6.8.   Povratni sistemi za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)

(a)	Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za kemično ali elektrokemično redukcijo za regeneriranje kemičnega redukcijskega sredstva, ki se uporablja v kaskadah za obogatitev urana z ionsko izmenjavo.

(b)	Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za kemično ali elektrokemično oksidacijo za regeneriranje kemičnega oksidacijskega sredstva, ki se uporablja v kaskadah za obogatitev urana z ionsko izmenjavo.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Pri postopku obogatitve z ionsko izmenjavo se lahko kot reducirni kation uporabi npr. trivalentni titan (Ti+3), pri čemer redukcijski sistem regenerira Ti+3 z redukcijo Ti+4.

Pri postopku se lahko uporabi npr. trivalentno železo (Fe+3) kot oksidant, pri čemer oksidacijski sistem regenerira Fe+3 z oksidacijo Fe+2.

5.7.   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za obogatitev urana z lasersko tehnologijo

UVODNA OPOMBA

Obstoječi sistemi za postopke obogatitve z laserji se delijo v dve kategoriji: sisteme, pri katerih proces poteka s pomočjo atomske uranove pare, in sisteme, pri katerih poteka s pomočjo pare uranove spojine, včasih zmešane z drugim plinom ali plini. Običajno se za te sisteme uporabljajo naslednji izrazi:

—	prva kategorija – lasersko ločevanje izotopov v atomski pari;

—	druga kategorija – lasersko ločevanje izotopov v molekularni pari, tudi kemična reakcija z laserskim aktiviranjem, odvisnim od izotopa.

Sistemi, oprema in sestavni deli za obrate za lasersko obogatitev vsebujejo: (a) naprave za dovajanje pare kovinskega urana (za selektivno fotoionizacijo) ali naprave za dovajanje pare uranove spojine (za selektivno fotodisociacijo ali selektivno vzbujanje/aktiviranje); (b) naprave za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v prvi kategoriji ter naprave za zbiranje uranovih spojin kot obogateni in osiromašeni uran v drugi kategoriji; (c) procesne laserske sisteme za selektivno vzbujanje izotopa urana-235; in (d) opremo za pripravo dovajanega materiala in pretvorbo obogatenega urana. Zaradi zahtevnosti spektroskopije uranovih atomov in spojin se lahko vključi katera koli od več razpoložljivih laserskih tehnologij ali tehnologij laserske optike.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Več blaga, naštetega v tem oddelku, prihaja v neposreden stik s kovinskim uranom v plinasti ali staljeni obliki ali s procesnim plinom, sestavljenim iz UF6 ali zmesi UF6 in drugih plinov. Vse površine, ki prihajajo v neposreden stik z uranom ali UF6, so v celoti izdelane iz materiala, ki je odporen proti koroziji, ali zaščitene z njim. Za namene delov, ki se nanašajo na blago za obogatitev z lasersko tehnologijo, so materiali, ki so odporni proti koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom ali uranovimi zlitinami, z itrijem prevlečen grafit in tantal; materiali, odporni proti koroziji z UF6, pa baker, bakrove zlitine, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine z najmanj 60 ut. % niklja in fluorirani ogljikovodikovi polimeri.

5.7.1.   Sistemi za uparjanje urana (metode na podlagi atomske pare)

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za uparjanje kovinskega urana za uporabo pri laserski obogatitvi.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Ti sistemi lahko vsebujejo skenirne elektronske topove in so zasnovani za doseg moči (najmanj 1 kW) na tarči, kar omogoča pridobivanje kovinskega urana v plinasti obliki na ravni laserske obogatitve.

5.7.2.   Sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom in sestavni deli (metode na podlagi atomske pare)

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za ravnanje s staljenim uranom, zlitinami staljenega urana ali kovinskim uranom v plinasti obliki za uporabo pri laserski obogatitvi, ali pa posebej konstruirani ali izdelani sestavni deli v ta namen.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Sisteme za ravnanje s staljenim uranom lahko sestavljajo talilni lonci in oprema za njihovo hlajenje. Talilni lonci in drugi deli tega sistema, ki pridejo v stik s staljenim uranom, zlitinami staljenega urana ali kovinskim uranom v plinasti obliki, so izdelani iz materiala, ki je primerno odporen proti koroziji in visokim temperaturam, ali pa so zaščiteni s takim materialom. Primerni materiali so lahko tantal, grafit s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj (glej INFCIRC/254/2. del – kakor je bil spremenjen) ali njihove zmesi.

5.7.3.   Sistem za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana (metode na podlagi atomske pare)

Posebej konstruirani ali izdelani zbiralniki za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana v tekoči ali trdni obliki.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Sestavni deli za te sklope so izdelani iz materiala, ki je odporen proti vročini in koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom, ali pa so zaščiteni z njim (kot je grafit s prevleko iz itrija ali tantal) in lahko obsegajo cevi, ventile, vezne kose, ‚žlebove‘, napajalne kanale, toplotne izmenjevalnike in kolektorske plošče za magnetne, elektrostatične ali druge metode ločevanja.

5.7.4.   Ohišja ločevalnikov (metode na podlagi atomske pare)

Posebej konstruirane ali izdelane valjaste ali pravokotne posode za namestitev izvora uparjenega kovinskega urana, skenirnega elektronskega topa in sistema za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Ta ohišja imajo večje število vhodov za napajanje z elektriko in vodo, odprtine za laserski žarek, priključke za vakuumsko črpalko ter opremo za diagnostiko in nadzor. Lahko se odpirajo in zapirajo, kar omogoča zamenjave notranjih sestavnih delov.

5.7.5.   Nadzvočne ekspanzijske šobe (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirane ali izdelane nadzvočne ekspanzijske šobe za hlajenje mešanice UF6 in nosilnega plina do temperature 150 K (– 123 °C) ali manj, ki so odporne proti koroziji z UF6.

5.7.6.   Zbiralniki za obogateni ali osiromašeni uran (metode na podlagi molekularne pare)

Sestavni deli ali naprave, posebej izdelani ali pripravljeni za zbiranje obogatenega ali osiromašenega uranovega materiala po osvetlitvi z lasersko svetlobo.

POJASNJEVALNA OPOMBA

V enem primeru laserskega ločevanja izotopov v molekularni pari zbiralniki obogatenega urana služijo zbiranju uranovega pentafluorida (UF5) v trdnem agregatnem stanju. Zbiralnike obogatenega urana lahko sestavljajo zbiralniki iz filtra, udarnega ali ciklonskega zbiralnika ali iz njihovih kombinacij in so odporni proti koroziji z UF5/UF6.

5.7.7.   Kompresorji za mešanico UF6 in nosilnega plina (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirani ali izdelani kompresorji za mešanico UF6 in nosilnega plina za dolgotrajno obratovanje v okolju z UF6. Sestavni deli teh kompresorjev, ki prihajajo v stik s procesnim plinom, so izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim.

5.7.8.   Tesnila gredi (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirana in izdelana tesnila z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja kompresorja, povezano s pogonskim motorjem, tako da preprečujejo puščanje procesnega plina ali vdiranje zraka ali tesnilnega plina v notranjo komoro kompresorja, ki je napolnjena z mešanico UF6 in nosilnega plina.

5.7.9.   Sistemi za fluoriranje (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za fluoriranje trdnega UF5 v plinasti UF6.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Ti sistemi so konstruirani za fluoriranje zbranega praškastega UF5 v UF6 za naknadno zbiranje v vsebnike za obogateni uran ali dovajanje za dodatno obogatitev. Po prvi metodi lahko reakcija fluoriranja poteka v sistemu za ločevanje izotopov, kjer pride do reakcije in se obogateni uran pridobi neposredno po izstopu iz zbiralnikov. Po drugi metodi pa se lahko praškasti UF5 odstrani in vodi iz zbiralnika obogatenega urana v primerno reakcijsko posodo (npr. reaktor s fluidiziranim slojem, vijačni reaktor ali plamenski stolp) za fluoriranje. Po obeh metodah se uporablja oprema za shranjevanje in prenos fluora (ali kakega drugega primernega sredstva za fluoriranje) ter za zbiranje in prenos UF6.

5.7.10.   UF6 masni spektrometri/ionski izvori (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirani ali izdelani masni spektrometri za ‚neposredno‘ vzorčenje iz pretoka plinastega UF6, ki imajo vse naslednje:

1.	zmožni so merjenja ionov z atomsko maso 320 ali več in imajo razločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320;

2.	ionske izvore, izdelane iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 ut. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi;

3.	ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja

4.	zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

5.7.11.   Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6 (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo:

(a)	napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6;

(b)	desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;

(c)	postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo v tekoče ali trdno agregatno stanje;

(d)	postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

5.7.12.   Sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Ti sistemi lahko vključujejo opremo, kot so:

(a)	kriogeni toplotni izmenjevalniki ali kriogeni ločevalniki za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj; ali

(b)	kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj; ali

(c)	hladne pasti UF6 za zamrzovanje UF6.

Nosilni plin je lahko dušik, argon ali drug plin.

5.7.13.   Laserski sistemi

Posebej konstruirani ali izdelani laserji ali laserski sistemi za ločevanje uranovih izotopov.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Laserji in laserski sestavni deli, pomembni za postopek laserske obogatitve, vključujejo tiste iz spremenjenega 2. dela INFCIRC/254. Laserski sistem je običajno sestavljen iz optičnih in elektronskih sestavnih delov za upravljanje laserskega žarka oz. žarkov ter prenos v komoro za ločevanje izotopov. Laserski sistem za metode na podlagi atomske pare je običajno sestavljen iz nastavljivega laserja z barvilom, ki ga napaja drug tip laserja (npr. laser z bakrovo paro ali določeni laserji v trdnem stanju). Laserski sistem za metode na podlagi molekularne pare je lahko sestavljen iz CO2 laserja ali laserja s plinskimi molekulami, obstojnimi samo v vzbujenem stanju (excimer), in optičnih celic za večkratni prehod. Pri laserjih ali laserskih sistemih je za obe metodi potrebna stabilizacija frekvenčnega spektra, ki omogoča delovanje v daljšem časovnem obdobju.

5.8.   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za obogatitev s plazemskim ločevanjem

UVODNA OPOMBA

Pri postopku ločevanja s plazmo gre plazma uranovih ionov skozi električno polje, uglašeno na resonančno frekvenco 235U ionov, tako da selektivno absorbirajo energijo in povečujejo premer svojih spiralno oblikovanih orbit. Ioni na tirnicah velikega premera se prestrežejo in izkoristijo za pridobivanje materiala, obogatenega z 235U. Plazma, ki nastane z ionizacijo uranove pare, se zadrži v vakuumski komori z magnetnim poljem visoke jakosti, ki ga ustvarja superprevodni magnet. Glavni tehnološki sistemi postopka so sistem za ustvarjanje uranove plazme, ločevalni modul s superprevodnim magnetom (glej spremenjeni 2. del INFCIRC/254) in sistemi za odstranjevanje kovine, nameščeni za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana.

5.8.1.   Izvori mikrovalov in antene

Posebej konstruirani ali izdelani generatorji mikrovalov in antene za ustvarjanje ali pospeševanje ionov z naslednjimi značilnostmi: s frekvenco nad 30 GHz in s srednjo izhodno močjo za proizvodnjo ionov nad 50 kW.

5.8.2.   Tuljave za vzbujanje ionov

Posebej konstruirane ali izdelane radiofrekvenčne tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo pri srednji moči nad 40 kW.

5.8.3.   Sistemi za generiranje uranove plazme

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za generiranje uranove plazme za uporabo v obratih za obogatitev s plazemskim ločevanjem.

5.8.4.   [ni več v uporabi – od 14. junija 2013]

5.8.5.   Sistem za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana

Posebej konstruirani ali izdelani zbiralniki za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v trdni obliki. Izdelani so iz materiala, odpornega proti visokim temperaturam in koroziji s parami kovinskega urana, kot je grafit s prevleko iz itrija ali tantal, ali zaščiteni z njim.

5.8.6.   Ohišja ločevalnika

Posebej konstruirane ali izdelane valjaste posode za uporabo v obratih za obogatitev urana s plazemskim ločevanjem, v katere se namestijo izvor uranove plazme, radiofrekvenčna tuljava ter zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Ta ohišja imajo več vhodov za napajanje z elektriko, priključke za difuzijsko črpalko ter opremo za diagnostiko in nadzor. Lahko se odpirajo in zapirajo, kar omogoča zamenjave notranjih sestavnih delov, ter so izdelana iz primernega nemagnetnega materiala, kot je nerjavno jeklo.

5.9.   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za elektromagnetno obogatitev

UVODNA OPOMBA

Pri elektromagnetnem postopku se ioni kovinskega urana, ki nastanejo z ionizacijo soli dovajanega materiala (običajno UCl4), pospešijo in vodijo skozi magnetno polje, ki povzroči, da gredo ioni različnih izotopov po različnih poteh. Glavni sestavni deli elektromagnetnega ločevalnika izotopov so: magnetno polje za odklanjanje/ločevanje izotopov v ionskem curku, ionski vir s pospeševalnim sistemom in zbiralni sistem za ločene ione. Pomožni sistemi za ta postopek so: napajalni sistem za magnet, visokonapetostni napajalni sistem za ionski vir, vakuumski sistem in obsežni kemični sistemi za ravnanje s proizvodom ter čiščenje in recikliranje sestavnih delov.

5.9.1.   Elektromagnetni ločevalniki izotopov

Posebej konstruirani ali izdelani elektromagnetni ločevalniki izotopov, oprema in sestavni deli za ločevanje uranovih izotopov, ki obsegajo:

(a)

ionske izvore Posebej konstruirani ali izdelani enojni ali večkratni izvori uranovih ionov, ki so sestavljeni iz izvora uranove pare, ionizatorja in pospeševalnika ionskega curka, izdelani pa so iz primernega materiala, kot je grafit, nerjavno jeklo ali baker, ter so sposobni zagotavljati ionski curek s skupno jakostjo najmanj 50 mA;

(b)	zbiralnike ionov Posebej konstruirane ali izdelane zbiralne plošče z dvema ali več zarezami in žepi za zbiranje ionskih curkov obogatenega in osiromašenega urana, ki so izdelane iz primernega materiala, kot je grafit ali nerjavno jeklo;

(c)

vakuumska ohišja Posebej konstruirana ali izdelana vakuumska ohišja za vgradnjo elektromagnetnih ločevalnikov urana, izdelana iz primernega nemagnetnega materiala, kot je nerjavno jeklo, in konstruirana za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj. POJASNJEVALNA OPOMBA Ohišja so posebej konstruirana za vgradnjo ionskih virov, zbiralnih plošč in vložkov za vhodno hlajenje s priključki za difuzijsko črpalko, z odprtino in pokrovom za odstranjevanje in ponovno vgradnjo teh sestavnih delov;

(d)	magnetne pole Posebej konstruirani ali izdelani magnetni poli s premerom nad 2 m za vzdrževanje stalnega magnetnega polja znotraj elektromagnetnega ločevalnika izotopov in za prenos magnetnega polja med sosednjimi ločevalniki.

5.9.2.   Viri visoke napetosti

Posebej konstruirani ali izdelani viri visoke napetosti za ionske izvore z vsemi naslednjimi značilnostmi: sposobnostjo neprekinjenega delovanja, izhodne napetosti najmanj 20 000 V, jakosti izhodnega toka najmanj 1 A in regulacije napetosti, boljše kot 0,01 % v časovnem obdobju osmih ur.

5.9.3.   Viri energije za magnete

Posebej konstruirani ali izdelani viri enosmernega toka za elektromagnete z vsemi naslednjimi značilnostmi: sposobnostjo neprekinjenega proizvajanja izhodnega toka z jakostjo najmanj 500 A pri napetostih najmanj 100 V in regulacije napetosti ali toka, boljše kot 0,01 % v časovnem obdobju osmih ur.

6.   Obrati za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter oprema, posebej konstruirana ali izdelana v ta namen

UVODNA OPOMBA

Težka voda se lahko pridobiva z več različnimi postopki. Vendar pa sta se za komercialno uspešna izkazala izmenjevalni postopek voda–vodikov sulfid (postopek GS) in izmenjevalni postopek amoniak–vodik.

Postopek GS temelji na izmenjavi vodika in devterija med vodo in vodikovim sulfidom znotraj zaporednih stolpov, ki delujejo tako, da je njihov zgornji del hladen in spodnji del vroč. Voda teče po stolpih navzdol, plinasti vodikov sulfid pa kroži od dna proti vrhu stolpov. Niz perforiranih plošč pospešuje medsebojno mešanje plina in vode. Devterij pri nizkih temperaturah prehaja v vodo, pri visokih pa v vodikov sulfid. Plin ali voda, obogatena z devterijem, se odvzema iz stolpov prve stopnje na stiku vročih in hladnih delov, postopek pa se potem ponavlja v stolpih nadaljnjih stopenj. Proizvod zadnje stopnje, tj. voda, do 30 % obogatena z devterijem, se pošlje v destilacijsko enoto, v kateri se pridobi težka voda reaktorske kakovosti; tj. 99,75 % devterijev oksid.

Izmenjevalni postopek amoniak–vodik lahko izloči devterij iz sinteznega plina ob stiku s tekočim amoniakom ob prisotnosti katalizatorja. Sintezni plin se dovaja v izmenjevalne stolpe in v pretvornik amoniaka. V notranjosti stolpov teče plin od dna proti vrhu, tekoči amoniak pa teče od vrha proti dnu. Devterij se v sinteznem plinu izloči iz vodika in se koncentrira v amoniaku. Amoniak potem teče v razgrajevalnik amoniaka na dnu stolpa, plin pa teče v pretvornik amoniaka na vrhu. Nadaljnja obogatitev poteka v nadaljnjih stopnjah, težka voda reaktorske kakovosti pa se pridobi s končno destilacijo. Sintezni plin se lahko dovaja iz obrata za pridobivanje amoniaka, tega pa je mogoče zgraditi v sklopu obrata za težko vodo po izmenjevalnem postopku amoniak–vodik. Za izmenjevalni postopek amoniak–vodik se kot vir devterija lahko uporabi tudi navadna voda.

Veliko ključne opreme obratov za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom GS ali pa izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik je skupne več segmentom kemične in naftne industrije. To še posebej velja za majhne obrate, v katerih se uporablja postopek GS. Le malo tega blaga je na voljo v ‚redni prodaji‘. Postopek GS in postopek amoniak–vodik zahtevata ravnanje z večjimi količinami vnetljivih, korozivnih in strupenih tekočin pri visokem tlaku. V skladu s tem je treba pri izdelavi načrtovalnih in obratovalnih standardov za obrate in opremo, namenjenih tem postopkom, posvetiti veliko pozornost izbiri materialov in specifikacijam, da se tako zagotovi dolga življenjska doba z visoko varnostjo in zanesljivostjo. Izbira je predvsem odvisna od gospodarskih dejavnikov in potreb. Večina te opreme se zato izdela v skladu z zahtevami kupca.

Treba je tudi pripomniti, da je mogoče tako v postopku GS kakor tudi v izmenjevalnem postopku amoniak–vodik predmete v sklopu te opreme, ki vsak zase sicer ni posebej konstruiran ali izdelan za pridobivanje težke vode, povezati v sisteme, ki so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode. Primeri takšnih sistemov so katalitski sistem proizvodnje, ki se uporablja v izmenjevalnem postopku amoniak–vodik, in sistemi za destilacijo vode, ki se pri obeh postopkih uporabljajo za končno koncentriranje težke vode do reaktorske kakovosti.

Posebej konstruirani ali izdelani predmeti v sklopu opreme za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom voda–vodikov sulfid ali izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik vključujejo naslednje:

6.1.   Stolpi za izmenjavo voda–vodikov sulfid

Stolpi za izmenjavo s premerom najmanj 1,5 m, zmožni obratovanja pri tlakih, ki so večji ali enaki 2 MPa (300 psi), posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom voda–vodikov sulfid.

6.2.   Puhala in kompresorji

Nizkotlačna enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji (tj. 0,2 MPa ali 30 psi) za kroženje vodikovega sulfida (tj. plina z več kot 70 % H2 S), posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom voda–vodikov sulfid. Imajo pretočno zmogljivost najmanj 56 m3/sekundo (120 000 SCFM) pri obratovalnem tlaku najmanj 1,8 MPa (260 psi) sesalne zmogljivosti ter tesnila, primerna za obratovanje v okolju z mokrim H2 S.

6.3.   Stolpi za izmenjavo amoniak–vodik

Stolpi za izmenjavo, visoki najmanj 35 m (114,3 čevlja), s premerom od 1,5 m (4,9 čevlja) do 2,5 m (8,2 čevlja) za obratovanje pri tlakih nad 15 MPa (2 225 psi), ki so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik. Ti stolpi imajo vsaj eno aksialno odprtino s prirobnico z enakim premerom kot valj, skozi katero se lahko vstavijo ali odstranijo notranji deli stolpa.

6.4.   Notranji deli stolpov in stopenjske črpalke

Posebej konstruirani ali izdelani notranji deli stolpov in stopenjske črpalke za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik. Notranji deli stolpov zajemajo posebej konstruirane stopenjske kontaktorje, ki omogočajo neposreden stik med plinom in tekočino. Stopenjske črpalke zajemajo posebej konstruirane potopne črpalke za kroženje amoniaka znotraj kontaktnih stopenj v stolpih.

6.5.   Razgrajevalniki amoniaka

Razgrajevalniki amoniaka z delovnim tlakom najmanj 3 MPa (450 psi) so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik.

6.6.   Infrardeči absorpcijski analizatorji

Infrardeči absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem pri najmanj 90 % koncentracijah devterija.

6.7.   Katalitski gorilniki

Posebej konstruirani ali izdelani katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega devterija v težko vodo, ki se uporabljajo v obratih za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik.

6.8.   Celotni sistemi za nadgrajevanje težke vode ali kolone v ta namen

Celotni sistemi za nadgrajevanje težke vode ali kolone v ta namen, posebej konstruirani ali izdelani za nadgrajevanje težke vode v devterij, koncentriran do reaktorske kakovosti.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Ti sistemi, v katerih se destilacija vode običajno uporablja za ločevanje težke vode od lahke vode, so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode reaktorske kakovosti (t.j. običajno 99,75 % devterijev oksid) iz manj koncentriranih surovin za težko vodo.

6.9.   Pretvorniki za sintezo amoniaka ali enote za sintezo amoniaka

Pretvorniki za sintezo amoniaka ali enote za sintezo amoniaka, posebej izdelane ali pripravljene za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak-vodik.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Ti pretvorniki ali enote uporabljajo sintezni plin (dušik in vodik) iz visokotlačne kolone (ali kolone) za izmenjavo amoniak-vodik, sintetizirani amoniak pa se vrne v kolono (ali kolone) za izmenjavo.

7.   Obrati za pretvorbo urana in plutonija za uporabo v proizvodnji gorivnih elementov in pri ločevanju uranovih izotopov, kot določeno v oddelku 4 oziroma 5, ter oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen

IZVOZ

Izvoz celotnega sklopa pomembnega blaga v okviru te razmejitve poteka samo v skladu s postopki iz Smernic. Vsi obrati, sistemi in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v okviru te razmejitve, se lahko uporabljajo za obdelavo, proizvodnjo ali uporabo posebnega cepljivega materiala.

7.1.   Obrati za pretvorbo urana in oprema, posebej konstruirana ali izdelana v ta namen

UVODNA OPOMBA

V obratih in sistemih za pretvorbo urana se lahko izvede ena ali več pretvorb iz ene kemične spojine urana v drugo, vključno s: pretvorbo koncentratov uranove rude v UO3, pretvorbo UO3 v UO2, pretvorbo uranovih oksidov v UF4 UF6 ali UCl4, pretvorbo UF4 v UF6, pretvorbo UF6 v UF4, pretvorbo UF4 v kovinski uran in pretvorbo uranovih fluoridov v UO2. Več ključne opreme obratov za pretvorbo urana je skupne več segmentom kemične predelovalne industrije. Vrste opreme, ki se uporablja v teh postopkih, so npr. lahko: peči, rotacijske peči, reaktorji s fluidiziranim slojem, reaktorji s plamensko kolono, centrifuge za tekočine, destilacijske kolone in kolone za ekstrakcijo med tekočinama. Le malo tega blaga je na voljo v ‚redni prodaji‘, saj se večina izdela v skladu z zahtevami in specifikacijami kupca. V nekaterih primerih je treba pri konstrukciji in izdelavi posvetiti posebno pozornost korozivnim lastnostim nekaterih uporabljenih kemikalij (HF, F2, CIF3 in uranovi fluoridi) ter pomislekom glede jedrske kritičnosti. Opozoriti je tudi treba, da je mogoče pri vseh postopkih za pretvorbo urana predmete v sklopu opreme, ki vsak zase niso posebej konstruirani ali izdelani za pretvorbo urana, povezati v sisteme, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo pri pretvorbi urana.

7.1.1.   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo koncentratov uranove rude v UO3

POJASNJEVALNA OPOMBA

Pretvorba koncentratov uranove rude v UO3 se lahko izvede tako, da se ruda najprej raztopi v dušikovi kislini in se z uporabo topila, kot je tributilfosfat, izloči prečiščen uranilnitrat. Nato se uranilnitrat pretvori v UO3 s koncentriranjem in denitriranjem ali pa z nevtralizacijo s plinastim amoniakom, pri čemer nastane amonijev diuranat, čemur sledijo filtriranje, sušenje in kalciniranje.

7.1.2.   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO3 v UF6

POJASNJEVALNA OPOMBA

Pretvorba UO3 v UF6 se lahko izvede neposredno s fluoriranjem. Postopek zahteva vir plinastega fluora ali klorovega trifluorida.

7.1.3.   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO3 v UO2

POJASNJEVALNA OPOMBA

Pretvorba UO3 v UO2 se lahko izvede z redukcijo UO3 s termično razgrajenim amoniakom ali vodikom.

7.1.4   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO2 v UF4

POJASNJEVALNA OPOMBA

Pretvorba UO2 v UF4 se lahko izvede z reakcijo UO2 s plinastim vodikovim fluoridom (HF) pri 300 do 500 °C.

7.1.5.   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF4 v UF6

POJASNJEVALNA OPOMBA

Pretvorba UF4 v UF6 se izvede z eksotermno reakcijo s fluorom v stolpnem reaktorju. UF6 se kondenzira iz vročih iztekajočih plinov tako, da se njihov tok spusti preko hladne pasti, ohlajene na – 10 °C. Postopek zahteva vir plinastega fluora.

7.1.6.   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF4 v kovinski uran

POJASNJEVALNA OPOMBA

Pretvorba UF4 v kovinski uran se izvede z redukcijo z magnezijem (za velike šarže) ali s kalcijem (za majhne šarže). Reakcija poteka pri temperaturah nad tališčem urana (1 130 °C).

7.1.7.   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF6 to UO2

POJASNJEVALNA OPOMBA

Pretvorba UF6 v UO2 se lahko izvede po enem od treh postopkov. Pri prvem postopku se UF6 z uporabo vodika in pare reducira in hidrolizira v UO2. Pri drugem se UF6 hidrolizira v vodni raztopini, doda se amoniak, da se obori amonijev diuranat, nato se diuranat z vodikom pri 820 °C reducira v UO2. Pri tretjem postopku se v vodi vežejo plinasti UF6, CO2 in NH3, pri čemer kot oborina nastaja amonijev uranilkarbonat. Amonijev uranilkarbonat se veže s paro in vodikom pri 500 do 600 °C, pri čemer nastane UO2.

Pretvorba UF6 v UO2 je pogosto prva stopnja v obratu za izdelavo goriva.

7.1.8.   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF6 v UF4

POJASNJEVALNA OPOMBA

Pretvorba UF6 v UF4 se izvede z redukcijo z vodikom.

7.1.9.   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO2 v UCl4

POJASNJEVALNA OPOMBA

Pretvorba UO2 v UCl4 se lahko izvede po enem od dveh postopkov. Pri prvem postopku UO2 pri približno 400 °C reagira s tetrakloridom (CCl4). Pri drugem postopku UO2 regira pri približno 700 °C ter ob prisotnosti črnega ogljika, ogljikovega monoksida in klora, pri čemer nastane UCl4.

7.2.   Obrati za pretvorbo plutonija in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen

UVODNA OPOMBA

V obratih in sistemih za pretvorbo plutonija se lahko izvede ena ali več pretvorb iz ene kemične oblike plutonija v drugo, vključno s: pretvorbo plutonijevega nitrata v PuO2, pretvorbo PuO2 v PuF4 in pretvorbo PuF4 v kovinski plutonij. Obrati za pretvorbo plutonija se običajno povezujejo z opremo za obdelavo, lahko pa so povezani tudi z zmogljivostmi za proizvodnjo plutonijskega goriva. Veliko ključne opreme obratov za pretvorbo plutonija je skupne več segmentom kemične predelovalne industrije. Vrste opreme, ki se uporablja v teh postopkih, so npr. lahko: peči, rotacijske peči, reaktorji s fluidiziranim slojem, reaktorji s plamensko kolono, centrifuge za tekočine, destilacijske kolone in kolone za ekstrakcijo med tekočinama. Potrebni so lahko tudi vroče celice, komore z rokavicami in daljinske manipulatorske enote. Le malo tega blaga je na voljo v ‚redni prodaji‘, saj se večina izdela v skladu z zahtevami in specifikacijami kupca. Pri konstrukciji je bistveno posebno pozornost nameniti posebnim radiološkim nevarnostim in nevarnostim zastrupitve ter nevarnostim v zvezi s kritičnostjo. V nekaterih primerih je treba pri konstrukciji in izdelavi posvetiti posebno pozornost korozivnim lastnostim nekaterih uporabljenih kemikalij (npr. HF). Opozoriti je tudi treba, da je mogoče pri vseh postopkih za pretvorbo plutonija predmete v sklopu opreme, ki vsak zase niso posebej konstruirani ali izdelani za pretvorbo plutonija, povezati v sisteme, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo pri pretvorbi plutonija.

7.2.1.   Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo plutonijevega nitrata v oksid

POJASNJEVALNA OPOMBA

Glavne funkcije tega postopka so: skladiščenje in prilagajanje dovajanega procesnega materiala, obarjanje in ločevanje na trdno snov in tekočino, kalciniranje, ravnanje s produkti, prezračevanje, ravnanje z odpadki in nadziranje postopka. Sistemi za ta postopek so posebej prirejeni, da preprečijo jedrsko kritičnost in učinke sevanja ter kar najbolj zmanjšajo nevarnost zastrupitve. V večini predelovalnih obratov ta postopek obsega pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev dioksid. Drugi postopki lahko zajemajo obarjanje plutonijevega oksalata ali plutonijevega peroksida.

7.2.2.   Sistemi, posebej konstruirani ali izdelani za proizvodnjo kovinskega plutonija

POJASNJEVALNA OPOMBA

Ta postopek ponavadi vključuje fluoriranje plutonijevega dioksida, običajno z visoko korozivnim vodikovim fluoridom, pri čemer nastane plutonijev fluorid, ki se potem reducira z uporabo kovinskega kalcija visoke čistosti, tako da nastaneta kovinski plutonij in žlindra kalcijevega fluorida. Glavne funkcije tega postopka so: fluoriranje (npr. z opremo, ki je izdelana iz plemenite kovine ali prevlečena z njo), redukcija kovine (npr. z uporabo keramičnih talilnikov), recikliranje žlindre, ravnanje s produkti, prezračevanje, ravnanje z odpadki in nadzor postopka. Sistemi za ta postopek so posebej prirejeni, da preprečijo jedrsko kritičnost in učinke sevanja ter kar najbolj zmanjšajo nevarnost zastrupitve. Drugi postopki zajemajo fluoriranje plutonijevega oksalata ali plutonijevega peroksida, čemur sledi redukcija v kovino.

PRILOGA C

MERILA ZA RAVNI FIZIČNEGA VAROVANJA

1.

Fizično varovanje jedrskih materialov je namenjeno preprečevanju njihove nepooblaščene uporabe in ravnanja z njimi. V odstavku 3(a) Smernic se zahtevajo učinkovite ravni fizičnega varovanja, skladne z zadevnimi priporočili IAEA, zlasti tistimi iz INFCIRC/225.

2.

V odstavku 3(a) Smernic je navedeno, da je za izvajanje ukrepov fizičnega varovanja v državi prejemnici odgovorna vlada te države. Vendar pa morata dobaviteljica in prejemnica skleniti sporazum o ravneh fizičnega varovanja, ki mora biti podlaga za te ukrepe. V tem okviru bi morale navedene zahteve veljati za vse države.

3.

Dokument INFCIRC/225 Mednarodne agencije za atomsko energijo o fizičnem varovanju jedrskega materiala in podobni dokumenti, ki jih občasno pripravijo mednarodne strokovne skupine in se po potrebi posodabljajo, da se upoštevajo spremembe pri odličnosti in znanju v zvezi s fizičnim varovanjem jedrskega materiala, so uporabna podlaga za usmerjanje držav prejemnic pri pripravi sistema ukrepov in postopkov fizičnega varovanja.

4.

Kategorizacija jedrskega materiala, predstavljena v priloženi preglednici ali kakor se občasno posodablja ob vzajemnem dogovoru dobaviteljic, se uporablja kot sporazumna podlaga za določitev posebnih ravni fizičnega varovanja v zvezi z vrsto materiala ter opremo in zmogljivostmi, ki ta material vsebujejo, skladno z odstavkom 3(a) in 3(b) Smernic.

5.

Dogovorjene ravni fizičnega varovanja, ki ga morajo pristojni nacionalni organi zagotoviti pri uporabi, skladiščenju in prevozu materiala, navedenega v priloženi razpredelnici, vključujejo najmanj naslednje značilnosti varovanja: KATEGORIJA III Uporaba in skladiščenje na območju z nadzorovanim dostopom. Prevoz pod posebnimi varnostnimi ukrepi, ki vključujejo predhodne dogovore med dobaviteljico, prejemnico in prevoznikom, ter v primeru mednarodnega prevoza, predhodni dogovor med subjekti v skladu s sodno pristojnostjo in pravno ureditvijo države dobaviteljice oziroma države prejemnice, v katerem so določeni čas in kraj prevoza ter postopki za prenos odgovornosti za prevoz. KATEGORIJA II Uporaba in skladiščenje na varovanem območju z nadzorovanim dostopom, tj. območju, ki je pod stalnim nadzorom varnostnikov ali elektronskih naprav in je obdano s fizično pregrado z omejenim številom ustrezno nadzorovanih vhodov, ali katero koli drugo območje z enakovredno stopnjo fizičnega varovanja. Prevoz pod posebnimi varnostnimi ukrepi, ki vključujejo predhodne dogovore med dobaviteljico, prejemnico in prevoznikom, ter v primeru mednarodnega prevoza, predhodni dogovor med subjekti v skladu s sodno pristojnostjo in pravno ureditvijo države dobaviteljice oziroma države prejemnice, v katerem so določeni čas in kraj prevoza ter postopki za prenos odgovornosti za prevoz. KATEGORIJA I Material iz te kategorije se varuje pred nepooblaščeno uporabo z naslednjimi zelo zanesljivimi sistemi:   Uporaba in skladiščenje na močno zaščitenem območju, tj. zaščitenem območju, kot je določeno za kategorijo II in do katerega je poleg tega dostop dovoljen samo osebi, katere zanesljivost je bila preverjena in jo nadzorujejo varnostniki, ki so v tesni zvezi z ustreznimi varnostnimi silami. Namen takšnih posebnih ukrepov je odkriti in preprečiti vsak napad, neupravičen dostop ali nedovoljeno odnašanje materiala.   Prevoz pod posebnimi varnostnimi ukrepi, kot so določeni zgoraj za prevoz jedrskega materiala iz kategorije II in III, ter poleg tega s stalnim nadzorom spremljevalcev in pod pogoji, ki zagotavljajo tesno zvezo z ustreznimi varnostnimi silami.

6.

Dobaviteljice bi morale zahtevati, da prejemnice določijo agencije ali organe, ki so odgovorni za zagotavljanje ustreznih ravni varovanja in za notranje usklajevanje operacij odzivanja oz. reševanja v primeru nepooblaščene uporabe varovanega materiala in ravnanja z njim. Dobaviteljice in prejemnice bi morale pri svojih nacionalnih organih določiti tudi kontaktne točke za sodelovanje pri vprašanjih prevoza izven meja zadevne države in drugih zadevah v skupnem interesu.

PREGLEDNICA: KATEGORIZACIJA JEDRSKEGA MATERIALA

Material	Oblika	Kategorija
		I	II	II
1. plutonij*[a]	neobsevan*[b]	2 kg ali več	manj kot 2 kg vendar več kot 500 g	500 g ali manj*[c]
2. uran 235	neobsevan*[b]
	— uran, obogaten na 20 % 235U ali več	5 kg ali več	manj kot 5 kg vendar več kot 1 kg	1 g ali manj*[c]
	— uran, obogaten na 10 % 235U, vendar manj kot 20 %	—	10 kg ali več	manj kot 10 kg*[c]
	— uran, obogaten nad naravno raven, a na manj kot na 10 % 235U*[d]	—	—	10 kg ali več
3. uran 233	neobsevan*[b]	2 kg ali več	manj kot 2 kg vendar več kot 500 g	500 g ali manj*[c]
4. obsevano gorivo			osiromašen ali naravni uran, torij ali nizko obogateno gorivo, (manj kot 10 % cepljive vsebine)*[e][f]
[a] Kot opredeljeno v osnovnem seznamu. [b] Material, ki ni bil obsevan v reaktorju, ali material, ki je bil obsevan v reaktorju, pri čemer je stopnja sevanja največ 100 rad/h v razdalji enega metra brez zaslona. [c] Količina, ki je z radiološkega vidika nepomembna, bi morala biti izvzeta. [d] Naravni uran, osiromašeni uran in torij ter količine urana, obogatenega na manj kot 10 %, ki ne sodijo v kategorijo III, bi se morali varovati v skladu s preudarno upravljavsko prakso. [e] Čeprav se priporoča ta stopnja varovanja, se države po oceni specifičnih okoliščin lahko odločijo tudi za kakšno drugo kategorijo fizičnega varovanja. [f] Drugo gorivo, ki se po svoji prvotni vsebnosti cepljivega materiala klasificira kot material iz kategorij I ali II pred obsevanjem, lahko zniža kategorijo za eno stopnjo, medtem ko stopnja sevanja iz goriva preseže 100 rad/h v razdalji enega metra brez zaslona.

SEZNAM OPREME, MATERIALOV, PROGRAMSKE OPREME IN ZADEVNE TEHNOLOGIJE, POVEZANIH Z JEDRSKIMI DEJAVNOSTMI, Z DVOJNO RABO

Opomba:

V tej prilogi se uporablja mednarodni sistem enot (SI). Za uradno priporočeno kontrolno vrednost bi morala v vseh primerih veljati fizična količina, opredeljena v enotah SI. Vendar pa so parametri nekaterih obdelovalnih strojev navedeni v njihovih običajnih enotah in ne v enotah SI.

V tej prilogi so uporabljene naslednje običajne okrajšave (in njihove predpone, ki označujejo velikost):

A	—	amper(-i)
Bq	—	bekerel(-i)
°C	—	stopinja(-e) Celzija
CAS	—	Služba za izmenjavo kemičnih izvlečkov
Ci	—	curie(-ji)
cm	—	centimeter(-metri)
dB	—	decibel(-i)
dBm	—	decibel v razmerju do 1 milivata
g	—	gram(-i); tudi gravitacijski pospešek (9,81 m/s2)
GBq	—	gigabekerel(-i)
GHz	—	gigahertz
GPa	—	gigapascal(-i)
Gy	—	gray
h	—	ura(-e)
Hz	—	hertz
J	—	joule(-i)
K	—	kelvin
keV	—	kiloelektronvolt(-i)
kg	—	kilogram(-i)
kHz	—	kilohertz
kN	—	kilonewton(-i)
kPa	—	kilopascal(-i)
kV	—	kilovolt(-i)
kW	—	kilovat(-i)
m	—	meter (metri)
mA	—	miliamper(-i)
MeV	—	megaelektronvolt(-i)
MHz	—	megahertz
ml	—	mililiter(-litri)
mm	—	milimeter(-metri)
MPa	—	megapascal(-i)
mPa	—	milipascal(-i)
MW	—	megavat(-i)
μF	—	mikrofarad(-i)
μm	—	mikrometer(-metri)
μs	—	mikrosekunda(-e)
N	—	newton(-i)
nm	—	nanometer(-metri)
ns	—	nanosekunda(-e)
nH	—	nanohenry(-iji)
ps	—	pikosekunda(-e)
RMS	—	efektivna vrednost
rpm	—	vrtljaji na minuto
s	—	sekunda(-e)
T	—	tesla
TIR	—	popolnoma enoznačno odbiranje
V	—	volt(-i)
W	—	vat(-i)

SPLOŠNA OPOMBA

Odstavki v nadaljevanju besedila se uporabljajo za seznam opreme, materialov, programske opreme in zadevne tehnologije, povezanih z jedrskimi dejavnostmi, z dvojno rabo.

1.	Opisi blaga na seznamu zajemajo tako novo kot rabljeno blago.

2.	Če opis katerega koli blaga na seznamu ne vsebuje nobenih omejitev ali specifikacij, se šteje, da vsebuje vse vrste navedenega blaga. Kategorije so dodatno razdeljene zgolj zaradi lažjega iskanja in ne vplivajo na razlago opredelitve blaga.

3.

Cilj nadzora se ne sme izničiti s prenosom katerega koli nenadzorovanega blaga (vključno z obrati), ki vsebuje enega ali več nadzorovanih sestavnih delov, kadar je eden ali več nadzorovanih sestavnih delov osnovni element tega blaga in ga je mogoče zlahka odstraniti ali uporabiti za druge namene. Opomba: Pri presojanju, ali naj se nadzorovani sestavni del oziroma deli obravnavajo kot osnovni element, bi morale vlade upoštevati dejavnike količine, vrednosti, potrebnega tehnološkega vložka in druge posebne okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko eden ali več nadzorovanih sestavnih delov osnovni element blaga, ki se nabavlja.

4.	Cilj nadzora se ne sme izničiti s prenosom sestavnih delov. Vsaka vlada bo sprejela vse možne ukrepe za uresničitev tega cilja in si bo še naprej prizadevala za praktično opredelitev sestavnih delov, ki bi jih lahko uporabljale vse dobaviteljice.

NADZOR TEHNOLOGIJE

Prenos ‚tehnologije‘ se nadzira v skladu s Smernicami in tako, kot je navedeno v vsakem oddelku Priloge. ‚Tehnologija‘, ki je neposredno povezana s katerim koli blagom iz Priloge, bo predmet tako strogega pregleda in nadzora kot sámo blago, kolikor to dopušča nacionalna zakonodaja.

Z odobritvijo katerega koli blaga iz Priloge za izvoz je za istega končnega uporabnika odobren tudi izvoz minimalne ‚tehnologije‘, ki je potrebna za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje in popravilo blaga.

Opomba:

Nadzor nad prenosom ‚tehnologije‘ se ne uporablja za ‚splošno znane‘ informacije oziroma za ‚temeljne znanstvene raziskave‘.

SPLOŠNA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI

Prenos ‚programske opreme‘ se nadzira v skladu s Smernicami in tako, kot je navedeno v Prilogi.

Opomba:

Nadzor nad prenosom ‚programske opreme‘ se ne uporablja za ‚programsko opremo‘, ki je: 1. splošno dostopna javnosti, ker: a. se brez omejitev prodaja iz zaloge na prodajnih mestih za prodajo na drobno in b. je namenjena za vgradnjo s strani uporabnika brez znatnejše nadaljnje pomoči dobavitelja, ali 2. ‚je splošno znana‘.

OPREDELITEV POJMOV

‚Natančnost‘— Navadno se meri s pojmi nenatančnosti, pomeni največji pozitivni ali negativni odklon določene vrednosti od pričakovane standardne ali dejanske vrednosti.

‚Kotni pogrešek‘— Največja razlika med kotnim položajem in dejanskim, zelo natančno izmerjenim kotnim položajem, potem ko se pritrdilni okvir obdelovanca premakne iz začetnega položaja.

‚Temeljne znanstvene raziskave‘— Eksperimentalno ali teoretično delo, ki se opravlja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih načelih pojavov in dejstev, ki jih je možno opazovati, in ni prvenstveno usmerjeno v specifičen praktičen namen ali cilj.

‚Vodenje po konturi‘— Dva ali več ‚numerično krmiljena‘ pogona, delujoča v skladu z ukazi, ki določajo naslednji želeni položaj in želene hitrosti podajanja v tem položaju. Te hitrosti podajanja se spreminjajo v medsebojni odvisnosti tako, da generirajo želeno konturo. (v zvezi z ISO 2806-1980, kot je bil spremenjen)

‚Razvoj‘— Nanaša se na vse faze pred ‚proizvodnjo‘, kot so:

—

snovanje

—	raziskovanje zasnov

—	analiza zasnov

—	koncepti zasnov

—	sestava in preskušanje prototipov

—	sheme pilotske proizvodnje

—	podatki o zasnovi

—	proces preoblikovanja podatkov o zasnovi v proizvod

—	zasnova konfiguracije

—	zasnova integriranja

—	postavitev.

‚Vlakneni ali nitasti materiali‘— Izraz za kontinualne ‚monofilamente‘, ‚prejo‘, ‚predprejo‘, ‚predivo‘ ali ‚trakove‘.

Opomba:

1.   ‚Filament‘ ali ‚monofilament‘— Najmanjši prirastek vlakna, katerega premer je navadno nekaj mikrometrov.

2.   ‚Predpreja‘— Snop (navadno 12–120) približno vzporednih ‚pramenov‘.

3.   ‚Pramen‘— Snop ‚monofilamentov‘ (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno.

4.   ‚Trak‘— Material iz prepletenih ali v eno samo smer usmerjenih ‚filamentov‘, ‚pramenov‘, ‚predprej‘, ‚prediv‘ ali ‚prej‘ itn., navadno prevlečenih s smolo.

5.   ‚Predivo‘— Snop navadno približno vzporednih ‚filamentov‘.

6.   ‚Preja‘— Snop posukanih ‚pramenov‘.

‚Filament‘— Glej ‚vlakneni ali nitasti materiali‘.

‚Splošno znana‘— V smislu tega besedila pomeni ‚tehnologijo‘ ali ‚programsko opremo‘, ki je dostopna brez kakršnih koli omejitev pri njeni nadaljnji distribuciji. (Avtorske omejitve ne pomenijo, da ta ‚tehnologija‘ ali ‚programska oprema‘ ne bi bila ‚splošno znana‘.)

‚Linearnost‘— (Navadno merjena kot nelinarnost) pomeni maksimalni pozitivni ali negativni odklon od dejanskih značilnosti (povprečja odčitavanja navzgor in navzdol) od ravne črte, ki je pozicionirana tako, da naj bi izravnala in minimizirala maksimalne odklone.

‚Merilna negotovost‘— Značilni parameter, ki določa, v katerem območju izhodne vrednosti je prava vrednost merljive spremenljivke s 95-odstotno stopnjo zaupanja. Upošteva nepopravljene sistemske odklone, nepopravljeni mrtvi tek in naključne odklone.

‚Mikroprogram‘— Zaporedje osnovnih ukazov, shranjenih v posebnem pomnilniku, katerih izvajanje se začne z vnosom njegovega referenčnega ukaza v ukazni register.

‚Monofilament‘— Glej ‚vlakneni ali nitasti materiali‘.

‚Numerično krmiljenje‘— Avtomatsko krmiljenje procesa, ki ga izvaja naprava, tako da uporabi numerične podatke, navadno vnesene med samim procesom (v zvezi z ISO 2382).

‚Natančnost pozicioniranja‘— ‚Natančnost pozicioniranja‘‚numerično krmiljenih‘ obdelovalnih strojev se določi in predstavi v skladu s točko 1.B.2. in v povezavi z zahtevami, navedenimi v nadaljevanju.

(a)

Testni pogoji (ISO 230/2 (1988), odstavek 3): (1) Obdelovalni stroj in oprema za merjenje natančnosti se 12 ur pred merjenjem in med njim hranita na isti temperaturi okolja. V času pred merjenjem vodila na orodju neprekinjeno krožijo na isti način kot med merjenjem natančnosti. (2) Stroju je dodana vsa oprema za mehansko, elektronsko ali programsko kompenzacijo, ki se izvozi skupaj s strojem. (3) Natančnost merilne opreme za merjenje je vsaj štirikrat večja od pričakovane natančnosti obdelovalnega stroja. (4) Za napajanje pogona vodil velja: (i) odstopanje omrežne napetosti ni večje od ± 10 % nazivne napetosti; (ii) odstopanje frekvence ni večje od ± 2 Hz nazivne frekvence; (iii) motnje ali prekinitve električnega toka niso dovoljene.

(b)

Testni program (odstavek 4): (1) Podajalna hitrost (hitrost vodil) med merjenjem je hitrost hitrega giba. Opomba: Pri obdelovalnem stroju, s katerim se izdelujejo površine optične kakovosti, je podajalna hitrost enaka ali nižja od 50 mm na minuto. (2) Meritve potekajo inkrementalno z enega konca osi do drugega, ne da bi se z vsakim pomikom do položaja cilja vračali v začetni položaj. (3) Osi, ki se ne merijo, se med testom osi zadržijo na pol pomika.

(c)	Predstavitev testnih rezultatov (odstavek 2): Rezultati meritev morajo vključevati: (1) ‚natančnost pozicioniranja‘ (A) in (2) povprečno odstopanje povratnega giba (B).

‚Proizvodnja‘— ‚Proizvodnja‘ pomeni vse faze proizvodnje, kot so:

—	načrtovanje

—	proizvodni inženiring

—

izdelava

—	integracija

—	sestavljanje (montaža)

—

nadzor

—	preskušanje

—	zagotavljanje kakovosti.

‚Program‘— Sosledje ukazov za izvedbo procesa, ki ima oziroma se lahko pretvori v takšno obliko, da ga lahko izvede računalnik.

‚Razločljivost‘— Najmanjši inkrement merilne naprave; pri digitalnih instrumentih je to najmanj pomembni bit (v zvezi z ANSI B-89.1.12).

‚Predpreja‘— Glej ‚vlakneni ali nitasti materiali‘.

‚Programska oprema‘— Zbirka enega ali več ‚programov‘ ali ‚mikroprogramov‘, nameščenih na katerem koli otipljivem izraznem mediju.

‚Pramen‘— Glej ‚vlakneni ali nitasti materiali‘.

‚Trak‘— Glej ‚vlakneni ali nitasti materiali‘.

‚Tehnična pomoč‘— ‚Tehnična pomoč‘ je lahko v obliki napotkov, posebnih strokovnih znanj, usposabljanja, prenašanja delovnih izkušenj in svetovanja.

Opomba:Tehnična pomoč lahko vključuje prenos tehničnih podatkov.

‚Tehnični podatki‘— ‚Tehnični podatki‘ so lahko v obliki shem, načrtov, diagramov, modelov, formul, tehničnih zasnov in specifikacij, priročnikov in navodil, natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kot so diskete, trakovi, bralni pomnilniki.

‚Tehnologija‘— Specifične informacije, potrebne za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ katerega koli blaga, navedenega na seznamu. Te informacije imajo lahko obliko ‚tehničnih podatkov‘ ali ‚tehnične pomoči‘.

‚Predivo‘— Glej ‚vlakneni ali nitasti materiali‘.

‚Uporaba‘— Delovanje, postavitev (vključno s postavitvijo na licu mesta), vzdrževanje (preverjanje), popravilo, redni pregled in obnavljanje.

‚Preja‘— Glej ‚vlakneni ali nitasti materiali‘.

VSEBINA PRILOGE

1.

INDUSTRIJSKA OPREMA

1.A.

OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI

1.A.1.

Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto

1 – 1

1.A.2.

Radiacijsko utrjene TV kamere in posebej izdelane leče, ki se v njih uporabljajo

1 – 1

1.A.3.

Roboti, ‚končne enote‘ in kontrolne enote

1 – 1

1.A.4.

Daljinske manipulatorske enote

1 – 3

1.B.

OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO

1.B.1.

Stroji za potisno oblikovanje, stroji za oblikovalno valjanje z možnostjo potisnega oblikovanja in vretena

1 – 3

1.B.2.

Obdelovalni stroji

1 – 4

1.B.3.

Stroji, naprave ali sistemi za pregledovanje dimenzij

1 – 6

1.B.4.

Indukcijske peči s kontrolirano atmosfero in njihovo napajanje

1 – 7

1.B.5.

Izostatične stiskalnice

1 – 8

1.B.6.

Vibracijski sistemi za testiranje, oprema in sestavni deli

1 – 8

1.B.7.

Vakuumske ali druge metalurške talilne peči in peči za ulivanje s kontrolirano atmosfero in oprema, povezana z njimi

1 – 8

1.C.

MATERIALI

1 – 9

1.D.

PROGRAMSKA OPREMA

1 – 9

1.D.1.

‚Programska oprema‘, posebej izdelana ali prirejena za ‚uporabo‘ opreme

1 – 9

1.D.2.

‚Programska oprema‘, posebej izdelana ali prirejena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme

1 – 9

1.D.3.

‚Programska oprema‘ za vse kombinacije elektronskih naprav ali sistem, ki tem napravam ali sistemu omogoča funkcijo ‚numeričnega krmiljenja‘ enot za obdelovalne stroje

1 – 9

1.E.

TEHNOLOGIJA

1.E.1.

‚Tehnologija‘ glede na ‚Nadzor tehnologije‘ za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘

1 – 9

2.

MATERIALI

2.A.

OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI

2.A.1.

Talilni lonci, izdelani iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine

2 – 1

2.A.2.

Platinirani katalizatorji

2 – 1

2.A.3.

Kompozitne strukture v obliki cevi

2 – 2

2.B.

OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO

2.B.1.

Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje

2 – 2

2.B.2.

Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov ter sistemi in oprema zanje

2 – 2

2.C.

MATERIALI

2.C.1.

Aluminij

2 – 2

2.C.2.

Berilij

2 – 3

2.C.3.

Bismut

2 – 3

2.C.4.

Bor

2 – 3

2.C.5.

Kalcij

2 – 3

2.C.6.

Klorov trifluorid

2 – 3

2.C.7.

Vlakneni ali nitasti materiali in prepregi

2 – 3

2.C.8.

Hafnij

2 – 4

2.C.9.

Litij

2 – 4

2.C.10.

Magnezij

2 – 4

2.C.11.

Maraging jeklo

2 – 4

2.C.12.

Radij226

2 – 4

2.C.13.

Titan

2 – 5

2.C.14.

Volfram

2 – 5

2.C.15.

Cirkonij

2 – 5

2.C.16.

Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj

2 – 5

2.C.17.

Tritij

2 – 6

2.C.18.

Helij-3

2 – 6

2.C.19.

Radionuklidi

2 – 6

2.C.20.

Renij

2 – 6

2.D.

PROGRAMSKA OPREMA

2 – 6

2.E.

TEHNOLOGIJA

2 – 6

2.E.1.

‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o ‚nadzoru tehnologije‘ za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘

2 – 6

3.

OPREMA IN SESTAVNI DELI ZA LOČEVANJE URANOVIH IZOTOPOV (razen blaga z osnovnega seznama)

3.A.

OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI

3.A.1.

Frekvenčni pretvorniki ali generatorji

3 – 1

3.A.2.

Laserji, laserski ojačevalniki in oscilatorji

3 – 1

3.A.3.

Ventili

3 – 3

3.A.4.

Superprevodni solenoidni elektromagneti

3 – 3

3.A.5.

Močnostni enosmerni napajalniki

3 – 4

3.A.6.

Visokonapetostni enosmerni napajalniki

3 – 4

3.A.7.

Tlačni pretvorniki

3 – 4

3.A.8.

Vakuumske črpalke

3 – 4

3.A.9.

Vijačni kompresorji in vijačne vakuumske črpalke

3 – 5

3.B.

OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO

3.B.1.

Elektrolitske celice za pridobivanje fluora

3 – 5

3.B.2.

Oprema za izdelavo ali sestavljanje rotorjev, za ravnanje rotorjev, ekspanzijskih oblikovnih kolutov ter gravur

3 – 5

3.B.3.

Centrifugalni večosni balansirni stroji

3 – 6

3.B.4.

Stroji za navijanje niti in oprema zanje

3 – 6

3.B.5.

Elektromagnetni ločevalniki izotopov

3 – 7

3.B.6.

Masni spektrometri

3 – 7

3.C.

MATERIALI

3 – 8

3.D.

PROGRAMSKA OPREMA

3.D.1.

‚Programska oprema‘, posebej izdelana ali prirejena za ‚uporabo‘ opreme

3 – 8

3.D.2.

‚Programska oprema‘ ali ključi/kode za šifriranje (enkripcijo), posebej izdelani za povečanje ali sprostitev zmogljivosti opreme

3 – 8

3.D.3.

‚Programska oprema‘, posebej izdelana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti opreme

3 – 8

3.E.

TEHNOLOGIJA

3.E.1.

‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o ‚nadzoru tehnologije‘ za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘

3 – 8

4.

OPREMA ZA OBRATE ZA PRIDOBIVANJE TEŽKE VODE (razen blaga z osnovnega seznama)

4.A.

OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI

4.A.1.

Posebna embalaža

4 – 1

4.A.2.

Črpalke

4 – 1

4.A.3.

Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev

4 – 1

4.B.

OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO

4.B.1.

Stolpi s predeli za izmenjavo voda – vodikov sulfid in notranji kontraktorji

4 – 1

4.B.2.

Stolpi za kriogeno destilacijo vodika

4 – 2

4.B.3.

[nič več v uporabi – od 14. junija 2013]

4 – 2

4.C.

MATERIALI

4 – 2

4.D.

PROGRAMSKA OPREMA

4 – 2

4.E.

TEHNOLOGIJA

4 – 2

4.E.1.

‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o ‚nadzoru tehnologije‘ za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘

4 – 2

5.

OPREMA ZA TESTIRANJE IN MERJENJE ZA RAZVOJ EKSPLOZIVNIH JEDRSKIH NAPRAV

5.A.

OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI

5.A.1.

Fotopomnoževalne cevi

5 – 1

5.B.

OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO

5.B.1.

Generatorji rentgenskih žarkov ali impulzni pospeševalniki elektronov

5 – 1

5.B.2.

Visokohitrostni strelni sistemi

5 – 1

5.B.3.

Hitrotekoče kamere in slikovne naprave

5 – 1

5.B.4.

[nič več v uporabi – od 14. junija 2013]

5 – 2

5.B.5.

Specializirane merilne naprave za hidrodinamične preizkuse

5 – 2

5.B.6.

Hitri impulzni generatorji

5 – 3

5.B.7.

Zadrževalni hrami za močna eksploziva

5 – 3

5.C.

MATERIALI

5 – 3

5.D.

PROGRAMSKA OPREMA

5 – 3

5.E.

TEHNOLOGIJA

5 – 3

6.

SESTAVNI DELI ZA JEDRSKE EKSPLOZIVNE NAPRAVE

6.A.

OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI

6.A.1.

Detonatorji in večtočkovni vžigalni sistemi

6 – 1

6.A.2.

Vžigalniki in enakovredni visokotokovni impulzni generatorji

6 – 1

6.A.3.

Stikalne naprave

6 – 2

6.A.4.

Kondenzatorji z impulzno razelektritvijo

6 – 2

6.A.5.

Nevtronski generatorski sistemi

6 – 3

6.A.6.

Trakasti valovodi

6 – 3

6.B.

OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO

6 – 3

6.C.

MATERIALI

6.C.1.

Močno eksplozivne snovi ali mešanice

6 – 3

6.D.

PROGRAMSKA OPREMA

6 – 4

6.E.

TEHNOLOGIJA

6 – 4

1.   INDUSTRIJSKA OPREMA

1.A.   OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI

1.A.1.   Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej zasnovani okvirji zanje:

a.	‚hladno površino‘, večjo od 0,09 m2;

b.	gostoto materiala, večjo od 3 g/cm3, in

c.	debelino 100 mm ali več.

Tehnična opomba:

v točki 1.A.1.a. ‚hladna površina‘ pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja.

1.A.2.   Radiacijsko utrjene TV kamere ali leče zanje, posebej zasnovane ali prilagojene za sevanje, tako da so sposobne delovanja pri skupni dozi nad 5 × 104 Gy (silicij), ne da bi prišlo do degradacije delovanja.

Tehnična opomba:

pojem Gy (silicij) se nanaša na energijo v J/kg, ki jo absorbira nezaščiteni vzorec silicija, izpostavljen ionizirajočemu sevanju.

1.A.3.   Naslednji ‚roboti‘, ‚končne enote‘ in kontrolne enote:

a.

‚roboti‘ ali ‚končne enote‘, ki imajo eno od naslednjih značilnosti: 1. posebej so zasnovani za izpolnjevanje nacionalnih varnostnih standardov, ki se uporabljajo za ravnanje z močnimi eksplozivi (npr. upoštevanje električnih značilnosti pri delu z visoko eksplozivnimi sredstvi), ali 2. posebej so zasnovani ali prilagojeni za sevanje, tako da so sposobni delovanja pri skupni dozi nad 5 × 104 Gy (silicij), ne da bi prišlo do degradacije delovanja; Tehnična opomba: pojem Gy (silicij) se nanaša na energijo v J/kg, ki jo absorbira nezaščiteni vzorec silicija, izpostavljen ionizirajočemu sevanju.

b.	kontrolne enote, ki so posebej zasnovane za katere koli ‚robote‘ ali ‚končne enote‘ iz točke 1.A.3.a.

Opomba:

predmet nadzora v točki 1.A.3. niso ‚roboti‘, ki so posebej zasnovani za uporabo v nejedrske industrijske namene, npr. v lakirnicah avtomobilov.

Tehnični opombi:

1.

‚Roboti‘ V točki 1.A.3. ‚robot‘ pomeni manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadične delovne operacije, ki lahko uporablja ‚senzorje‘ in ki ima vse naslednje značilnosti: (a) je večfunkcionalen; (b) je zmožen nameščanja ali usmerjanja materiala, delov, orodij ali posebnih naprav z uporabo različnih gibov v tridimenzionalnem prostoru; (c) vsebuje tri ali več servo naprav z zaprto ali odprto zanko, ki lahko vključujejo tudi stopenjske motorje, in (d) ima ‚uporabniku dostopno programirljivost‘ z metodo pokažem-ponovi ali prek elektronskega računalnika, ki je lahko tudi programirljivi logični krmilnik, tj. ne potrebuje mehanskih posegov. Opomba 1: v zgornji opredelitvi ‚senzorji‘ pomenijo detektorje fizičnega pojava, katerega rezultat (po pretvorbi v signal, ki ga lahko krmilna enota tolmači) lahko generira ‚programe‘ ali pa spreminja programirana navodila ali podatke numeričnega ‚programa‘. Mednje spadajo tudi ‚senzorji‘ z zmogljivostmi za strojni vid, infrardeče slikanje, zvočno slikanje, taktilni občutek, inercialno merjenje položaja, optično ali zvočno določevanje ali merjenje sile ali vrtilnega momenta. Opomba 2: v zgornji opredelitvi ‚uporabniku dostopna programirljivost‘ pomeni lastnost, ki uporabniku omogoča vstaviti, spremeniti ali nadomestiti ‚programe‘, razen če gre za: (a) fizične spremembe vezja ali medpovezav ali (b) namestitve funkcijskih kontrol, vključno z vnosom parametrov. Opomba 3: zgornja opredelitev ne zajema naprav, kot so: (a) manipulacijski mehanizmi, ki se krmilijo le ročno/s teleoperaterjem; (b) manipulacijski mehanizmi s stalnim zaporedjem gibov; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. ‚Program‘ je mehansko omejen z vnaprej določenimi zaporami, kot so na primer zatiči ali naperki. Sosledje gibov in izbor poti ali kotov nista spremenljiva ali zamenljiva z mehanskimi, elektronskimi ali električnimi sredstvi; (c) manipulacijski mehanizmi z mehansko krmiljenim spremenljivim zaporedjem gibov, ki so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. ‚Program‘ je mehansko omejen z določenimi, vendar nastavljivimi zaporami, kakor so na primer zatiči ali naperki. Sosledje gibov in izbor poti ali kotov sta spremenljiva v okviru fiksiranega ‚programskega‘ vzorca. Spremembe ali modifikacije ‚programskega‘ vzorca (npr. menjave zatičev ali izmenjave naperkov) na eni ali več oseh gibanja se izvajajo le z mehanskimi operacijami; (d) manipulacijski mehanizmi s spremenljivim zaporedjem brez servokrmiljenja, ki so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko fiksiranimi programiranimi gibi. ‚Program‘ je spremenljiv, vendar si koraki sledijo le po binarnem signalu iz mehansko fiksiranih električnih binarnih naprav ali nastavljivih zapor; (e) skladalni žerjavi, opredeljeni kot kartezijski koordinatni manipulacijski sistemi, proizvedeni kot integralni del navpičnega sklopa skladiščnih košar in zasnovani tako, da omogočajo dostop do vsebine teh košar za odlaganje ali odnašanje te vsebine.

2.

‚Končne enote‘ ‚Končne enote‘ iz točke 1.A.3. so prijemala, ‚aktivne orodne enote‘ in vsa druga orodja, pritrjena na osnovno ploščo na koncu roke ‚robotskega‘ manipulatorja. Opomba: ‚aktivna orodna enota‘ v zgornji opredelitvi je naprava za prenos gibalne sile, procesne energije ali smeri na obdelovanca.

1.A.4.   Daljinske manipulatorske enote, ki omogočajo delovanje na daljavo pri radiokemičnem ločevanju ali v vročih celicah in imajo eno od naslednjih značilnosti:

a.	sposobnost penetriranja 0,6 m ali več globoko v steno vroče celice (delovanje skozi steno) ali

b.	sposobnost premostitve preko stene vroče celice debeline 0,6 m ali več (delovanje čez steno).

Tehnična opomba:

daljinske manipulatorske enote omogočajo prenos človekovih dejanj na daljinsko upravljano roko in končno povezavo. Lahko so tipa strežnik-odjemalec ali pa delujejo z uporabo krmilne palice ali računalniške tipkovnice.

1.B.   OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO

1.B.1.   Naslednji stroji za oblikovalno valjanje, stroji z vreteni z zmožnostjo potisnega oblikovanja in vretena:

a.	stroji, ki imajo obe naslednji značilnosti: 1. tri valje ali več (aktivni ali vodilni) in 2. po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah se lahko opremijo z enotami za ‚numerično krmiljenje‘ ali računalniškim krmiljenjem;

b.	rotacijski oblikovna vretena za cilindrične rotorje z notranjim premerom od 75 do 400 mm.

Opomba:

pod točko 1.B.1.a. spadajo tudi stroji z enojnim valjem za preoblikovanje kovine ter dvema pomožnima valjema za podporo vretena, ki pa ne sodelujeta neposredno pri procesu preoblikovanja.

1.B.2.   Naslednji obdelovalni stroji in vse njihove kombinacije za odstranjevanje ali odrezovanje kovin, keramike ali kompozitov, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljeni z elektronskimi napravami za sočasno ‚vodenje po konturi‘ v dveh ali več oseh:

Opomba:

za enote za ‚numerično krmiljenje‘, ki jih krmili z njimi povezana ‚programska oprema‘, glej točko 1.D.3.

a.

obdelovalni stroji za struženje, ki imajo ‚natančnost pozicioniranja‘ z vsemi možnimi kompenzacijami boljšo (manjšo) od 6 μm po ISO 230/2 (1988) vzdolž katere koli linearne osi (splošno pozicioniranje) za stroje z zmožnostjo obdelovanja premerov, večjih od 35 mm; Opomba: predmet nadzora v točki 1.B.2.a. niso stružnice za palične materiale (Swissturn), ki so namenjene izključno za obdelovanje s podajalno napravo za palice (‚bar feed thru‘), če je največji premer palice enak ali manjši od 42 mm in ni možnosti vgradnje natezalne podloge. Stroji imajo lahko zmogljivost vrtanja in/ali rezkanja za obdelavo delov s premerom, manjšim od 42 mm.

b.

obdelovalni stroji za rezkanje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti: 1. ‚natančnost pozicioniranja‘ z vsemi možnimi kompenzacijami boljšo (manjšo) od 6 μm po ISO 230/2 (1988) vzdolž katere koli linearne osi (splošno pozicioniranje); 2. dve ali več rotirajočih osi ali 3. pet ali več osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati za ‚vodenje po konturi‘; Opomba: predmet nadzora v točki 1.B.2.b. niso stroji za rezkanje, ki imajo obe naslednji značilnosti: 1. pomik osi X, ki je večji od 2 m, in 2. splošno ‚natančnost pozicioniranja‘ prek celotne osi x, slabšo (večjo) od 30 μm po ISO 230/2 (1988);

c.

obdelovalni stroji za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti: 1. ‚natančnost pozicioniranja‘ z vsemi možnimi kompenzacijami boljšo (manjšo) od 4 μm po ISO 230/2 (1988) vzdolž katere koli linearne osi (splošno pozicioniranje); 2. dve ali več rotirajočih osi ali 3. pet ali več osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati za ‚vodenje po konturi‘; Opomba: predmet nadzora v točki 1.B.2.c. niso naslednji brusilni stroji: 1. cilindrični zunanji, notranji in zunanje-notranji brusilni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti: a. omejeni so na največji obdelovanec zunanjega premera ali dolžine 150 mm in b. osi, ki so omejene na x, z in c; 2. koordinatni brusilniki, ki nimajo osi z ali osi w z natančnostjo pozicioniranja, manjšo (boljšo) od 4 μm. Natančnost pozicioniranja je skladna z ISO 230/2 (1988).

d.

elektroerozijski stroji (EDM) brezžičnega tipa, ki imajo dve ali več rotirajočih osi in ki jih je mogoče sočasno koordinirati za ‚vodenje po konturi‘. Opombi: 1. Uradne stopnje ‚natančnosti pozicioniranja‘, ki se na podlagi naslednjih postopkov izpeljejo iz meritev po ISO 230/2 (1988) ali enakovrednem nacionalnem standardu, se lahko uporabljajo za vse modele obdelovalnega stroja namesto meritev dejanskega stroja, če so posredovane nacionalnim organom in jih ti sprejmejo. Uradna ‚natančnost pozicioniranja‘ se izračuna na naslednji načini: a. izberite pet strojev modela, ki ga boste ocenili; b. izmerite linearno osno natančnost po ISO 230/2 (1988); c. določite vrednost natančnosti (A) za vsako os vsakega stroja. Metoda izračuna vrednosti natančnosti je opisana v standardu ISO 230/2 (1988); d. določite povprečno vrednost natančnosti vseh osi. Izračunana povprečna vrednost predstavlja uradno vrednost ‚natančnosti pozicioniranja‘ za vsako os modela (Âx, Ây …); e. ker se točka 1.B.2. nanaša na vsako linearno os, bo za vsako linearno os določena uradna vrednost ‚natančnosti pozicioniranja‘; f. če je uradna ‚natančnost pozicioniranja‘ za katero koli os obdelovalnega stroja, ki ni predmet nadzora v točki 1.B.2.a., 1.B.2.b. ali 1.B.2.c., pri brusilnih strojih enaka ali boljša (manjša) od 6 μm, pri strojih za rezkanje in struženje pa enaka ali boljša (manjša) od 8 μm, v obeh primerih po ISO 230/2 (1988), bi moral graditelj vsakih 18 mesecev potrditi stopnjo natančnosti. 2. Predmet nadzora v točki 1.B.2. niso posebni obdelovalni stroji, katerih uporaba je omejena na izdelavo naslednjih delov: a. zobnikov; b. pogonskih ali odmičnih gredi; c. orodij ali rezil; d. ekstruzijskih polžev.

Tehnične opombe:

1.	Poimenovanje osi je v skladu z mednarodnim standardom ISO 841, ‚Numerično krmiljeni stroji – Nomenklatura osi in gibanj‘.

2.	Med skupno število obdelovalnih osi se ne štejejo sekundarne vzporedne obdelovalne osi (tj. osi w na vodoravnih vrtalnih strojih ali sekundarne rotacijske osi, katerih središčnica je vzporedna s primarno rotacijsko osjo).

3.	Za rotacijske osi ni nujno, da se vrtijo preko 360 stopinj. Rotacijsko os lahko poganja linearna naprava, tj. navojna ali ozobljena palica.

4.

Za namene točke 1.B.2. je število osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati za ‚vodenje po konturi‘, tisto število osi, vzdolž ali okoli katerih se v času obdelovanja obdelovanca med obdelovancem in strojem dogajajo sočasni in med seboj povezani pomiki. To ne vključuje nobenih dodatnih osi, vzdolž ali okrog katerih so še drugi relativni pomiki znotraj stroja, kot so: a. sistemi za profiliranje brusov; b. vzporedne rotacijske osi, zasnovane za pričvrstitev posameznih obdelovancev; c. kolinearne rotacijske osi, zasnovane za obdelovanje istega obdelovanca z več strani z vpetjem v natezno podlogo.

5.	Obdelovalni stroj, ki ima vsaj dve od naslednjih treh zmogljivosti: struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z zmogljivostjo rezkanja), je treba obravnavati po določilih točke 1.B.2.a., 1.B.2.b. oziroma 1.B.2.c.

6.	Točki 1.B.2.b.3 in 1.B.2.c.3 vključujeta tudi stroje z vzporedno linearno kinematično zasnovo (npr. heksapodi), ki imajo pet ali več osi, od katerih ni nobena rotacijska.

1.B.3.   Naslednji stroji, naprave ali sistemi za pregledovanje dimenzij:

a.

koordinatni merilni stroji (CMM) z računalniškim ali numeričnim krmiljenjem, ki imajo eno od naslednjih značilnosti: 1. samo dve osi in največji dovoljeni pogrešek merjenja dolžine na kateri koli osi (enodimenzionalno), ki je določen kot katera koli kombinacija E0x MPE, E0y MPE ali E0z MPE ter enak ali manjši (boljši) od (1,25 + L/1 000) μm (pri čemer je L merjena dolžina v mm) na kateri koli točki v območju delovanja stroja (tj. po dolžini osi) po standardu ISO 10360-2(2009), ali 2. tri ali več osi in tridimenzionalno (volumensko) največji dovoljeni pogrešek merjenja dolžine (E0, MPE), ki je enak ali manjši (boljši) od (1,7 + L/800) μm (pri čemer je L merjena dolžina v mm) na kateri koli točki v območju delovanja stroja (tj. po dolžini osi) po standardu ISO 10360-2 (2009). Tehnična opomba: največji dovoljeni pogrešek merjenja dolžine (E0, MPE) pri najbolj natančni konfiguraciji koordinatnega merilnega stroja (CMM) po standardu ISO 10360 2(2009), ki ga navede proizvajalec (npr. najboljše od naslednjega: sonde, dolžine igle, parametrov gibanja, okolja), in z vsemi možnimi kompenzacijami se primerja s pragom 1,7 + L/800 μm.

b.

naslednje naprave za merjenje linearne napake: 1. brezkontaktni merilni sistemi z ‚razločljivostjo‘, ki je enaka ali boljša (manjša) od 0,2 μm v merilnem območju do 0,2 mm; 2. spremenljivi linearni diferenčni pretvorniki, ki imajo obe naslednji značilnosti: a. 1. ‚linearnost‘, ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,1 %, merjena od 0 do celotnega območja delovanja, za spremenljive linearne diferenčne pretvornike z območjem delovanja do 5 mm ali 2. ‚linearnost‘, ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,1 %, merjena od 0 do 5 mm, za spremenljive linearne diferenčne pretvornike z območjem delovanja, večjim do 5 mm, in b. lezenje, ki je enako ali boljše (manjše) od 0,1 % na dan pri standardni temperaturi okolja v preizkusnem prostoru ± 1 K; 3. merilni sistemi, ki imajo obe naslednji značilnosti: a. vsebujejo laser ter b. pri temperaturi v območju ± 1 K okoli standardne temperature in pri standardnem tlaku vsaj 12 ur vzdržujejo: 1. ‚razločljivost‘ na celotnem merilnem območju, enako ali boljšo od 0,1 μm, in 2. ‚merilno negotovost‘, enako ali boljšo (manjšo) od (0,2 + L/2 000) μm (pri čemer je L merjena dolžina v mm); Opomba: predmet nadzora v točki 1.B.3.b.3. niso merilni interferometrični sistemi brez zaprte ali odprte zanke, ki vsebujejo laser za merjenje napake pomika obdelovalnih strojev, stroji za pregledovanje dimenzij ali podobna oprema. Tehnična opomba: v točki 1.B.3.b. ‚linearna napaka‘ pomeni spremembo razdalje med merilno sondo in merjenim predmetom.

c.	naprave za merjenje kotne napake s ‚kotnim pogreškom‘, ki je enak ali boljši (manjši) od 0,00025°; Opomba: predmet nadzora v točki 1.B.3.c. niso optični merilni instrumenti, kot so avtokolimatorji, ki uporabljajo kolinearno svetlobo (npr. lasersko svetlobo) za odkrivanje kotne napake zrcala.

d.	sistemi za sočasno meritev polovično zaprtih površin, ki imajo obe naslednji značilnosti: 1. ‚merilno negotovost‘ na vsaki linearni osi, ki je enaka ali boljša (manjša) od 3,5 μm na 5 mm, in 2. ‚kotni pogrešek‘, ki je enak ali manjši od 0,02°.

Opombi:

1.	Pod točko 1.B.3. spadajo tudi obdelovalni stroji, ki se lahko uporabljajo kot merilni stroji, če ustrezajo kriterijem, določenim za funkcije merilnega stroja, ali jih presegajo.

2.	Stroji, opisani v točki 1.B.3., so predmet nadzora, če presegajo določeni prag kjer koli znotraj svojega območja delovanja.

Tehnična opomba:

vsi merjeni parametri iz točke 1.B.4 dopuščajo pozitivni in negativni odmik.

1.B.4.   Indukcijske peči s kontrolirano atmosfero (z vakuumom ali inertnim plinom) in njihovo napajanje:

a.

peči, ki imajo vse naslednje značilnosti: 1. zmožne so delovanja pri temperaturah, višjih od 1 123 K (850 °C); 2. vsebujejo indukcijske tuljave s premerom 600 mm ali manj in 3. namenjene so za napajanje z vhodno močjo 5 kW ali več; Opomba: predmet nadzora v točki 1.B.4.a. niso peči, ki so namenjene za obdelavo polprevodniških elementov.

b.	napajalne enote s predpisano izhodno močjo 5 kW ali več, posebej zasnovane za peči iz točke 1.B.4.a.

1.B.5.   Naslednje ‚izostatične stiskalnice‘ in sorodna oprema:

a.	‚izostatične stiskalnice‘, ki imajo obe naslednji značilnosti: 1. zmožne so dosegati maksimalni delovni tlak 69 MPa ali več in 2. imajo komoro z notranjim premerom nad 152 mm;

b.	orodja, kokile in krmila, posebej zasnovani za ‚izostatične stiskalnice‘ iz točke 1.B.5.a.

Tehnični opombi:

1.	V točki 1.B.5. ‚izostatična stiskalnica‘ pomeni napravo, ki deluje na obdelovanca ali material v zaprtih kletkah s pritiskom prek različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.), s čimer vzpostavlja enak pritisk v vseh smereh na obdelovanca ali material.

2.

V točki 1.B.5. se notranja dimenzija komore nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak, brez kakršnih koli pritrjeval. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: notranji premer bodisi tlačne komore bodisi izolirane talilne posode, odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge.

1.B.6.   Naslednji sistemi za vibracijsko testiranje, oprema in sestavni deli:

a.

elektrodinamični sistemi za vibracijsko testiranje, ki imajo vse naslednje značilnosti: 1. delujejo na podlagi zaprte ali povratne zanke in digitalne krmilne enote; 2. zmožni so vibriranja pri 10 g RMS ali več v frekvenčnem pasu od 20 do 2 000 Hz ter 3. zmožni so prenesti sile, enake ali večje od 50 kN, merjeno ‚brez zunanjih vplivov‘;

b.	digitalne kontrolne enote, ki so kombinirane s ‚programsko opremo‘, posebej zasnovano za vibracijsko testiranje, z realnočasovno pasovno širino, ki je večja od 5 kHz, in namenjene za sistem iz točke 1.B.6.a.;

c.	pogonske vibracijske enote s pripadajočimi ojačevalci ali brez njih, ki imajo zmožnost prenosa sile, enake ali večje od 50 kN, merjeno ‚brez zunanjih vplivov‘, in se uporabljajo za sisteme iz točke 1.B.6.a.;

d.	oprema za vibracijsko testiranje in elektronske enote, ki so namenjene za združevanje več vibracijskih enot v celoten vibracijski sistem, ki imajo zmožnost prenosa efektivne kombinirane sile, enake ali večje od 50 kN, merjeno ‚brez zunanjih vplivov‘, in se uporabljajo za sisteme iz točke 1.B.6.a.

Tehnična opomba:

v točki 1.B.6. ‚brez zunanjih vplivov‘ pomeni na ravni mizi ali površini, brez kakršnih koli pritrjeval ali drugih pritrdilnih elementov.

1.B.7.   Naslednje vakuumske ali druge metalurške talilne peči in peči za ulivanje s kontrolirano atmosfero ter sorodna oprema:

a.	obločne talilne in livarske peči, ki imajo obe naslednji značilnosti: 1. taljive elektrode z zmogljivostjo od 1 000 cm3 do 20 000 cm3 in 2. zmožnost delovanja pri talilnih temperaturah nad 1 973 K (1 700 °C);

b.	peči za taljenje z uporabo elektronskega žarka in plazemske atomizacije, ki imajo obe naslednji značilnosti: 1. moč 50 kW ali več in 2. zmožnost delovanja pri talilnih temperaturah nad 1 473 K (1 200 °C);

c.	sistemi za računalniški nadzor in spremljanje, ki so posebej prilagojeni za peči iz točke 1.B.7.a. ali 1.B.7.b.

1.C.   MATERIALI

Jih ni.

1.D.   PROGRAMSKA OPREMA

1.D.1.   ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ opreme iz točke 1.A.3. 1.B.1., 1.B.3., 1.B.5., 1.B.6.a., 1.B.6.b., 1.B.6.d. ali 1.B.7.

Opomba:

‚programska oprema‘, ki je posebej zasnovana ali prirejena za sisteme iz točke 1.B.3.d., vključuje tudi ‚programsko opremo‘ za sočasne meritve debeline stene in konture.

1.D.2.   ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme iz točke 1.B.2.

Opomba:

predmet nadzora v točki 1.D.2. ni ‚programska oprema‘ za programiranje delov, ki ustvarja kode ukazov ‚numeričnega krmiljenja‘, vendar ne mogoča neposredne uporabe opreme za strojno obdelavo različnih delov.

1.D.3.   ‚Programska oprema‘ za vse kombinacije elektronskih naprav ali sistem, ki takšni napravi oziroma napravam omogoča, da deluje kot enota za ‚numerično krmiljenje‘ za obdelovalne stroje, in je zmožen nadziranja petih ali več interpolirajočih osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati za ‚vodenje po konturi‘.

Opombi:

1.	‚Programska oprema‘ se nadzira ne glede na to, ali se izvozi ločeno ali je v enoti za ‚numerično krmiljenje‘ ali v kateri koli elektronski napravi ali sistemu.

2.	Predmet nadzora v točki 1.D.3. ni ‚programska oprema‘, ki jo proizvajalci enote za krmiljenje ali obdelovalnega stroja posebej zasnujejo ali priredijo za upravljanje obdelovalnega stroja, ki ni določen v točki 1.B.2.

1.E.   TEHNOLOGIJA

1.E.1.   ‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘ iz točk od 1.A. do 1.D.

2.   MATERIALI

2.A.   OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI

2.A.1.   Naslednji talilni lonci, izdelani iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine:

a.

talilni lonci, ki imajo obe naslednji značilnosti: 1. prostornino od 150 cm3 (150 ml) do 8 000 cm3 (8 litrov) in 2. izdelani so iz katerega koli od naslednjih materialov ali njihove kombinacije, s stopnjo nečistote 2 ut. % ali manj, ali so z njim prevlečeni: a. kalcijev fluorid (CaF2); b. kalcij-cirkonijev oksid (metacirkonat) (CaZrO3); c. cerijev sulfid (Ce2S3); d. erbijev oksid (erbia) (Er2O3); e. hafnijev oksid (hafnia) (HfO2); f. magnezijev oksid (MgO); g. nitrirane niobij-titan-volframove zlitine (približno 50 % Nb, 30 % Ti, 20 % W); h. itrijev oksid (yttria) (Y2O3) ali i. cirkonijev oksid (zirconia) (ZrO2);

b.	talilni lonci, ki imajo obe naslednji značilnosti: 1. prostornino od 50 cm3 (50 ml) do 2 000 cm3 (2 litra) in 2. izdelani so iz tantala s čistoto 99,9 ut. % ali več ali so z njim obrobljeni;

c.	talilni lonci, ki imajo vse naslednje značilnosti: 1. prostornino od 50 cm3 (50 ml) do 2 000 cm3 (2 litra); 2. izdelani so iz tantala s čistoto 98 ut. % ali več ali so z njim obrobljeni in 3. prevlečeni so s tantalovim karbidom, nitridom, boridom ali kombinacijo navedenega.

2.A.2.   Platinirani katalizatorji, ki so posebej zasnovani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode.

2.A.3.   Kompozitne strukture v obliki cevi, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.	imajo notranji premer od 75 do 400 mm in

b.	izdelane so iz ‚vlaknenih ali nitastih materialov‘ iz točke 2.C.7.a. ali iz z ogljikom ojačenih materialov iz točke 2.C.7.c.

2.B.   OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO

2.B.1.   Naslednji objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:

a.	objekti ali obrati za proizvodnjo, pridobivanje, ekstrakcijo ali koncentracijo tritija ali za druge načine ravnanja z njim;

b.

naslednja oprema za objekte ali obrate za ravnanje s tritijem: 1. vodikove ali helijeve hladilne enote z zmožnostjo hlajenja na 23 K (– 250 °C) ali manj in zmogljivostjo odvajanja toplote, večjo od 150 W; 2. sistemi za shranjevanje ali čiščenje vodikovega izotopa, ki uporabljajo kovinske hidride kot medij za shranjevanje ali čiščenje.

2.B.2.   Naslednji objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov ter sistemi in oprema zanje:

Opomba:

določena oprema in sestavni deli za ločevanje litijevih izotopov za postopek ločevanja s plazmo se uporabljajo tudi neposredno za ločevanje uranovih izotopov ter so predmet nadzora 1. dela INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen).

a.	objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov;

b.

naslednja oprema za ločevanje litijevih izotopov na podlagi amalgamskega postopka (litij-živo srebro): 1. posebno razvrščeni stolpi za izmenjavo med tekočinama, ki so posebej zasnovani za litijeve amalgame; 2. črpalke za živo srebro ali litijev amalgam; 3. celice za elektrolizo litijevega amalgama; 4. uparjalniki za koncentrirane raztopine litijevega hidroksida;

c.	sistemi, ki temeljijo na ionski izmenjavi in so posebej zasnovani za ločevanje litijevih izotopov, in posebej zasnovani sestavni deli zanje;

d.	sistemi, ki temeljijo na kemični izmenjavi (uporabljajo kronske etre, kriptande ali lariatne etre), ki so posebej zasnovani za ločevanje litijevih izotopov, in posebej zasnovani sestavni deli zanje.

2.C.   MATERIALI

2.C.1.   Aluminijeve zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.	pri 293 K (20 °C) so ‚zmožne‘ skrajne natezne trdnosti 460 MPa ali več in

b.	imajo obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, večjim od 75 mm.

Tehnična opomba:

v točki 2.C.1. pojem ‚zmožne‘ zajema aluminijeve zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej.

2.C.2.   Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni delež berilija večji od 50 %, berilijeve spojine, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih snovi.

Opomba:

predmet nadzora v točki 2.C.2. niso: a. kovinska okna za rentgenske aparate ali naprave za vrtanje; b. zmesi oksidov v izdelkih ali polizdelkih, ki so posebej zasnovani za elektronske sestavne dele ali kot substrati za elektronska vezja; c. beril (berilijev ali aluminijev silikat) v obliki smaragdov ali akvamarinov.

2.C.3.   Bizmut, ki ima obe naslednji značilnosti:

a.	njegova čistota je 99,99 ut. % ali več in

b.	vsebuje manj kot 10 ppm srebra.

2.C.4.   Bor, obogaten z izotopom bor-10 (10B) nad vrednostmi v naravi, in sicer: elementarni bor, spojine, mešanice, ki vsebujejo bor, njihovi izdelki ter odpadki ali ostanki navedenih snovi.

Opomba:

mešanice iz točke 2.C.4., ki vsebujejo bor, vključujejo tudi materiale z vsebnostjo bora.

Tehnična opomba:

masni delež izotopa bor-10 v naravi znaša približno 18,5 ut. % (20 at. odstotka).

2.C.5.   Kalcij, ki ima obe naslednji značilnosti:

a.	vsebuje manj kot 1 000 ppm kovinskih nečistot, razen magnezija, in

b.	vsebuje manj kot 10 ppm bora.

2.C.6.   Klorov trifluorid (ClF3).

2.C.7.   Naslednji ‚vlakneni ali nitasti materiali‘ in prepregi:

a.

ogljikovi ali aramidni ‚vlakneni ali nitasti materiali‘, ki imajo eno od naslednjih značilnosti: 1. ‚specifični modul‘ 12,7 × 106 m ali več ali 2. ‚specifično natezno trdnost‘ 23,5 × 104 m ali več; Opomba: predmet nadzora v točki 2.C.7.a. niso aramidni ‚vlakneni ali nitasti materiali‘, v katerih je masni delež na estrih baziranih sredstev za površinsko spremembo vlaken 0,25 % ali več.

b.	stekleni ‚vlakneni ali nitasti materiali‘, ki imajo obe naslednji značilnosti: 1. ‚specifični modul‘ 3,18 × 106 m ali več in 2. ‚specifično natezno trdnost‘ 7,62 × 104 m ali več;

c.	‚preja‘, ‚predpreja‘, ‚predivo‘ ali ‚trakovi‘, impregnirani s smolo, ki so široki 15 mm ali manj (prepregi), izdelani iz ogljikovih ali steklenih ‚vlaknenih ali nitastih materialov‘ iz točke 2.C.7.a. ali točke 2.C.7.b. Tehnična opomba: smola tvori matriko kompozita.

Tehnični opombi:

1.	V točki 2.C.7. je ‚specifični modul‘ enak Youngovemu modulu v N/m2,deljenemu s specifično težo v N/m3, merjeno pri temperaturi 296 ± 2 K (23 ± 2 °C) in relativni vlažnosti 50 ± 5 %.

2.	V točki 2.C.7. je ‚specifična natezna trdnost‘ skrajna natezna trdnost v N/m2, deljena s specifično težo v N/m3, merjeno pri temperaturi 296 ± 2 K (23 ± 2 °C) in relativni vlažnosti 50 ± 5 %.

2.C.8.   Kovinski hafnij, zlitine z masnim deležem hafnija nad 60 %, hafnijeve spojine z masnim deležem hafnija nad 60 %, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih snovi.

2.C.9.   Litij, obogaten z izotopom litij-6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij, in sicer: elementarni litij, zlitine, spojine, mešanice, ki vsebujejo litij, njihovi izdelki ter odpadki ali ostanki navedenih snovi.

Opomba:

predmet nadzora v točki 2.C.9. niso termoluminescenčni dozimetri.

Tehnična opomba:

masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 ut. % (7,5 at. odstotka).

2.C.10.   Magnezij, ki ima obe naslednji značilnosti:

a.	vsebuje manj kot 200 ppm kovinskih nečistot, razen kalcija, in

b.	vsebuje manj kot 10 ppm bora.

2.C.11.   Maraging jeklo, ki je pri 293 K (20 °C) ‚zmožno‘ skrajne natezne trdnosti 1 950 MPa ali več.

Opomba:

predmet nadzora v točki 2.C.11. niso oblike, pri katerih vse linearne dimenzije znašajo 75 mm ali manj.

Tehnična opomba:

v točki 2.C.11. pojem ‚zmožno‘ zajema maraging jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej.

2.C.12.   Radij-226 (226Ra), zlitine radija-226, spojine radija-226, mešanice, ki vsebujejo radij-226, njihovi izdelki ter izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.

Opomba:

predmet nadzora v točki 2.C.12. niso: a. medicinski pripomočki; b. izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 0,37 GBq radija-226.

2.C.13.   Titanove zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.	pri 293 K (20 °C) so ‚zmožne‘ skrajne natezne trdnosti 900 MPa ali več in

b.	imajo obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, večjim od 75 mm.

Tehnična opomba:

v točki 2.C.13. pojem ‚zmožne‘ zajema titanove zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej.

2.C.14.   Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deležem volframa nad 90 %, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.	obliko votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 do 300 mm in

b.	maso nad 20 kg.

Opomba:

predmet nadzora v točki 2.C.14. niso deli, ki so posebej zasnovani kot uteži ali kolimatorji za žarke gama.

2.C.15.   Cirkonij, pri katerem je masno razmerje med hafnijem in cirkonijem manjše od 1:500, in sicer: kovinski cirkonij, zlitine, pri katerih je masni delež cirkonija večji od 50 %, spojine, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih snovi.

Opomba:

predmet nadzora v točki 2.C.15. ni cirkonij v obliki folije z debelino 0,10 mm ali manj.

2.C.16.   Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, in sicer:

Opomba:

za nikelj v prahu, ki je posebej pripravljen za izdelavo pregrad za difuzijo plinov, glej 1. del INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen).

a.	nikelj v prahu, ki ima obe naslednji značilnosti: 1. čistoto 99,0 ut. % ali več in 2. povprečno velikost delcev, ki je manjša od 10 μm, merjeno po standardu ASTM B330;

b.	porozni kovinski nikelj, pridobljen iz materialov iz točke 2.C.16.a.

Opomba:

predmet nadzora v točki 2.C.16. niso: a. vlakneni nikljev prah; b. posamezne plošče iz poroznega kovinskega niklja, ki imajo površino 1 000 cm2 ali manj.

Tehnična opomba:

točka 2.C.16.b. se nanaša na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz točke 2.C.16.a., da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu.

2.C.17.   Tritij, tritijeve spojine, mešanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1:1 000, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.

Opomba:

predmet nadzora v točki 2.C.17. ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 1,48 × 103 GBq tritija.

2.C.18.   Helij-3 (3He), mešanice, ki vsebujejo helij-3, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.

Opomba:

predmet nadzora v točki 2.C.18. ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 1 g helija-3.

2.C.19.   Radionuklidi, primerni za ustvarjanje nevtronskih virov na podlagi reakcije alfa-n:

aktinij 225	kirij 244	polonij 209
aktinij 227	ajnštajnij 253	polonij 210
kalifornij 253	ajnštajnij 254	radij 223
kirij 240	gadolinij 148	torij 227
kirij 241	plutonij 236	torij 228
kirij 242	plutonij 238	uran 230
kirij 243	polonij 208	uran 232

V naslednjih oblikah:

a.	elementarni;

b.	spojine, ki imajo specifično aktivnost 37 GBq/kg ali več;

c.	mešanice, ki imajo skupno aktivnost 37 GBq/kg ali več;

d.	izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.

Opomba:

predmet nadzora v točki 2.C.19. ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 3,7 GBq aktivnosti.

2.C.20.   Renij in zlitine, ki vsebujejo najmanj 90 ut. % renija, in zlitine renija in volframa, ki vsebujejo najmanj 90 ut. % renija in volframa v kateri koli kombinaciji ter imajo obe naslednji značilnosti:

a.	obliko votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 do 300 mm in

b.	maso nad 20 kg.

2.D.   PROGRAMSKA OPREMA

Je ni.

2.E.   TEHNOLOGIJA

2.E.1.   ‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘ iz točk od 2.A. do 2.D.

3.   OPREMA IN SESTAVNI DELI ZA LOČEVANJE URANOVIH IZOTOPOV (razen blaga z osnovnega seznama)

3.A.   OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI

3.A.1.   Frekvenčni pretvorniki ali generatorji, ki se uporabljajo kot motorni pogon s spremenljivo ali fiksno frekvenco in imajo vse naslednje značilnosti:

Opomba 1:

frekvenčni pretvorniki in generatorji, posebej zasnovani ali izdelani za postopek plinskega centrifugiranja, so predmet nadzora 1. dela INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen).

Opomba 2:

‚programska oprema‘, posebej zasnovana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti frekvenčnih pretvornikov ali generatorjev, da bi imeli značilnosti, opredeljene v nadaljevanju, je predmet nadzora točk 3.D.2 in 3.D.3.

a.	večfazni izhod, ki zagotavlja moč 40 VA ali več;

b.	delovanje pri frekvenci 600 Hz ali več, in

c.	regulacijo frekvence boljšo (manjšo) od 0,2 %.

Opombi:

1.	predmet nadzora točke 3.A.1. so samo frekvenčni pretvorniki, namenjeni za posebne industrijske stroje in/ali potrošniško blago (obdelovalni stroji, vozila itd.), če lahko frekvenčni pretvorniki ob odstranitvi ustrezajo navedenim značilnostim in zanje velja Splošna opomba 3;

2.	za namen nadzora izvoza vlada določi, ali posamezni frekvenčni pretvornik ustreza navedenim značilnostim ali ne, pri čemer upošteva omejitve v zvezi s strojno in programsko opremo.

Tehnični opombi:

1.	frekvenčni pretvorniki iz točke 3.A.1. so znani tudi pod imenom konverterji ali inverterji;

2.

značilnostim, opredeljenim v točki 3.A.1., lahko ustreza določena oprema, ki se trži kot: generatorji, elektronska oprema za testiranje, napajalne enote AC, motorni pogoni s spremenljivo hitrostjo, pogoni s spremenljivo hitrostjo (VSD), pogoni s spremenljivo frekvenco (VFD), pogoni s prilagodljivo frekvenco (AFD) ali pogoni s prilagodljivo hitrostjo (ASD).

3.A.2.   Laserji, laserski ojačevalniki in oscilatorji:

a.	bakreni parni laserji, ki imajo obe naslednji značilnosti: 1. delujejo na valovnih dolžinah med 500 in 600 nm in 2. njihova povprečna izhodna moč je 30 W ali več;

b.	argonovi ionski laserji, ki imajo obe naslednji značilnosti: 1. delujejo na valovnih dolžinah med 400 in 515 nm in 2. njihova povprečna izhodna moč je večja od 40 W;

c.

neodijevi (razen stekla) laserji z izhodno valovno dolžino med 1 000 in 1 100 nm, ki imajo eno od naslednjih značilnosti: 1. z impulznim vzbujanjem in s preklopom Q, s trajanjem impulza 1 ns ali več, in ki imajo eno od naslednjih značilnosti: a. enokanalni transverzalni izhod s povprečno izhodno močjo več kot 40 W ali b. večkanalni transverzalni izhod s povprečno izhodno močjo več kot 50 W; ali 2. vključujejo podvajanje frekvence za izhodno valovno dolžino med 500 in 550 nm s povprečno izhodno močjo več kot 40 W;

d.

oscilatorji z enonastavljivim impulznim načinom, ki uporabljajo laser z barvilom kot aktivnim sredstvom in imajo vse naslednje značilnosti: 1. delujejo na valovnih dolžinah med 300 in 800 nm; 2. njihova povprečna izhodna moč je večja od 1 W; 3. imajo korak ponovitve več kot 1 kHz in 4. njihova impulzna širina je manjša od 100 ns;

e.

ojačevalniki in oscilatorji z nastavljivim impulznim načinom, ki imajo vse naslednje značilnosti: 1. delujejo na valovnih dolžinah med 300 in 800 nm; 2. njihova povprečna izhodna moč je večja od 30 W; 3. imajo korak ponovitve več kot 1 kHz in 4. njihova impulzna širina je manjša od 100 ns; Opomba: oscilatorji, ki delujejo le v enem načinu, niso predmet nadzora točke 3.A.2.e.

f.	aleksandritski laserji, ki imajo vse naslednje značilnosti: 1. delujejo na valovnih dolžinah med 720 in 800 nm; 2. njihova pasovna širina je 0,005 nm ali manj; 3. imajo korak ponovitve več kot 125 Hz in 4. njihova povprečna izhodna moč je večja od 30 W;

g.

impulzni laserji z ogljikovim dioksidom, ki imajo vse naslednje značilnosti: 1. delujejo na valovnih dolžinah med 9 000 in 11 000 nm; 2. imajo korak ponovitve več kot 250 Hz; 3. njihova povprečna izhodna moč je večja od 500 W in 4. njihova impulzna širina je manjša od 200 ns; Opomba: industrijski laserji z ogljikovim dioksidom z višjo močjo (običajno od 1 do 5 kW), ki se uporabljajo pri opravilih, kot sta rezanje in varjenje, niso predmet nadzora točke 3.A.2.g., saj so to laserji zveznih valov ali impulzni laserji z impulzno širino več kot 200 ns.

h.	impulzni excimer laserji (XeF, XeCl, KrF), ki imajo vse naslednje značilnosti: 1. delujejo na valovnih dolžinah med 240 in 360 nm; 2. imajo korak ponovitve več kot 250 Hz in 3. njihova povprečna izhodna moč je večja od 500 W;

i.	paravodikovi Ramanovi preklopniki, ki so zasnovani za delovanje pri izhodni valovni dolžini 16 μm in imajo korak ponovitve več kot 250 Hz;

j.

impulzni laserji z ogljikovim monoksidom, ki imajo vse naslednje značilnosti: 1. delujejo na valovnih dolžinah med 5 000 in 6 000 nm; 2. imajo korak ponovitve več kot 250 Hz; 3. njihova povprečna izhodna moč je večja od 200 W in 4. njihova impulzna širina je manjša od 200 ns. Opomba: industrijski laserji z ogljikovim monoksidom z višjo močjo (običajno od 1 do 5 kW), ki se uporabljajo pri opravilih, kot sta rezanje in varjenje, niso predmet nadzora točke 3.A.2.j., saj so to laserji zveznih valov ali impulzni laserji z impulzno širino več kot 200 ns.

3.A.3.   Ventili, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.	imajo nazivno velikost 5 mm ali več;

b.	imajo meh kot tesnilo in

c.	so v celoti izdelani iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njim obrobljeni.

Tehnična opomba:

za ventile, pri katerih sta premera vstopne in izstopne odprtine različna, se parameter nominalne velikosti v točki 3.A.3.a. nanaša na najmanjši premer.

3.A.4.   Superprevodni solenoidni elektromagneti, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.	zmožnost ustvarjanja magnetnih polj, večjih od 2 T;

b.	razmerje med njihovo dolžino in notranjim premerom je več kot 2;

c.	notranji premer je večji od 300 mm in

d.	enakomernost magnetnega polja je boljša od 1 % vzdolž osrednjih 50 % notranje prostornine.

Opomba:

predmet nadzora točke 3.A.4 niso magneti, ki so posebej zasnovani za medicinske sisteme za slikanje z uporabo jedrske magnetne resonance (NMR) in izvoženi kot del teh sistemov. Opomba: izraz ‚kot del‘ ne pomeni nujno tudi, da gre fizično za del iste pošiljke. Ločene pošiljke iz različnih virov so dovoljene, če je na pripadajočem izvoznem dokumentu jasno razvidno, da gre za del iste pošiljke.

3.A.5.   Močnostni enosmerni napajalniki, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.	v časovnem obdobju osmih ur sposobnost neprekinjenega proizvajanja izhodnega toka jakosti 500 A ali več z napetostjo 100 V ali več in

b.	v časovnem obdobju osmih ur tokovno ali napetostno stabilnost boljšo od 0,1 %.

3.A.6.   Visokonapetostni enosmerni napajalniki, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.	v časovnem obdobju osmih ur sposobnost neprekinjenega proizvajanja izhodnega toka jakosti 1 A ali več z napetostjo 20 kV ali več in

b.	v časovnem obdobju osmih ur tokovno ali napetostno stabilnost boljšo od 0,1 %.

3.A.7.   Vse vrste tlačnih pretvornikov, ki omogočajo merjenje absolutnih tlakov in imajo vse naslednje značilnosti:

a.	elementi tlačnih senzorjev so izdelani iz aluminija, aluminijevih zlitin, aluminijevega oksida (aluminija ali safirja), niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njimi zaščiteni, ali iz popolnoma fluoriranih ogljikovodikovih polimerov;

b.

tesnila, če obstajajo, ki so ključna za tesnjenje elementov tlačnih senzorjev in so v neposrednem stiku s procesnim medijem, so izdelana iz aluminija, aluminijevih zlitin, aluminijevega oksida (aluminija ali safirja), niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njimi zaščitena, ali iz popolnoma fluoriranih ogljikovodikovih polimerov in

c.	imajo eno od naslednjih značilnosti: 1. merilno območje manjše od 13 kPa in ‚natančnost‘ boljšo od ± 1 % v celotnem merilnem območju, ali 2. merilno območje 13 kPa ali več in ‚natančnost‘ boljšo od ±130 Pa, merjeno pri 13 kPa.

Tehnični opombi:

1.	tlačni pretvorniki v točki 3.A.7. so naprave, ki izmerjeni tlak pretovorijo v signal;

2.	v točki 3.A.7. ‚natančnost‘ vključuje nelinearnost, histerezo in sposobnost ponovljivosti pri temperaturi okolja.

3.A.8.   Vakuumske črpalke, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.	premer vstopne odprtine 380 mm ali več;

b.	pretok 15 m3/s ali več in

c.	sposobnost ustvarjanja absolutnega vakuuma, boljšega od 13,3 mPa.

Tehnični opombi:

1.	sesalna zmogljivost se določa na merilni točki z dušikom ali zrakom;

2.	absolutni vakuum se določa pri zaprti sesalni strani črpalke.

3.A.9   Vijačni kompresorji in vijačne vakuumske črpalke, ki imajo meh kot tesnilo in vse naslednje značilnosti:

a.	zmožnost zagotavljanja vstopnega volumenskega pretoka 50 m3/h ali več;

b.	zmožnost zagotavljanja razmerja tlaka 2:1 ali več in

c.	vse površine, ki pridejo v stik s procesnim plinom, so iz katerega koli od naslednjih materialov: 1. aluminija ali aluminijevih zlitin; 2. aluminijevega oksida; 3. nerjavnega jekla; 4. niklja ali nikljevih zlitin; 5. fosforjevega brona ali 6. fluoropolimerov.

Tehnične opombe:

1.

v vijačnem kompresorju ali vakuumski črpalki so plinski žepi v obliki polkroga ujeti med enim ali več parov prepletenih spiralnih lopatic ali vijakov, od katerih je eden gibljiv, drugi pa stacionaren. Gibljivi vijak kroži okoli stacionarnega vijaka, vendar se ne vrti. Ko gibljivi vijak kroži okoli stacionarnega vijaka, plinske žepe potiska proti izhodni odprtini stroja, ti pa se pri tem zmanjšujejo (stiskajo);

2.	v vijačnem kompresorju ali vakuumski črpalki, ki ima meh kot tesnilo, je procesni plin s kovinskim mehom v celoti izoliran od podmazanih delov črpalke in od zunanje atmosfere. En del meha je pritrjen na gibljivi vijak, drugi del pa na stacionarno ohišje črpalke;

3.	fluoropolimeri vključujejo med drugim naslednje materiale: a. politetrafluoretilen (PTFE), b. fluorirani etilen propilen (FEP), c. perfluoroalkoksi (PFA), d. poliklorotrifluoretilen (PCTFE) in e. kopolimer vinilidenfluorid- heksafluoropropilen.

3.B.   OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO

3.B.1.   Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo več kot 250 g fluora na uro.

3.B.2.   Oprema za izdelavo ali sestavljanje rotorjev, za ravnanje rotorjev, ekspanzijskih oblikovnih kolutov ter gravur:

a.	oprema za sestavljanje rotorjev za sestavljanje cilindričnih delov plinskih centrifug, filtrirnih delov in končnih kap; Opomba: točka 3.B.2.a. vključuje stroje za precizne oblikovne kolute, spone ter orodje za tesno tolerančno vpenjanje.

b.

oprema za ravnanje rotorjev za poravnavo delov za plinske valjaste centrifuge s skupno osjo; Tehnična opomba: v točki 3.B.2.b. je takšna oprema navadno sestavljena iz precizijskih merilnih sond, ki so povezane z računalnikom, ki zaporedno beleži premike, na primer pnevmatskega bata, ki služi za poravnavo delov rotorja.

c.

ekspanzijski oblikovni koluti in orodja za izdelavo preprostih enojnih konvolutnih spojk. Tehnične opombe: spojke v točki 3.B.2.c. imajo vse naslednje značilnosti: 1. notranji premer od 75 do 400 mm; 2. dolžino 12,7 mm ali več; 3. razliko amplitud oblik več kot 2 mm in 4. izdelane so iz visokotrdnih aluminijevih zlitin, maraging jekla ali ‚vlaknenih ali nitastih materialov‘ z visoko trdnostjo.

3.B.3.   Centrifugalni večosni balansirni stroji, nepremični ali prenosni, horizontalni ali vertikalni:

a.

centrifugalni balansirni stroji, ki so zasnovani za uravnoteženje gibkih rotorjev dolžine 600 mm ali več in imajo vse naslednje značilnosti: 1. amplituda ekscentričnosti ali premer rotarirajočega dela več kot 75 mm; 2. masno območje od 0,9 do 23 kg in 3. zmožnost uravnoteženja pri vrtilni hitrosti več kot 5 000 vrt/min;

b.

centrifugalni balansirni stroji, ki so zasnovani za uravnoteženje votlih cilindričnih rotorskih komponent in imajo vse naslednje značilnosti: 1. premer nihala več kot 75 mm; 2. masno območje od 0,9 do 23 kg; 3. zmožnost uravnoteženja rotarirajočih mas do rezidualne neuravnoteženosti 0,010 kg × mm/kg na posamezno os ali manj in 4. prenos moči prek klinastega jermena.

3.B.4.   Stroji za navijanje niti in oprema zanje:

a.

stroji za navijanje niti, ki imajo vse naslednje značilnosti: 1. njihovi gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh; 2. posebej so zasnovani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz ‚vlaknenih ali nitastih materialov‘in 3. primerni so za navijanje valjastih cevi z notranjim premerom od 75 do 650 mm in dolžine 300 mm ali več;

b.	naprave za koordiniranje in programiranje strojev za navijanje niti iz točke 3.B.4.a.;

c.	precizni pomožni oporni elementi za stroje za navijanje niti iz točke 3.B.4.a.

3.B.5.   Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so zasnovani za delovanje z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega curka 50 mA ali več ali opremljeni z njimi.

Opombi:

1.	točka 3.B.5. zajema ločevalnike, ki omogočajo bogatenje stabilnih izotopov in tudi urana; Opomba: ločevalnik, ki omogoča ločevanje izotopov svinca z razliko ene enote mase, sam po sebi omogoča tudi bogatenje izotopov urana z razliko treh enot mase.

2.	točka 3.B.5. zajema ločevalnike, ki imajo ionski vir in kolektorje v magnetnem polju, pa tudi ločevalnike, ki imajo ionski vir in kolektorje zunaj magnetnega polja.

Tehnična opomba:

z enim samim ionskim virom zmogljivosti 50 mA ni mogoče pridobiti več kot 3 g ločenega visokoobogatenega urana letno iz urana, ki se nahaja v naravi.

3.B.6.   Masni spektrometri, ki so zmožni merjenja ionov z atomsko maso 230 ali več, z razločljivostjo, ki je boljša od 2 delov v 230, in ionski viri zanje:

Opomba:

masni spektrometri, posebej zasnovani ali izdelani za analizo pri neposrednem vzorčenju uranovega heksafluorida, so predmet nadzora 1. dela INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen).

a.	masni spektrometri z induktivno sklopljeno plazmo (ICP/MS);

b.	masni spektrometri s tlilno razelektritvijo (GDMS);

c.	masni spektrometri s termično ionizacijo (TIMS);

d.

masni spektrometri z elektronskim obstreljevanjem, ki imajo obe naslednji značilnosti: 1. sistem za dovod molekularnega snopa, ki dovaja kolimiran snop molekul analita v območje ionskega vira, kjer se molekule ionizirajo z elektronskim žarkom, in 2. eno ali več hladnih pasti, ki jih je mogoče ohladiti na temperaturo 193 K (– 80 °C) ali manj, da se ujamejo molekule analita, ki niso ionizirane z elektronskim žarkom;

e.	masni spektrometri, opremljeni z ionskim virom, ki omogoča mikrofluoriranje, in zasnovani za aktinoide ali fluoride aktinoidov.

Tehnične opombe:

1.	točka 3.B.6.d opisuje masne spektrometre, ki se običajno uporabljajo za izotopsko analizo vzorcev plina UF6;

2.	masni spektrometri z elektronskim obstreljevanjem iz točke 3.B.6.d soznani tudi pod imenom masni spektrometri z vplivanjem na elektrone ali masni spektrometri z elektronsko ionizacijo;

3.	v točki 3.B.6.d.2 je ‚hladna past‘ naprava, ki ujame molekule plina z njihovo kondenzacijo ali zamrzovanjem na hladnih površinah. Za namene te točke kriogenska vakuumska črpalka za helij v plinskem stanju z zaprto zanko ni hladna past.

3.C.   MATERIALI

Jih ni.

3.D.   PROGRAMSKA OPREMA

3.D.1.   ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana za ‚uporabo‘ opreme iz točk 3.A.1., 3.B.3. ali 3.B.4.

3.D.2.   ‚Programska oprema‘ ali ključi/kode za šifriranje (enkripcijo), posebej zasnovani za povečanje ali sprostitev zmogljivosti opreme, ki ni predmet nadzora točke 3.A.1., tako da ustreza značilnostim, določenim v točki 3.A.1.

3.D.3.   ali jih presega‚Programska oprema‘, posebej zasnovana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti opreme, ki je predmet nadzora točke 3.A.1.

3.E.   TEHNOLOGIJA

3.E.1.   ‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘, določene v točkah od 3.A.do 3.D.

4.   OPREMA ZA OBRATE ZA PRIDOBIVANJE TEŽKE VODE (razen blaga z osnovnega seznama)

4.A.   OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI

4.A.1.   Posebno polnilo, ki se lahko uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti:

a.	izdelano je iz mreže iz brona, ki ima v sestavi tudi fosforjeve komponente in ki je kemično obdelan v smislu izboljšave vpojnosti, in

b.	zasnovano je za uporabo v stolpih za vakuumsko destilacijo.

4.A.2.   Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja – kalijevega amida v tekočem amoniaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.	so nepredušno zaprte (tj. hermetično zatesnjene);

b.	imajo zmogljivost več kot 8,5 m3/h, in

c.	eno od naslednjih značilnosti: 1. pri koncentrirani raztopini kalijevega amida (1 % ali več) delovni tlak od 1,5 do 60 MPa ali 2. pri razredčeni raztopini kalijevega amida (manj kot 1 %) delovni tlak od 20 do 60 MPa.

4.A.3.   Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.	zasnovani so za delovanje pri izhodnih temperaturah 35 K (– 238 °C) ali manj in

b.	zasnovani so za pretok plinastega vodika 1 000 kg/uro ali več.

4.B.   OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO

4.B.1.   Stolpi s predeli za izmenjavo vode in vodikovega sulfida in notranji kontraktorji:

Opomba:

za stolpe, ki so posebej zasnovani ali pripravljeni za proizvodnjo težke vode, glej 1. del INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen).

a.	stolpi s predeli za izmenjavo vode in vodikovega sulfida, ki imajo vse naslednje značilnosti: 1. lahko delujejo pri tlakih 2 MPa ali več; 2. izdelani so iz ogljikovega jekla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna 5 ali več, in 3. s premerom 1,8 m ali več;

b.

notranji kontraktorji v stolpih s predeli za izmenjavo vode in vodikovega sulfida, ki so opisani v točki 4.B.1.a. Tehnična opomba: notranji kontraktorji v stolpih so ločeni predelki, ki imajo efektivni skupni premer 1,8 m ali več in so zasnovani tako, da olajšajo protitočno gibanje, izdelani pa so iz nerjavnega jekla, ki ima delež ogljika največ 0,03 %. To so lahko rešetni vložki, zapiralni vložki, vložki z destilacijskim pokrovom ali vložki s turbinsko rešetko.

4.B.2.   Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.	zasnovani so za delovanje pri notranjih temperaturah 35 K (– 238 °C) ali manj;

b.	zasnovani so za delovanje pri notranjem tlaku od 0,5 do 5 MPa;

c.	izdelani so iz: 1. nerjavnega jekla serije 300 z nizko vsebnostjo žvepla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna 5 ali več, ali 2. enakovrednih materialov, ki so tako kriogeni kot tudi združljivi s H2, in

d.	njihov notranji premer je 30 cm ali več, ‚efektivna dolžina‘ pa 4 m ali več. Tehnična opomba: izraz ‚efektivna dolžina‘ pomeni aktivno višino polnilnega materiala v polnjeni koloni ali aktivno višino plošč notranjega kontraktorja v ploščni koloni.

4.B.3.   [nič več v uporabi – od 14. junija 2013]

4.C.   MATERIALI

Jih ni.

4.D.   PROGRAMSKA OPREMA

Je ni.

4.E.   TEHNOLOGIJA

4.E.1.   ‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘, določene v točkah od 4.A. do 4.D.

5.   OPREMA ZA TESTIRANJE IN MERJENJE ZA RAZVOJ EKSPLOZIVNIH JEDRSKIH NAPRAV

5.A.   OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI

5.A.1.   Fotopomnoževalne cevi, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.	površino fotokatode več kot 20 cm2 in

b.	vzponski čas impulza anode manj kot 1 ns.

5.B.   OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO

5.B.1.   Generatorji rentgenskih žarkov ali impulzni pospeševalniki elektronov, ki imajo eno od naslednjih skupin značilnosti:

a.	1. temensko energijo elektronov pospeševalnika 500 keV ali več, vendar manj kot 25 MeV, in 2. izkoristek (K) 0,25 ali več, ali

b.	1. temensko energijo elektronov pospeševalnika 25 MeV ali več in 2. temensko moč več kot 50 MW.

Opomba:

predmet nadzora točke 5.B.1. niso pospeševalniki, ki so sestavni deli naprav, ki niso zasnovane za obsevanje z elektronskimi ali rentgenskimi žarki (npr. elektronska mikroskopija), niti tistih, ki so izdelani za uporabo v medicini.

Tehnične opombe:

1.

izkoristek K je določen kot: K = 1,7 × 103 V2,65Q. V je temenska energija elektronov v milijonih elektron voltov. Če je trajanje impulza snopa pospeševalnika enako ali krajše od 1 μs, potem je Q celotni pospešeni naboj v Coulombih. Če je trajanje impulza snopa pospeševalnika daljše od 1 μs, potem je Q maksimalni pospešeni naboj v 1 μs. Q je enak integralu i glede na t v času pod 1 μs ali v času trajanja impulza snopa (Q = ∫ idt), pri čemer je i žarkovni tok v amperih in t čas v sekundah;

2.	temenska moč = (temenski potencial v voltih) × (vrednost temenskega žarkovnega toka v amperih).

3.	v napravah, ki temeljijo na vdolbinah za pospeševanje mikrovalov, je čas trajanja impulza snopa krajši od 1 μs oziroma od trajanja žarkovnih snopov, ki izhajajo iz enega impulza mikrovalovnega modulatorja;

4.	v napravah, ki temeljijo na vdolbinah za pospeševanje mikrovalov, je vrednost temenskega žarkovnega toka povprečni tok, dosežen v času trajanja žarkovnih snopov.

5.B.2.   Visoko hitrostni strelni sistemi (pogonski, plinski, tuljavni, elektromagnetni, elektrotermični in drugi napredni sistemi) z zmožnostjo pospeševanja izstrelka do hitrosti 1,5 km/s ali več.

Opomba:

predmet nadzora te točke niso puške, posebej zasnovane za visoko hitrostne orožne sisteme.

5.B.3.   Hitro tekoče kamere in slikovne naprave ter sestavni deli zanje:

Opomba:

‚programska oprema‘, posebej zasnovana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti kamer ali slikovnih naprav, da bi ustrezali značilnostim, opredeljenim v nadaljevanju, je predmet nadzora točk 5.D.1 in 5.D.2.

a.

črtne kamere in posebej zanje zasnovani sestavni deli: 1. črtne kamere, ki imajo hitrost zapisa več kot 0,5 mm/μs; 2. elektronske črtne kamere s časovno ločljivostjo 50 ns ali manj; 3. črtne elektronke za kamere iz točke 5.B.3.a.2.; 4. priključki, posebej zasnovani za uporabo s črtnimi kamerami, ki imajo modularne strukture in ki omogočajo specifikacije zmogljivosti iz točke 5.B.3.a.1 ali 5.B.3.a.2.; 5. elektronika za sinhronizacijo ter sklopi rotojev, ki so sestavljeni iz turbin, zrcal in ležajev, posebej zasnovani za kamere iz točke 5.B.3.a.1;

b.

slikovne kamere in posebej zanje zasnovani sestavni deli: 1. slikovne kamere, ki imajo hitrost snemanja več kot 225 000 posameznih slik na sekundo; 2. slikovne kamere, pri katerih je čas osvetlitve slik 50 ns ali manj; 3. slikovne elektronke in polprevodniške slikovne naprave, ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj in so posebej zasnovane za kamere iz točke 5.B.3.b.1 ali 5.B.3.b.2.; 4. priključki, posebej zasnovani za uporabo s slikovnimi kamerami, ki imajo modularne strukture in ki omogočajo specifikacije zmogljivosti iz točke 5.B.3.b.1 ali 5.B.3.b.2.; 5. elektronika za sinhronizacijo ter sklopi rotojev, ki so sestavljeni iz turbin, zrcal in ležajev, posebej zasnovani za kamere iz točke 5.B.3.b.1 ali 5.B.3.b.2;

c.

kamere s polprevodniškim zaporedjem ali elektronkami in posebej zanje zasnovani sestavni deli: 1. kamere s polprevodniškim zaporedjem ali elektronkami, ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj; 2. polprevodniške slikovne naprave in elektronke za ojačanje slike, ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj in so posebej zasnovane za kamere iz točke 5.B.3.c.1.; 3. naprave z elektrooptičnim zaklopom (Kerrove ali Pockelsove celice), ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj; 4. priključki, posebej zasnovani za uporabo s kamerami, ki imajo modularne strukture in omogočajo specifikacije zmogljivosti iz točke 5.B.3.c.1. Tehnična opomba: hitro tekoče enoslikovne kamere se lahko uporabljajo posamezno za ustvarjanje ene slike dinamičnega dogodka ali pa se lahko več takih kamer združi v sistem z zaporednim sprožanjem za ustvarjanje več slik dogodka.

5.B.4.   [nič več v uporabi – od 14. junija 2013]

5.B.5.   Specializirana oprema za hidrodinamične preizkuse:

a.	interferometri za merjenje hitrosti, večjih od 1 km/s, v časovnih intervalih, krajših od 10 μs;

b.	tlačni merilniki za merjenje tlakov nad 10 GPa, vključno z merilniki, narejenimi iz manganina, iterbija in polivinilidenfluorida (PVBF, PVF2);

c.	kvarčni tlačni pretvorniki za tlake nad 10 GPa.

Opomba:

točka 5.B.5.a. vključuje interferometre za merjenje hitrosti, kot so VISAR (Velocity interferometer systems for any reflector), DLI (Doppler laser interferometer) in PDV (Photonic Doppler Velocimeters), znani tudi kot Het-V (Heterodyne Velocimeters).

5.B.6.   Hitri impulzni generatorji in impulzne glave zanje, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.	izhodno napetost več kot 6 V na uporovnem bremenu, manjšem od 55 omov, in

b.	‚prehodni čas impulza‘ manj kot 500 ps.

Tehnični opombi:

1.	v točki 5.B.6.b. je ‚prehodni čas impulza‘ opredeljen kot časovni interval med 10 % in 90 % amplitude napetosti;

2.

impulzne glave so omrežja, ki ustvarjajo impulze in so zasnovana tako, da sprejmejo funkcijo napetosti koraka in jo oblikujejo v impulze več oblik, vključno s pravokotno, trikotno, koračno, impulzno, eksponentno ali monociklično. Impulzne glave so lahko sestavni del impulznega generatorja, bodisi kot priključni modul za napravo ali kot naprava za zunanji priklop.

5.B.7.   Zadrževalni hrami, komore, vsebniki in drugi podobni zbiralniki za močne eksplozive, ki so zasnovani za testiranje močnih eksplozivov ali eksplozivnih naprav in imajo obe naslednji značilnosti:

a.	zasnovani so za zadrževanje eksploziva v ekvivalentu 2 kg TNT ali več v celoti in

b.	imajo elemente ali značilnosti, ki jim omogočajo realnočasovni ali zapozneli prenos diagnostičnih ali merilnih informacij.

5.C.   MATERIALI

Jih ni.

5.D.   PROGRAMSKA OPREMA

5.D.1.   ‚Programska oprema‘ ali ključi/kode za šifriranje (enkripcijo), posebej zasnovani za povečanje ali sprostitev zmogljivosti opreme, ki ni predmet nadzora točke 5.B.3., tako da ustreza značilnostim, določenim v točki 5.B.3, ali jih presega.

5.D.2.   ‚Programska oprema‘ ali ključi/kode za šifriranje (enkripcijo), posebej zasnovani za povečanje ali sprostitev zmogljivosti opreme, ki je predmet nadzora točke 5.B.3.

5.E.   TEHNOLOGIJA

5.E.1.   ‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘, določene v točkah od 5.A. do 5.D.

6.   KOMPONENTE ZA JEDRSKE EKSPLOZIVNE NAPRAVE

6.A.   OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI

6.A.1.   Detonatorji in večtočkovni vžigalni sistemi:

a.	električno proženi eksplozivni detonatorji: 1. eksplozivni mostič (EB); 2. eksplozivna mostična žica (EBW); 3. bliskoviti vžigalnik (slapper); 4. eksplozivni folijski vžigalnik (EFI);

b.	naprave, ki uporabljajo en detonator ali več detonatorjev, ki so zasnovane za skoraj hkratni vžig eksplozivne površine, večje kot 5 000 mm2, z enim samim vžigalnim signalom, pri čemer je časovno odstopanje vžiga na celotni površini krajše od 2,5 μs.

Opomba:

predmet nadzora točke 6.A.1. niso detonatorji, ki uporabljajo samo primarne eksplozive, na primer svinčev azid.

Tehnična opomba:

detonatorji iz točke 6.A.1. izkoriščajo majhen električni vodnik (mostič, žico za premoščanje ali folijo), ki se eksplozivno upari, ko skoznje steče hiter visokotokovni električni impulz. Pri vseh vrstah detonatorjev, razen bliskovitih vžigalnikih, sproži kemično detonacijo eksplozivni vodnik, ko pride v stik z močno eksplozivnim materialom, kot je na primer PETN (pentaeritritol-tetranitrat). Posebno udarjalo povzroči pri bliskovitih detonatorjih eksplozivno uparjanje električnega vodnika, ko udari na eksploziv in s tem povzroči kemično detonacijo. Pri nekaterih izvedbah udarjalo požene magnetna sila. Izraz eksplozivni folijski vžigalnik se lahko nanaša na mostični vžigalnik ali na bliskoviti vžigalnik. Namesto izraza ‚detonator‘ se včasih uporablja izraz ‚vžigalnik‘.

6.A.2.   Vžigalniki in enakovredni visokotokovni impulzni generatorji:

a.	vžigalniki za detonatorje (inicialni sistemi, vžigalne naprave), vključno z vžigalnimi napravami za elektronsko polnjenje ter na eksplozivni in optični pogon, zasnovani za proženje večkratno krmiljenih detonatorjev iz točke 6.A.1.;

b.

modularni električni impulzni generatorji (pulzerji), ki imajo vse naslednje značilnosti: 1. zasnovani so za prenosno, mobilno ali robustno uporabo; 2. imajo zmožnost sproščanja lastne energije v manj kot 15 μs na bremenu, manjšem od 40 omov; 3. imajo izhodno jakost več kot 100 A; 4. nobena njihova mera ne presega 30 cm; 5. tehtajo manj kot 30 kg in 6. namenjeni so za uporabo v razširjenem temperaturnem območju od 223 K (– 50 °C) do 373 K (100 °C) ali primerni za uporabo v letalstvu;

c.

mikrovžigalne enote, ki imajo vse naslednje značilnosti: 1. nobena njihova mera ne presega 35 mm; 2. imajo naznačeno napetost 1 kV ali več, in 3. imajo kapacitivnost 100 nF ali več. Opomba: vžigalniki na optični pogon vključujejo vžigalnike, ki uporabljajo laserski vžig in lasersko polnjenje. Vžigalniki na eksplozivni pogon vključujejo eksplozivne feroelektrične in eksplozivne feromagnetne vrste vžigalnikov. Točka 6.A.2.b. vključuje krmilnike za ksenonove bliskovke.

6.A.3.   Stikalne naprave:

a.

elektronke s hladno katodo, polnjene s plinom ali brez, ki delujejo podobno kot iskrilo in imajo vse naslednje značilnosti: 1. vsebujejo tri elektrode ali več; 2. naznačeno anodno temensko napetost 2,5 kV ali več; 3. naznačeni anodni temenski tok 100 A ali več in 4. zakasnitveni čas na anodi enak ali krajši od 10 μs; Opomba: točka 6.A.3.a. vključuje plinske kritronske in vakuumske spritronske elektronke

b.	prožilno vezana iskrila, ki imajo obe naslednji značilnosti: 1. zakasnitveni čas na anodi enak ali krajši od 15 μs in 2. maksimalno vrednost anodnega toka 500 A ali več;

c.	moduli ali sklopi s funkcijo hitrega preklapljanja, ki imajo vse naslednje značilnosti: 1. naznačeno anodno temensko napetost več kot 2 kV; 2. naznačeni anodni temenski tok 500 A ali več, in 3. vklopni čas enak ali krajši od 1 μs.

6.A.4.   Kondenzatorji z impulzno razelektritvijo, ki imajo eno od naslednjih skupin značilnosti:

a.	1. naznačeno napetost več kot 1,4 kV; 2. energijsko zmogljivost več kot 10 J; 3. kapacitivnost več kot 0,5 μF, in 4. zaporedno induktivnost manj kot 50 nH ali

b.	1. naznačeno napetost več kot 750 V; 2. kapacitivnost več kot 0,25 μF, in 3. zaporedno induktivnost manj kot 10 nH.

6.A.5.   Nevtronski generatorski sistemi, vključno z elektronkami, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.	zasnovani so za delovanje brez zunanjega vakuumskega sistema in

b.	1. uporabljajo elektrostatični pospešek za sprožanje jedrske reakcije med tritijem in devterijem ali 2. uporabljajo elektrostatični pospešek za sprožanje jedrske reakcije med devterijem in devterijem ter imajo zmogljivost ustvarjanja 3 × 9 nevtronov/s ali več.

6.A.6.   Trakasti valovodi, ki detonatorjem zagotavljajo nizko induktivnost in imajo naslednje značilnosti:

a.	naznačeno napetost več kot 2 kV, in

b.	induktivnost manj kot 20 nH.

6.B.   OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO

Je ni.

6.C.   MATERIALI

6.C.1.   Močno eksplozivne snovi ali mešanice, pri katerih je masni delež katere koli od naslednjih snovi večji od 2 %:

a.	ciklotetrametilentetranitramin (HMX) (CAS 2691-41-0);

b.	ciklotrimetilenetrinitramin (RDX) (CAS 121-82-4);

c.	triaminotrinitrobenzen (TATB) (CAS 3058-38-6);

d.	aminodinitrobenzofuroksan ali 7-amino-4,6-dinitrobenzofurazan-1-oksid (ADNBF) (CAS 97096-78-1);

e.	1,1-diamino-2,2-dinitroetilen (DADE ali FOX7) (CAS 145250-81-3);

f.	2,4-dinitroimidazol (DNI) (CAS 5213-49-0);

g.	Diaminoazoxyfurazan (DAAOF ali DAAF) (CAS 78644-89-0);

h.	diaminotrinitrobenzen (DATB) (CAS 1630-08-6);

i.	dinitroglikoluril (DNGU ali DINGU) (CAS 55510-04-8);

j.	2,6-Bis(pikrilamino)-3,5-dinitropiridin (PYX) (CAS 38082-89-2);

k.	3,3′-diamino-2,2′,4,4′,6,6′-heksanitrobifenil ali dipikramid (DIPAM) (CAS 17215-44-0);

l.	diaminoazofurazan (DAAzF) (CAS 78644-90-3);

m.	1,4,5,8-tetranitro-piridazino[4,5-d]piridazin (TNP) (CAS 229176-04-9);

n.	heksanitrostilben (HNS) (CAS 20062-22-0), ali

o.	vsak eksploziv, katerega kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000 m/s.

6.D.   PROGRAMSKA OPREMA

Je ni.

6.E.   TEHNOLOGIJA

6.E.1.   ‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘, določene v točkah od 6.A. do 6.D.