Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32015R1589

Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (Besedilo velja za EGP)

OJ L 248, 24.9.2015, p. 9–29 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/1589/oj

24.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/9


UREDBA SVETA (EU) 2015/1589

z dne 13. julija 2015

o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 109 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) 659/1999 (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Brez poseganja v posebna postopkovna pravila iz uredb za nekatere sektorje, bi bilo treba to uredbo uporabljati za pomoč v vseh sektorjih. Za uporabo členov 93 in 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ima Komisija na podlagi člena 108 PDEU posebno pristojnost, da odloča o združljivosti državne pomoči z notranjim trgom pri pregledu veljavne pomoči, odločanju o novi ali spremenjeni pomoči in ukrepanju zaradi neizpolnjevanja njenih sklepov ali zahteve po uradnem obvestilu.

(3)

V okviru posodobitve sistema pravil o državni pomoči, da bi prispevali k izvajanju strategije Evropa 2020 za rast ter konsolidaciji proračuna, bi bilo treba po vsej Uniji učinkovito in enotno uporabljati člen 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Z Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999 je bila konsolidirana in okrepljena nekdanja praksa Komisije za povečanje pravne varnosti in za podporo razvoju politike državne pomoči v preglednem okolju.

(4)

Za zagotavljanje pravne varnosti je primerno, da se opredelijo okoliščine, v katerih se pomoč šteje kot veljavna pomoč. Dokončno oblikovanje in povečanje notranjega trga je postopen proces, ki se izraža v trajnem razvoju politike državne pomoči. Zaradi tega razvoja so nekateri ukrepi, ki ob izvedbi niso bili državna pomoč, medtem lahko postali pomoč.

(5)

V skladu s členom 108(3) PDEU je treba vsak načrt za dodeljevanje nove pomoči priglasiti Komisiji in se ga ne bi smelo izvesti, preden ga Komisija ne odobri.

(6)

V skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) morajo države članice sodelovati s Komisijo in ji priskrbeti vse potrebne podatke, ki ji bodo omogočili opravljanje dolžnosti iz te uredbe.

(7)

Obdobje, v katerem mora Komisija zaključiti predhodni pregled priglašene pomoči, bi bilo treba določiti na dva meseca od prejema celovite priglasitve ali od datuma prejema primerno utemeljene izjave zadevne države članice, ki meni, da je priglasitev popolna, ker dodatnih podatkov, ki jih je zahtevala Komisija, ni na voljo ali pa so bili že priskrbljeni. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba takšen pregled zaključiti s sklepom.

(8)

V vseh primerih, ko Komisija s predhodnim pregledom ne more ugotoviti, ali je pomoč združljiva z notranjim trgom, bi bilo treba začeti formalni postopek preiskave, da bi lahko Komisija zbrala vse podatke, ki jih potrebuje za oceno združljivosti pomoči, in da se omogoči zainteresiranim strankam predložiti svoje pripombe. Pravice zainteresiranih strank so lahko najbolje zaščitene v okviru formalnega postopka preiskave, določenega v členu 108(2) PDEU.

(9)

Da bi lahko ocenili združljivost katere koli priglašene ali nezakonite državne pomoči z notranjim trgom, za katero je po členu 108 PDEU pristojna izključno Komisija, je primerno zagotoviti, da ima Komisija pri izvrševanju predpisov o državni pomoči pooblastilo, da zahteva vse potrebne tržne podatke od katere koli države članice, podjetja ali združenja podjetij, kadar dvomi o združljivosti zadevnega ukrepa s pravili Unije in je zato začela formalni postopek preiskave. Komisija bi morala to pooblastilo uporabiti zlasti v primerih, v katerih je potrebna kompleksna vsebinska ocena. Zlasti bi morala Komisija pri odločanju, ali bo uporabila to pooblastilo, ustrezno upoštevati čas, potreben za predhodni pregled.

(10)

Komisiji bi moralo biti omogočeno, da pri ocenjevanju združljivosti ukrepa pomoči po začetku formalnega postopka preiskave, zlasti kadar gre za tehnično kompleksne zadeve, za katere je treba opraviti vsebinsko oceno, s preprostim zahtevkom ali sklepom od katere koli države članice, podjetja ali združenja podjetij zahteva vse tržne podatke, potrebne za dokončanje ocene, če zadevna država članica med predhodnim pregledom ni zagotovila zadostnih podatkov, pri čemer je treba zlasti pri malih in srednjih podjetjih ustrezno upoštevati načelo sorazmernosti.

(11)

Zaradi posebnega razmerja med upravičenci do pomoči in zadevno državo članico bi moralo biti Komisiji omogočeno, da zahteva podatke od upravičenca do pomoči le, če se s tem strinja zadevna država članica. Dejstvo, da upravičenec do zadevnega ukrepa pomoči zagotavlja podatke, ne predstavlja pravne podlage za dvostranska pogajanja med Komisijo in zadevnim upravičencem.

(12)

Komisija bi morala naslovnike zahtevkov za podatke izbrati po objektivnih merilih, prilagojenih vsakemu primeru, ter zagotoviti, da bo, kadar bo zahtevek naslovljen na vzorec podjetij ali združenj podjetij, ta vzorec reprezentativen za vsako kategorijo. Zahtevani bi morali biti predvsem faktografski in tržni podatki podjetja ter analiza delovanja trga, podprta z dejstvi.

(13)

Komisija bi morala biti kot začetnica postopka odgovorna za preverjanje prenosa podatkov s strani držav članic, podjetij ali združenj podjetij ter tajnosti, ki naj bi veljala za razkrivanje podatkov.

(14)

Komisiji bi moralo biti omogočeno, da zagotovi izvrševanje skladnosti z zahtevami po podatkih, ki so bile naslovljene na katero koli podjetje ali združenje podjetij, z uporabo sorazmernih glob in periodičnih denarnih kazni. Komisija bi morala pri določanju zneskov glob in periodičnih denarnih kazni upoštevati načela sorazmernosti in ustreznosti, zlasti pri malih in srednjih podjetjih. Pravice strank, od katerih se zahtevajo podatki, bi bilo treba zaščititi, zato bi morale imeti možnost, da pred sprejetjem kakršnega koli sklepa o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni izrazijo svoja stališča. Sodišče Evropske unije bi moralo imeti neomejeno pristojnost glede takih glob ali periodičnih denarnih kazni v skladu s členom 261 PDEU.

(15)

Komisija bi morala imeti možnost, da ob ustreznem upoštevanju načel sorazmernosti in ustreznosti zniža periodične denarne kazni ali jih v celoti opusti, ko naslovniki zagotovijo zahtevane podatke, tudi če je rok že potekel.

(16)

Globe in periodične denarne kazni se ne uporabljajo za države članice, saj so te v skladu s členom 4(3) PEU dolžne lojalno sodelovati s Komisijo in ji predložiti vse potrebne podatke, ki ji omogočajo, da opravlja svoje dolžnosti iz te uredbe.

(17)

Komisija mora potem, ko preuči pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke, zaključiti preiskavo s končnim sklepom takoj, ko odpravi dvome. Primerno je, da ima država članica, če ta preiskava ni zaključena po 18 mesecih od začetka postopka, možnost, da zahteva sklep, ki ga mora Komisija sprejeti v dveh mesecih.

(18)

Da bi bile zaščitene pravice zadevnih držav članic do obrambe, bi morale dobiti kopije zahtevkov za podatke, poslane državam članicam, podjetjem ali združenjem podjetij, tako da bi lahko predložile svoje mnenje o prejetih pripombah. Prav tako bi morale biti obveščene o imenih zahtevanih podjetij ali združenj podjetij, v kolikor ti subjekti ne dokažejo, da imajo pravni interes za zaščito svoje identitete.

(19)

Komisija bi morala ustrezno upoštevati pravni interes podjetij za varstvo njihovih poslovnih skrivnosti. Komisija v nobenem sklepu ne bi smela uporabiti tajnih podatkov respondentov, ki jih ni mogoče združiti ali drugače anonimizirati, če ni predhodno pridobila njihovega soglasja za razkritje navedenih podatkov zadevni državi članici.

(20)

Kadar za podatke s stopnjo tajnosti verjetno ne velja obveznost varovanja poslovnih skrivnosti, je ustrezno vzpostaviti mehanizem, s katerim lahko Komisija določi obseg, v katerem je take podatke mogoče razkriti. V vsakem sklepu o tem, da se navedba o tajnosti podatkov zavrne, bi moralo biti navedeno obdobje, po koncu katerega bodo ti podatki razkriti, tako da lahko respondent uporabi sodno varstvo, ki ji je na voljo, vključno z začasnimi ukrepi.

(21)

Da bi zagotovila pravilno in učinkovito uporabo pravil o državni pomoči bi Komisija morala imeti možnost, da razveljavi sklep, ki je temeljil na napačnih podatkih.

(22)

Da se zagotovi skladnost s členom 108 PDEU, in zlasti z zahtevo po uradnem obvestilu in določbo o mirovanju iz člena 108(3), bi Komisija morala preučiti vse primere nezakonite pomoči. Zaradi preglednosti in pravne varnosti bi bilo treba določiti postopke, ki jih je takih primerih treba uporabljati. Komisije ne bi smeli omejevati roki, če država članica ne spoštuje zahteve po uradnem obvestilu ali določbe o mirovanju.

(23)

Komisija bi morala imeti možnost, da na lastno pobudo preuči podatke o nezakoniti pomoči iz katerega koli vira, da zagotovi skladnost s členom 108 PDEU ter zlasti z obveznostjo priglasitve in klavzulo o mirovanju iz člena 108(3) PDEU ter oceni združljivost pomoči z notranjim trgom.

(24)

Komisija bi morala imeti v primeru nezakonite pomoči pravico, da pridobi vse potrebne podatke, ki ji omogočijo sprejetje sklepa, in kjer je to primerno, takojšnjo vzpostavitev neizkrivljene konkurence. Zato je torej primerno, da se omogoči Komisiji, da sprejme začasne ukrepe, naslovljene na zadevno državo članico. Začasni ukrepi so lahko v obliki odredb o predložitvi podatkov, začasnem odlogu in vračilu. Komisiji bi bilo treba v primeru neizpolnjevanja odredbe o predložitvi podatkov omogočiti, da odloči na podlagi razpoložljivih podatkov in v primeru nespoštovanja odredbe o začasnem odlogu ali vračilu zadevo predloži neposredno Sodišču Evropske unije v skladu z drugim pododstavkom člena 108(2) PDEU.

(25)

V primeru nezakonite pomoči, ki ni združljiva z notranjim trgom, bi bilo treba ponovno vzpostaviti učinkovito konkurenco. V ta namen je potrebno, da se pomoč, vključno z obrestmi, vrne nemudoma. Primerno je, da se vračilo izvede v skladu s postopki nacionalnega prava. Uporaba teh postopkov ne bi smela, s preprečevanjem takojšnje in učinkovite izvedbe sklepa Komisije, preprečiti ponovne vzpostavitve učinkovite konkurence. Države članice bi morale za dosego tega rezultata sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo učinkovitost sklepa Komisije.

(26)

Zaradi pravne varnosti je primerno, da se določi desetletni zastaralni rok za nezakonito pomoč, po katerega izteku ni več mogoče odrediti vračila.

(27)

Zaradi pravne varnosti je ustrezno določiti zastaralne roke za naložitev in izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni.

(28)

Zloraba pomoči lahko vpliva na delovanje notranjega trga z učinki, ki so podobni učinkom nezakonite pomoči in bi jih zato bilo treba obravnavati po podobnih postopkih. Za razliko od nezakonite pomoči je pomoč, ki bi lahko bila zlorabljena, tista pomoč, ki jo je predhodno odobrila Komisija. Zato Komisija ne bi smela uporabljati odredbe o vračilu za zlorabljeno pomoč.

(29)

V skladu s členom 108(1) PDEU mora Komisija v sodelovanju z državami članicami nenehno pregledovati vse sisteme veljavne pomoči. Zaradi preglednosti in pravne varnosti je primerno, da se navede obseg sodelovanja iz navedenega člena.

(30)

Da bi se zagotovila združljivost veljavnih shem pomoči z notranjim trgom in v skladu s členom 108(1) PDEU, bi morala Komisija predlagati ustrezne ukrepe, če veljavni sistem pomoči ni ali ni več združljiv z notranjim trgom, in bi morala začeti postopek, določen v členu 108(2) PDEU, če zadevna država članica zavrne izvajanje predlaganih ukrepov.

(31)

Primerno je, da se določijo vse možnosti, ki jih imajo tretje stranke, da ščitijo svoje interese v postopkih državne pomoči.

(32)

Pritožbe so poglavitni vir informacij za odkrivanje kršitev pravil Unije glede državnih pomoči. Za izboljšanje kakovosti pritožb, predloženih Komisiji, in hkrati za preglednost in pravno varnost je primerno, da se določijo pogoji, ki bi jih pritožba morala izpolnjevati, da bi Komisija lahko pridobila podatke o domnevno nezakoniti pomoči in začela predhodni pregled. Sporočila, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, bi morala biti obravnavana kot splošni tržni podatki in zaradi njih se ne bi smele nujno začeti preiskave po uradni dolžnosti.

(33)

Od pritožnikov bi se moralo zahtevati, da dokažejo, da so zainteresirane stranke v smislu člena 108(2) PDEU in člena 1(h) te Uredbe. Od njih bi se moralo zahtevati tudi, da predložijo določeno količino podatkov v obliki, za katero bi morala biti Komisija pooblaščena, da jo določi v izvedbenem predpisu. Naveden izvedbeni predpis bi moral upoštevati, da zahteve glede načina vložitve pritožbe ne bi smele obremenjevati zainteresiranih strank, tako da ne bi odvračale morebitnih pritožnikov.

(34)

Da se zagotovi, da Komisija na celotnem notranjem trgu dosledno obravnava podobna vprašanja, je ustrezno določiti posebno pravno podlago za začetek preiskav o gospodarskih sektorjih ali nekaterih instrumentih pomoči v več državah članicah. Zaradi sorazmernosti ter velikega upravnega bremena, povezanega s sektorskimi preiskavami, bi bilo treba take preiskave izvajati le, če je mogoče na podlagi razpoložljivih podatkov utemeljeno sumiti, da bi lahko ukrepi državne pomoči v določenem sektorju občutno omejevali ali izkrivljali konkurenco na notranjem trgu v več državah članicah, ali da obstoječi ukrepi pomoči v določenem sektorju v več državah članicah niso ali niso več združljivi z notranjim trgom. Komisija bi lahko s pomočjo takih preiskav učinkovito in pregledno obravnavala horizontalna vprašanja državne pomoči ter dobila predhoden pregled nad zadevnim sektorjem.

(35)

Da se Komisiji omogoči učinkovit nadzor nad spoštovanjem sklepov Komisije in da se olajša sodelovanje med Komisijo in državami članicami za stalen pregled vseh veljavnih shem v državah članicah v skladu s členom 108(1) PDEU, je treba določiti splošno obveznost poročanja za vse veljavne sheme pomoči;

(36)

Če Komisija resno dvomi, ali se njeni sklepi spoštujejo, bi morala imeti na voljo dodatne instrumente, ki bi ji omogočali, da pridobi potrebne podatke, kar ji omogoči, da preveri, ali se njeni sklepi učinkovito spoštujejo. V ta namen so nadzorni obiski na kraju samem primeren in uporaben instrument, predvsem v primerih, ko je možno, da je prišlo do zlorabe pomoči. Komisija bi zato morala biti pooblaščena, da opravi nadzorne obiske na kraju samem, in bi morala pridobiti sodelovanje pristojnih organov v državah članicah, kjer podjetje nasprotuje takšni kontroli.

(37)

Zaradi dosledne uporabe pravil o državni pomoči je treba urediti sodelovanje med sodišči držav članic in Komisijo. Tako sodelovanje je relevantno za vsa sodišča držav članic, ki uporabljajo člen 107(1) in člen 108 PDEU. Zlasti nacionalna sodišča bi morala imeti možnost, da Komisijo zaprosijo za podatke ali njeno mnenje v zadevah, ki se tičejo uporabe pravil o državni pomoči. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da predloži pisne ali ustne pripombe sodiščem, ki uporabljajo člen 107(1) ali člen 108 PDEU. Komisija bi morala pri tovrstni pomoči nacionalnim sodiščem delovati v skladu s svojo obveznostjo varovanja javnega interesa.

(38)

Pripombe in mnenja Komisije ne bi smela posegati v člen 267 PDEU in niso pravno zavezujoča za nacionalna sodišča. Treba bi jih bilo predložiti v okviru nacionalnih postopkovnih pravil in praks, vključno s tistimi, ki varujejo pravice strank, ter pri tem popolnoma spoštovati neodvisnost nacionalnih sodišč. Pripombe, ki jih Komisija predloži na lastno pobudo, bi morale biti omejene na primere, ki so pomembni za usklajeno uporabo člena 107(1) in člena (108) PDEU, zlasti na zadeve, ki so bistvene za uveljavljanje ali nadaljnji razvoj sodne prakse Unije o državni pomoči.

(39)

Zaradi preglednosti in pravne varnosti je primerno, da se javnosti omogoči dostop do podatkov o sklepih Komisije, hkrati pa se ohranja načelo, da se sklepi v primerih državne pomoči naslovijo na zadevno državo članico. Primerno je, da se objavijo vsi sklepi, ki bi lahko vplivali na interese zainteresiranih strank, v celoti ali v povzetku, ali da so izvodi takšnih sklepov dani na razpolago zainteresiranim strankam, če takšni sklepi niso bili objavljeni ali če niso bili objavljeni v celoti.

(40)

Komisija bi morala pri objavi svojih sklepov upoštevati pravila o poslovni skrivnosti, vključno z varstvom vseh tajnih in osebnih podatkov v skladu s členom 339 PDEU.

(41)

Komisiji bi moralo biti omogočeno, da v tesni povezavi s Svetovalnim odborom za državne pomoči sprejme izvedbene predpise, ki določajo podrobna pravila o postopkih iz te uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNO

Člen 1

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„pomoč“ pomeni vse ukrepe, ki izpolnjujejo merila, določena v členu 107(1) PDEU;

(b)

„veljavna pomoč“ pomeni:

(i)

brez poseganja v člena 144 in 172 Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske, v točko 3 in Dodatek k Prilogi IV k Aktu o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške, v točko 2 in točko 3(b) in Dodatek k Prilogi V k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije ter v točko 2 in točko 3(b) in Dodatek k Prilogi IV k Aktu o pristopu Hrvaške, vso pomoč, ki je obstajala pred začetkom veljavnosti PDEU v zadevnih državah članicah, to je sheme pomoči in individualno pomoč, ki se je začela izvajati pred začetkom veljavnosti PDEU in se še vedno uporablja;

(ii)

odobreno pomoč, to je sheme pomoči in individualno pomoč, ki sta jo odobrila Komisija ali Svet;

(iii)

pomoč, za katero se šteje, da je bila odobrena na podlagi člena 4(6) Uredbe (ES) št. 659/1999 ali člena 4(6) te uredbe ali pred Uredbo (ES) št. 659/1999, vendar skladno s tem postopkom;

(iv)

pomoč, za katero se šteje, da je veljavna v skladu s členom 17 te uredbe;

(v)

pomoč, za katero se šteje, da je veljavna, ker je mogoče ugotoviti, da takrat, ko se je začela izvajati, ni bila pomoč, pozneje pa je postala pomoč zaradi razvoja notranjega trga in je država članica ni spremenila. Če nekateri ukrepi postanejo pomoč zaradi liberalizacije dejavnosti po pravu Unije, se takšni ukrepi ne štejejo kot veljavna pomoč po datumu, določenem za liberalizacijo;

(c)

„nova pomoč“ pomeni vso pomoč, to je sheme pomoči in individualno pomoč, ki ni veljavna pomoč, vključno s spremembami veljavne pomoči;

(d)

„shema pomoči“ pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, in kateri koli akt, na podlagi katerega je mogoče dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, enemu ali več podjetjem za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;

(e)

„individualna pomoč“ pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči, in pomoč, ki jo je treba uradno prijaviti, dodeljeno na podlagi sheme pomoči;

(f)

„nezakonita pomoč“ pomeni novo pomoč, ki se izvaja v nasprotju s členom 108(3) PDEU;

(g)

„zloraba pomoči“ pomeni pomoč, ki jo upravičenec uporabi v nasprotju s sklepom, sprejetim na podlagi člena 4(3) ali člena 7(3) ali (4) Uredbe (ES) št. 659/1999 ali člena 4(3) ali člena 9(3) ali (4) te uredbe;

(h)

„zainteresirana stranka“ pomeni katero koli državo članico in katero koli osebo, podjetje ali združenje podjetij, na katerih interese bi lahko dodelitev pomoči vplivala, predvsem upravičenca pomoči, konkurenčna podjetja in poklicna združenja.

POGLAVJE II

POSTOPEK V ZVEZI S PRIJAVLJENO POMOČJO

Člen 2

Uradna priglasitev nove pomoči

1.   Razen če v uredbah, sprejetih na podlagi člena 109 PDEU ali z drugimi ustreznimi določbami PDEU, ni drugače določeno, mora zadevna država članica vsak načrt za dodeljevanje nove pomoči pravočasno uradno priglasiti Komisiji. Komisija to državo članico takoj obvesti o prejemu uradne priglasitve.

2.   V uradni priglasitvi država članica predloži vse potrebne podatke, z namenom da Komisija lahko odloči na podlagi členov 4 in 9 (v nadaljnjem besedilu: popolna uradna priglasitev).

Člen 3

Določba o mirovanju

Pomoč, ki jo je treba uradno priglasiti na podlagi člena 2(1), se ne izvaja, preden Komisija sprejme ali se šteje, da je sprejela, sklep o odobritvi takšne pomoči.

Člen 4

Predhodni pregled uradne priglasitve in sklepov Komisije

1.   Komisija pregleda uradno priglasitev takoj, ko jo prejme. Brez poseganja v člen 10 Komisija sprejme sklep v skladu z odstavki 2, 3 ali 4 tega člena.

2.   Če Komisija po predhodni preučitvi ugotovi, da prijavljeni ukrep ni pomoč, to ugotovitev navede v sklepu.

3.   Če Komisija po predhodni preučitvi ugotovi, da ni dvomov o združljivosti prijavljenega ukrepa z notranjim trgom, kolikor sodi na področje uporabe člena 107(1) PDEU, odloči, da je ukrep združljiv z notranjim trgom (v nadaljnjem besedilu: sklep o nenasprotovanju). V sklepu se navede, katera izjema na podlagi PDEU je bila uporabljena.

4.   Če Komisija po predhodni preučitvi ugotovi, da obstajajo dvomi o združljivosti prijavljenega ukrepa z notranjim trgom, potem se odloči za začetek postopka na podlagi člena 108(2) PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku formalnega postopka preiskave).

5.   Sklepi iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena se sprejmejo v dveh mesecih. Ta rok začne teči na dan po prejemu popolne uradne priglasitve. Uradna priglasitev se šteje za popolno, če v dveh mesecih od njenega prejema ali od prejema kakršnih koli zahtevanih dodatnih podatkov, Komisija ne zahteva nobenih dodatnih podatkov. Rok se lahko podaljša s soglasjem Komisije in zadevne države članice. Če je primerno, Komisija lahko določi krajše roke.

6.   Če Komisija ni sprejela sklepa v skladu z odstavki 2, 3 ali 4 v roku, določenem v odstavku 5, se šteje, da je Komisija pomoč odobrila. Zadevna država članica lahko izvaja te ukrepe potem, ko je o tem obvestila Komisijo, razen če Komisija ne odloči na podlagi tega člena v roku 15-ih delovnih dni po prejemu obvestila.

Člen 5

Zahteva po podatkih za državo članico priglasiteljico

1.   Če Komisija meni, da so podatki, ki jih je predložila država članica v zvezi z ukrepom, uradno priglašenim na podlagi člena 2, nepopolni, zahteva vse potrebne dodatne podatke. Če država članica odgovori na tako zahtevo, Komisija obvesti državo članico o prejemu odgovora.

2.   Če država članica zahtevanih podatkov ne predloži v roku, ki ga je določila Komisija, ali predloži nepopolne podatke, Komisija državi pošlje opomin in omogoči primeren dodatni rok, v katerem je treba predložiti podatke.

3.   Šteje se, da je uradna priglasitev preklicana, če država članica ne predloži zahtevanih podatkov v predpisanem roku, razen če je pred iztekom ta rok podaljšan s soglasjem Komisije in zadevne države članice ali če zadevna država članica pošlje Komisiji ustrezno utemeljeno izjavo, s katero jo obvesti o svojem mnenju, da je uradna priglasitev popolna, ker zahtevani dodatni podatki niso na voljo ali so že bili predloženi. V tem primeru se rok iz člena 4(5) začne na dan po prejemu izjave. Če se šteje, da je uradna priglasitev preklicana, Komisija o tem obvesti državo članico.

Člen 6

Formalni postopek preiskave

1.   Sklep o začetku formalnega postopka preiskave vsebuje povzetek relevatnih dejanskih in pravnih vprašanj, vključuje predhodno oceno Komisije o značaju pomoči predlaganega ukrepa in izpostavi dvome o njegovi združljivosti z notranjim trgom. Od zadevne države članice in drugih zainteresiranih strank zahteva, da pošljejo pripombe v predpisanem roku, ki navadno ni daljši od enega meseca. V ustrezno upravičenih primerih lahko Komisija predpisano obdobje podaljša.

2.   Prejete pripombe se pošljejo zadevni državi članici. Če zainteresirana stranka tako zahteva zaradi morebitne škode, je mogoče njeno identiteto zadevni državi članici prikriti. Zadevna država članica lahko na poslane pripombe odgovori v predpisanem roku, ki navadno ni daljši od enega meseca. V ustrezno upravičenih primerih lahko Komisija predpisano obdobje podaljša.

Člen 7

Zahteva po podatkih iz drugih virov

1.   Če država članica med postopkom predhodne preučitve ni zagotovila zadostnih podatkov, lahko Komisija po začetku formalnega postopka preiskave iz člena 6, zlasti kadar gre za tehnično kompleksne zadeve, za katere je treba opraviti vsebinsko oceno, zahteva od katere koli druge države članice, podjetja ali združenja podjetij, da predloži vse potrebne tržne podatke, da se Komisiji omogoči dokončanje njene ocene zadevnega ukrepa, pri čemer je treba zlasti pri malih in srednjih podjetjih ustrezno upoštevati načelo sorazmernosti.

2.   Komisija lahko podatke zahteva le:

(a)

če se nanašajo le na formalne postopke preiskave, za katere je Komisija ugotovila, da do zdaj niso bili učinkoviti, in

(b)

kadar gre za upravičence do pomoči, če se zadevna država članica strinja z zahtevo.

3.   Podjetja ali združenja podjetij, ki zagotavljajo informacije na zahtevo Komisije po tržnih podatkih na podlagi odstavkov 6 in 7, svoje odgovore hkrati pošljejo Komisiji in zadevni državi članici, če zagotovljeni dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki so tajni v odnosu do te države članice.

Komisija vodi in spremlja prenos podatkov med državami članicami, zadevnimi podjetji ali združenji podjetij ter preveri tajnost, s katero so označeni preneseni podatki.

4.   Komisija zahteva le informacije, ki jih ima na voljo država članica, podjetje ali združenje podjetij, na katero je zahteva naslovljena.

5.   Države članice zagotovijo podatke na podlagi preprostega zahtevka in v roku, ki ga določi Komisija, ki navadno ne bi smel biti daljši od enega meseca. Če država članica ne zagotovi zahtevanih podatkov v navedenem roku ali zagotovi nepopolne podatke, ji Komisija pošlje opomin.

6.   Komisija lahko od podjetja ali združenja podjetij s preprostim zahtevkom zahteva, da predloži podatke. Kadar Komisija pošlje preprosti zahtevek za podatke podjetju ali združenju podjetij, navede pravno podlago in namen zahtevka, podrobno navede, katere podatke zahteva, in določi sorazmeren rok, v katerem je treba podatke predložiti. Navede tudi globe, ki so v členu 8(1) določene za predložitev netočnih ali zavajajočih podatkov.

7.   Komisija lahko od podjetja ali združenja podjetij s sklepom zahteva, da predloži podatke. Kadar Komisija od podjetja ali združenja podjetij s sklepom zahteva predložitev podatkov, navede pravno podlago, namen zahteve, podrobno določi, katere podatke zahteva, in določi sorazmeren rok, v katerem je treba podatke predložiti. Navede tudi globe, določene v členu 8(1), ter navede ali naloži periodične denarne kazni, določene v členu 8(2), kakor je primerno. Nadalje navede pravico podjetja ali združenja podjetij, da sklep predložijo v pregled Sodišču Evropske unije.

8.   Pri izdaji zahtevka iz odstavka 1 ali 6 tega člena, ali pri sprejetju sklepa iz odstavka 7, Komisija istočasno zadevni državi članici pošlje kopijo le-tega. Komisija prav tako navede merila za izbor prejemnikov zahtevkov ali sklepov.

9.   Lastniki podjetij ali njihovi zastopniki, ali pri pravnih osebah, podjetjih ali družbah ali združenjih, ki niso pravne osebe, osebe, ki so z zakonom ali statutom pooblaščene za njihovo zastopanje, v njihovem imenu predložijo zahtevane podatke. Osebe, pooblaščene za delovanje, lahko predložijo podatke namesto svojih strank. Te stranke pa so kljub temu v celoti odgovorne, če so predloženi podatki netočni, nepopolni ali zavajajoči.

Člen 8

Globe in periodične denarne kazni

1.   Če se ji zdi potrebno in sorazmerno, lahko Komisija podjetjem ali združenjem podjetij s sklepom naloži globe, ki ne presegajo 1 % njihovega celotnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz hude malomarnosti:

(a)

v odgovoru na zahtevek v skladu s členom 7(6) predložijo napačne ali zavajajoče podatke;

(b)

predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče podatke v odgovor na sklep, sprejet v skladu s členom 7(7), ali ne predložijo podatkov v določenem časovnem roku.

2.   Komisija lahko podjetjem ali združenjem podjetij s sklepom naloži periodične denarne kazni, kadar podjetje ali združenje podjetij ne zagotovi popolnih in točnih podatkov, ki jih je Komisija zahtevala s sklepom, sprejetim v skladu s členom 7(7).

Periodične denarne kazni ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega prometa zadevnega podjetja ali združenja podjetij v predhodnem poslovnem letu za vsak delovni dan zamude, izračunan od dneva, določenega v sklepu, do dneva, ko predloži popolne in točne podatke, ki jih je zahtevala Komisija.

3.   Znesek globe ali periodične denarne kazni bi bilo treba določiti glede na naravo, resnost in trajanje kršitve ter pri tem zlasti pri malih in srednjih podjetjih upoštevati načeli sorazmernosti in ustreznosti.

4.   Kadar podjetja ali združenja podjetij izpolnijo obveznost, katere spoštovanje naj bi se doseglo s periodično denarno kaznijo, lahko Komisija zniža dokončni znesek periodične denarne kazni glede na prvotni sklep o periodični denarni kazni. Komisija ima prav tako možnost opustiti kakršne koli periodične denarne kazni.

5.   Komisija pred sprejetjem sklepa v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena določi končni dvotedenski rok, v katerem mora od zadevnih podjetij ali združenj podjetij prejeti manjkajoče tržne podatke, ter jim omogočiti, da izrazijo svoja stališča.

6.   Sodišče Evropske unije ima neomejeno pristojnost v smislu člena 261 PDEU za pregled glob ali periodičnih denarnih kazni, ki jih je naložila Komisija. Sodišče lahko prekliče, zmanjša ali poveča naloženo globo ali periodično denarno kazen.

Člen 9

Sklep Komisije o zaključku formalnega postopka preiskave

1.   Brez poseganja v člen 10 se formalni postopek preiskave zaključi s sklepom, kot je določeno v odstavkih 2 do 5 tega člena.

2.   Če Komisija ugotovi, kjer je primerno po spremembi zadevne države članice, da prijavljeni ukrep ni pomoč, to ugotovitev navede v sklepu.

3.   Če Komisija ugotovi, kjer je primerno po spremembi zadevne države članice, da so bili dvomi glede združljivosti uradno priglašenega ukrepa z notranjim trgom odpravljeni, potem sklene, da je pomoč združljiva z notranjim trgom (v nadaljnjem besedilu: pozitivni sklep). V sklepu se navede, katera izjema na podlagi PDEU je bila uporabljena.

4.   Komisija lahko pozitivnemu sklepu priloži pogoje, na podlagi katerih se pomoč lahko šteje kot združljiva z notranjim trgom, in lahko določi obveznosti, da zagotovi nadzor nad izpolnjevanjem sklepa (v nadaljnjem besedilu: pogojni sklep).

5.   Če Komisija ugotovi, da je priglašena pomoč nezdružljiva z notranjim trgom, sklene, da se pomoč ne sme izvajati (v nadaljnjem besedilu: negativni sklep).

6.   Sklep, sprejet na podlagi odstavkov 2 do 5, se sprejme takoj, ko so odpravljeni dvomi iz člena 4(4). Komisija se čim bolj trudi, da sprejme sklep v roku 18 mesecev od začetka postopka. Ta rok je mogoče podaljšati v soglasju med Komisijo in zadevno državo članico.

7.   Po izteku roka iz odstavka 6 tega člena in če tako zahteva zadevna država članica, Komisija v dveh mesecih sprejme sklep na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo. Če je primerno, kjer podatki, ki jih Komisija ima, ne zadostujejo za ugotovitev združljivosti, Komisija sprejme negativni sklep.

8.   Komisija pred sprejetjem kakršnega koli sklepa v skladu z odstavki 2 do 5 zadevni državi članici omogoči, da v roku, ki običajno ni daljši od enega meseca, izrazi svoja stališča o podatkih, ki jih je prejela Komisija in ki so bili zadevni državi članici zagotovljeni na podlagi člena 7(3).

9.   Komisija v nobenem sklepu, sprejetem v skladu z odstavki 2 do 5 tega člena, ne uporabi tajnih podatkov respondentov, ki jih ni mogoče združiti ali drugače anonimizirati, če ni pridobila njihovega soglasja za razkritje teh podatkov zadevni državi članici. Komisija lahko sprejme utemeljen sklep, ki se sporoči zadevnemu podjetju ali združenju zadevnih podjetij in v katerem navede, da podatki, ki so jih predložili respondenti in so označeni kot zaupni, niso zaščiteni, ter določi datum, po katerem se bodo podatki razkrili. To obdobje ne sme biti krajše od enega meseca.

10.   Komisija ustrezno upošteva pravni interes podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti in drugih tajnih podatkov. Podjetje ali združenje podjetij, ki predloži podatke v skladu s členom 7, in ki ni upravičenec do zadevne državne pomoči lahko zahteva, da se zaradi morebitne škode njegova identiteta zadevni državi članici prikrije.

Člen 10

Preklic uradne prijave

1.   Zadevna država članica lahko pravočasno umakne uradno priglasitev v smislu člena 2, preden Komisija sprejme sklep na podlagi člena 4 ali člena 9.

2.   V primerih, ko je Komisija sprožila formalni postopek preiskave, Komisija ta postopek zaključi.

Člen 11

Razveljavitev sklepa

Komisija lahko razveljavi sklep, ki ga je sprejela na podlagi člena 4(2) ali (3) ali člena 9(2), (3) ali (4), potem ko je zadevni državi članici omogočila, da predloži svoje pripombe, če je sklep temeljil na napačnih podatkih, ki so bili pridobljeni med postopkom in so bili odločilen dejavnik pri sprejetju tega sklepa. Preden Komisija prekliče sklep in sprejme novega, začne formalni postopek preiskave na podlagi člena 4(4). Členi 6, 9 in 12, člen 13(1) ter členi 15, 16 in 17 se uporabljajo smiselno.

POGLAVJE III

POSTOPEK V ZVEZI Z NEZAKONITO POMOČJO

Člen 12

Preučitev, zahteva po podatkih in odredba o predložitvi podatkov

1.   Brez poseganja v člen 24 lahko Komisija na lastno pobudo preuči podatke o domnevno nezakoniti pomoči iz katerega koli vira.

Komisija nemudoma preuči vse pritožbe, ki jih predložijo zainteresirane stranke v skladu s členom 24(2), in zagotovi, da je zadevna država članica popolnoma in redno obveščena o napredku in izidu preučitve.

2.   Komisija po potrebi zahteva podatke od zadevne države članice. Smiselno se uporabljata člen 2(2) ter člen 5(1) in (2).

Komisija lahko po začetku formalnega postopka preiskave zahteva tudi podatke od katere koli druge države članice, podjetja ali združenja podjetij v skladu s členoma 7 in 8, ki se smiselno uporabljata.

3.   Če kljub opominu na podlagi člena 5(2) zadevna država članica ne predloži zahtevanih podatkov v roku, ki ga je predpisala Komisija, ali če predloži nepopolne podatke, Komisija s sklepom zahteva predložitev podatkov (v nadaljnjem besedilu: odredba o predložitvi podatkov). V sklepu se navede, kateri podatki se zahtevajo, in predpiše primeren rok, v katerem morajo biti predloženi.

Člen 13

Odredba o začasnem odlogu ali začasnem vračilu pomoči

1.   Komisija lahko, potem ko zadevni državi članici omogoči, da predloži svoje pripombe, sprejme sklep, ki od države članice zahteva, da začasno odloži vso nezakonito pomoč, dokler Komisija ne odloči o združljivosti pomoči z notranjim trgom (v nadaljnjem besedilu: odredba o začasnem odlogu).

2.   Komisija lahko, potem ko zadevni državi članici omogoči, da predloži svoje pripombe, sprejme sklep, ki od države članice zahteva, da se začasno vrne vsa nezakonita pomoč, dokler Komisija ne odloči o združljivosti pomoči z notranjim trgom (v nadaljnjem besedilu: odredba o vračilu), če so izpolnjena vsa naslednja merila:

(a)

skladno z ustaljeno prakso ni dvoma o naravi pomoči zadevnega ukrepa;

(b)

treba je nujno ukrepati;

(c)

obstaja resna nevarnost znatne in nepopravljive škode konkurentu.

Vračilo se opravi skladno s postopkom, določenim v členu 16(2) in (3). Potem ko je pomoč uspešno vrnjena, Komisija sprejme sklep v roku, ki se uporablja za uradno priglašeno pomoč.

Komisija lahko pooblasti državo članico, da poveže vračilo pomoči z izplačilom pomoči za reševanje zadevnemu podjetju.

Določbe tega odstavka se uporabljajo le za nezakonito pomoč, ki se je izvajala po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 659/1999.

Člen 14

Neizpolnjevanje odredbe

Če država članica ne izpolni odredbe o začasnem odlogu ali odredbe o vračilu, je Komisija upravičena, medtem ko opravlja vsebinski pregled zadeve na podlagi razpoložljivih podatkov, zadevo predložiti neposredno Sodišču Evropske unije in zaprositi za izjavo, da je neizpolnjevanje kršitev PDEU.

Člen 15

Sklepi Komisije

1.   Pregled morebitne nezakonite pomoči se zaključi s sklepom na podlagi člena 4(2), (3) ali (4). V primeru sklepa o začetku formalnega postopka preiskave se postopek zaključi s sklepom na podlagi člena 9. Če država članica ne izpolni odredbe o predložitvi podatkov, se ta sklep sprejme na podlagi razpoložljivih podatkov.

2.   V primerih morebitne nezakonite pomoči in brez poseganja v člen 13(2) Komisije ne zavezuje rok, določen v členih 4(5), 9(6) in 9(7).

3.   Člen 11 se uporablja smiselno.

Člen 16

Vračilo pomoči

1.   Če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativni sklepi, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč (v nadaljnjem besedilu: sklep o vračilu). Komisija ne zahteva vračila pomoči, če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prava Unije.

2.   Pomoč, ki se vrne na podlagi sklepa o vračilu, vključuje obresti po primerni obrestni meri, ki jo določi Komisija. Obresti se plačajo od datuma, ko je bila nezakonita pomoč na razpolago upravičencu, do datuma vračila.

3.   Brez poseganja v odločbo Sodišča Evropske unije na podlagi člena 278 PDEU se vračilo izvede nemudoma in skladno s postopki, določenimi v nacionalnem pravu zadevne države članice, če omogočajo takojšnjo in učinkovito izvajanje sklepa Komisije. V ta namen in v primeru postopka pred nacionalnimi sodišči zadevne države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so jim na voljo v teh pravnih sistemih, vključno z začasnimi ukrepi, brez poseganja v pravo Unije.

POGLAVJE IV

ZASTARALNI ROKI

Člen 17

Zastaralni rok za vračilo pomoči

1.   Pooblastila Komisije zahtevati vračilo pomoči imajo desetletni zastaralni rok.

2.   Zastaralni rok začne teči na dan, ko je dodeljena nezakonita pomoč upravičencu kot individualna pomoč ali kot pomoč v okviru sheme pomoči. Kakršen koli ukrep glede nezakonite pomoči, ki ga sprejme Komisija ali država članica na zahtevo Komisije, prekine zastaralni rok. Po vsaki prekinitvi začne rok teči znova. Zastaranje se zadrži tako dolgo, dokler je sklep Komisije v postopku pred Sodiščem Evropske unije.

3.   Kakršna koli pomoč, pri kateri je zastaralni rok potekel, se šteje kot veljavna pomoč.

Člen 18

Zastaralni rok za naložitev glob in periodičnih denarnih kazni

1.   Pooblastila, prenesena na Komisijo v skladu s členom 8, zastarajo v treh letih.

2.   Rok iz odstavka 1 začne teči z dnem, ko je storjena kršitev iz člena 8. Vendar pa začne rok v primeru nenehnih ali ponavljajočih se kršitev teči na dan, ko kršitev preneha.

3.   Vsak ukrep, ki ga Komisija sprejme za namen preiskave ali postopkov v zvezi s kršitvijo iż člena 8, prekine zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni, učinkovati pa začne z datumom, ko zadevno podjetje ali združenje podjetij o ukrepu prejme uradno obvestilo.

4.   Po vsaki prekinitvi začne zastaralni rok teči znova. Vendar pa zastaralni rok poteče najpozneje na dan, ko se konča obdobje šestih let, ne da bi Komisija v tem času naložila globo ali periodično denarno kazen. Ta rok se podaljša za čas, za katerega je bil zastaralni rok začasno odložen v skladu z odstavkom 5 tega člena.

5.   Zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni se začasno odloži za toliko časa, dokler je sklep Komisije predmet postopkov, ki tečejo na Sodišču Evropske unije.

Člen 19

Zastaralni roki za izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni

1.   Pooblastila Komisije za izvrševanje sklepov, sprejetih v skladu s členom 8, zastarajo v petih letih.

2.   Rok iz odstavka 1 začne teči na dan, ko postane sklep, sprejet na podlagi člena 8, pravnomočen.

3.   Zastaralni rok iz odstavka 1 tega člena se prekine:

(a)

z uradnim obvestilom o sklepu, ki spreminja prvotni znesek globe ali periodične denarne kazni ali zavrača vlogo za spremembo;

(b)

z vsakim ukrepom države članice, ki ukrepa na zahtevo Komisije, ali Komisije, katerega namen je izvršitev plačila globe ali periodične denarne kazni.

4.   Po vsaki prekinitvi začne zastaralni rok teči znova.

5.   Zastaralni rok iz odstavka 1 se začasno odloži za toliko časa, kolikor:

(a)

časa se respondentu dovoli za plačilo;

(b)

je začasno odložena izvršitev plačila v skladu z odločbo Sodišča Evropske unije.

POGLAVJE V

POSTOPEK V ZVEZI Z ZLORABO POMOČI

Člen 20

Zloraba pomoči

Brez poseganja v člen 28 lahko Komisija v primerih zlorabe pomoči začne formalni postopek preiskave na podlagi člena 4(4). Smiselno se uporabljajo členi 6 do 9, 11 in 12, člen 13(1) ter členi 14 do 17.

POGLAVJE VI

POSTOPEK V ZVEZI Z VELJAVNIMI SISTEMI POMOČI

Člen 21

Sodelovanje na podlagi člena 108(1) PDEU

1.   Komisija v sodelovanju z državo članico od zadevne države članice pridobi vse potrebne podatke za pregled veljavnih shem pomoči na podlagi člena 108(1) PDEU.

2.   Če Komisija meni, da veljavna shema ni ali ni več združljiva z notranjim trgom, o svojem predhodnem stališču obvesti zadevno državo članico in ji omogoči, da predloži svoje pripombe v roku enega meseca. V ustrezno upravičenih primerih lahko Komisija to obdobje podaljša.

Člen 22

Predlog za primerne ukrepe

Če Komisija, glede na podatke, ki jih je država članica predložila na podlagi člena 21, ugotovi, da veljavna shema pomoči ni ali ni več združljiva z notranjim trgom, izda priporočilo, v katerem zadevni državi članici predlaga primerne ukrepe. Priporočilo lahko predlaga zlasti:

(a)

vsebinsko spremembo sheme pomoči; ali

(b)

uvedbo postopkovnih zahtev; ali

(c)

odpravo sheme pomoči.

Člen 23

Pravne posledice predloga za primerne ukrepe

1.   Če zadevna država članica sprejme predlagane ukrepe in o tem obvesti Komisijo, Komisija to zabeleži in o tem obvesti državo članico. Državo članico to sprejetje zavezuje, da primerne ukrepe tudi izvaja.

2.   Če država članica ne sprejme predlaganih ukrepov in Komisija potem, ko je upoštevala razloge zadevne države članice, še vedno meni, da so ukrepi potrebni, Komisija sproži postopek na podlagi člena 4(4). Členi 6, 9 in 11 se uporabljajo smiselno.

POGLAVJE VII

ZAINTERESIRANE STRANKE

Člen 24

Pravice zainteresiranih strank

1.   Vsaka zainteresirana stranka lahko po sklepu Komisije o začetku formalnega postopka preiskave predloži pripombe na podlagi člena 6. Vsaka zainteresirana stranka, ki je takšne pripombe predložila, in vsak upravičenec individualne pomoči prejme izvod sklepa, ki ga sprejme Komisija na podlagi člena 9.

2.   Vsaka zainteresirana stranka lahko z vložitvijo pritožbe Komisijo obvesti o kakršni koli domnevni nezakoniti pomoči ali o kakršni koli domnevni zlorabi pomoči. V ta namen zainteresirana stranka ustrezno izpolni obrazec, določen v izvedbeni določbi iz člena 33, ter predloži vse obvezne podatke, ki se z njim zahtevajo.

Če Komisija meni, da zainteresirana stranka ne izpolnjuje obveznega pritožbenega obrazca ali da dejstva in pravna vprašanja, ki jih je predložila zainteresirana stranka, ne predstavljajo zadostnih razlogov, da bi bilo na podlagi prima facie preučitve ugotovljeno, da obstaja nezakonita pomoč ali zloraba pomoči, zainteresirano stranko o tem obvesti ter jo pozove, da pošlje pripombe v predpisanem času, ki običajno ni daljši od enega meseca. Če zainteresirana stranka v predpisanem roku ne poda svojih stališč, se šteje, da je pritožba umaknjena. Ko se šteje, da je bila pritožba umaknjena, Komisija o tem obvesti zadevno državo članico.

Komisija pritožniku pošlje izvod sklepa o zadevi glede vsebine pritožbe.

3.   Na zahtevo vsaka zainteresirana stranka dobi izvod katerega koli sklepa na podlagi členov 4 in 9, člena 12(3) ter člena 13.

POGLAVJE VIII

PREISKAVE GLEDE NA GOSPODARSKE SEKTORJE IN INSTRUMENTE POMOČI

Člen 25

Preiskave glede na gospodarske sektorje in instrumente pomoči

1.   Kadar je mogoče na podlagi razpoložljivih informacij utemeljeno sumiti, da bi lahko ukrepi državne pomoči v posameznem sektorju ali v zvezi s posameznim instrumentom pomoči bistveno omejevali ali izkrivljali konkurenco na notranjem trgu v več državah članicah ali da ukrepi veljavne pomoči v posameznem sektorju v več državah članicah niso ali niso več združljivi z notranjim trgom, lahko Komisija izvede preiskavo o tem gospodarskem sektorju ali uporabi zadevnega instrumenta pomoči v različnih državah članicah. Komisija lahko med to preiskavo od držav članic in/ali zadevnih podjetij ali združenj podjetij zahteva, da ji predložijo podatke, ki so potrebni za uporabo člena 107 in člena 108 PDEU, pri čemer ustrezno upošteva načelo sorazmernosti.

Komisija navede razloge za preiskavo in izbor naslovnikov v vseh zahtevkih za podatke, poslanih v skladu s tem členom.

Komisija objavi poročilo o rezultatih svoje preiskave o posameznih gospodarskih sektorjih ali posameznih instrumentih pomoči v različnih državah članicah ter države članice in vsa zadevna podjetja ali združenja podjetij pozove k predložitvi pripomb.

2.   Podatki pridobljeni s preiskavami o sektorjih se smejo uporabljati v postopkih iz te uredbe.

3.   Členi 5, 7 in 8 te uredbe se uporabljajo smiselno.

POGLAVJE IX

NADZOR

Člen 26

Letna poročila

1.   Države članice Komisiji predložijo letna poročila o vseh veljavnih shemah pomoči, glede katerih jim niso bile naložene nobene posebne obveznosti glede poročanja v pogojnem sklepu na podlagi člena 9(4).

2.   Če kljub opominu zadevna država članica ne predloži letnega poročila, lahko Komisija glede na zadevno shemo pomoči ukrepa skladno s členom 22.

Člen 27

Nadzor na kraju samem

1.   Če Komisija resno dvomi o izpolnjevanju sklepov o nenasprotovanju, pozitivnih sklepov ali pogojnih sklepov za individualno pomoč, zadevna država članica, potem ko je imela možnost predložiti svoje pripombe, dovoli Komisiji nadzorne obiske na kraju samem.

2.   Da bi preverili skladnost z zadevnim sklepom, so uradniki, ki jih pooblasti Komisija, pooblaščeni, da:

(a)

vstopijo v vse prostore in na zemljišče zadevnega podjetja;

(b)

zahtevajo ustne obrazložitve na kraju samem;

(c)

pregledajo knjige in druge poslovne zapise ter vzamejo ali zahtevajo izvode.

Komisiji lahko po potrebi pomagajo neodvisni strokovnjaki.

3.   Komisija pravočasno in pisno obvesti zadevno državo članico o nadzornem obisku na kraju samem ter o identiteti pooblaščenih uradnikov in strokovnjakov. Če ima država članica ustrezno upravičene ugovore glede izbire strokovnjakov, se strokovnjaki imenujejo v soglasju z državo članico. Uradniki Komisije in strokovnjaki, pooblaščeni za izvajanje nadzora na kraju samem, predložijo pisno dovoljenje, ki navaja predmet in namen obiska.

4.   Uradniki, ki jih pooblasti država članica, na katere ozemlju poteka nadzorni obisk, so lahko navzoči med nadzornim obiskom.

5.   Komisija državi članici pošlje izvod vseh poročil, ki so bila sestavljena v zvezi z nadzornim obiskom.

6.   Če podjetje nasprotuje nadzornemu obisku, ki ga je odredil sklep Komisije na podlagi tega člena, zadevna država članica poskrbi za potrebno pomoč pooblaščenim uradnikom in strokovnjakom, da lahko opravijo nadzorni obisk.

Člen 28

Neizpolnjevanje sklepov in sodb

1.   Če zadevna država članica ne izpolni pogojnega ali negativnega sklepa, zlasti v primerih, navedenih v členu 16 te uredbe, lahko Komisija zadevo predloži neposredno Sodišču Evropske unije v skladu s členom 108(2) PDEU.

2.   Če Komisija meni, da zadevna država članica ni izpolnila sodbe Sodišča Evropske unije, lahko Komisija zadevo obravnava skladno s členom 260 PDEU.

POGLAVJE X

SODELOVANJE Z NACIONALNIMI SODIŠČI

Člen 29

Sodelovanje z nacionalnimi sodišči

1.   Za uporabo člena 107(1) in člena 108 PDEU lahko sodišča držav članic Komisijo zaprosijo, da jim pošlje podatke, s katerimi razpolaga, ali svoje mnenje o vprašanjih glede uporabe pravil o državni pomoči.

2.   Kadar je to potrebno za skladno uporabo člena 107(1) ali člena 108 PDEU, lahko Komisija sodiščem držav članic na lastno pobudo predloži pisne pripombe držav članic, ki so odgovorne za uporabo pravil o državni pomoči. Svoje pripombe lahko z dovoljenjem zadevnega sodišča poda tudi ustno.

Komisija o tem, da namerava formalno predložiti svoje pripombe, obvesti zadevno državo članico.

Komisija lahko izključno za namene priprave svojih pripomb od ustreznega sodišča države članice zahteva, da ji pošlje dokumente, s katerimi razpolaga in ki so potrebni za oceno vsebine s strani Komisije.

POGLAVJE XI

SKUPNE DOLOČBE

Člen 30

Poslovna skrivnost

Komisija in države članice, njihovi uradniki in drugi uslužbenci, vključno z neodvisnimi strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ne smejo razkrivati podatkov, ki so jih pridobili z uporabo te uredbe in jih zajema obveznost poslovne skrivnosti.

Člen 31

Naslovnik sklepov

1.   Sklepi, sprejeti v skladu s členom 7(7), členom 8(1) in (2) ter členom 9(9), se naslovijo na zadevno podjetje ali združenje podjetij. Komisija o sklepu nemudoma obvesti naslovnika in mu omogoči, da ji sporoči, za katere podatke po njegovem mnenju velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

2.   Vsi drugi sklepi, ki jih Komisija sprejme na podlagi poglavij II, III, V, VI in IX, se naslovijo na zadevno državo članico. Komisija o njih nemudoma obvesti zadevno državo članico in tej državi članici omogoči, da ji sporoči, za katere podatke po njenem mnenju velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 32

Objava sklepov

1.   Komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije povzetek sklepov, sprejetih na podlagi člena 4(2) in (3) ter člena 22 v povezavi s členom 23(1). V povzetku je navedeno, da je izvod sklepov mogoče dobiti v izvirnem jeziku ali jezikih.

2.   Komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije sklepe, sprejete na podlagi člena 4(4), v izvirnem jeziku. V Uradnem listu, izdanem v jezikih, ki niso izvirni jezik, izvod v izvirnem jeziku spremlja sporočilni povzetek v jeziku Uradnega lista.

3.   Komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije sklepe, sprejete na podlagi člena 8(1) in (2) ter člena 9.

4.   V primerih, v katerih se uporablja člen 4(6) ali člen 10(2), se v Uradnem listu Evropske unije objavi kratko obvestilo.

5.   Svet lahko soglasno odloči, da objavi sklepe, sprejete na podlagi tretjega pododstavka člena 108 (2) PDEU, v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 33

Izvedbene določbe

Komisija je v skladu s postopkom iz člena 34 pooblaščena, da sprejme izvedbene določbe v zvezi z:

(a)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi priglasitev;

(b)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi letnih poročil;

(c)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi pritožb, ki so predložene v skladu s členom 12(1) in členom 24(2);

(d)

podrobnostmi o rokih in izračunih rokov, in

(e)

obrestnimi merami iz člena 16(2).

Člen 34

Posvetovanje s Svetovalnim odborom za državne pomoči

1.   Preden sprejme kakršno koli izvedbeno določbo na podlagi člena 33, se Komisija posvetuje s Svetovalnim odborom za državne pomoči (v nadaljnjem besedilu: odbor), ustanovljenim z Uredbo Sveta (EU) 2015/1588 (4).

2.   Posvetovanje z odborom poteka na sestanku, ki ga skliče Komisija. Osnutki in dokumenti, ki jih je treba preučiti, se priložijo uradnemu sklicu. Sestanek poteka vsaj dva meseca po tem, ko je bil uradni sklic poslan. Ta čas se v nujnih primerih lahko skrajša.

3.   Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor predloži svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve, če je potrebno, z glasovanjem.

4.   Mnenje se vnese v zapisnik. Poleg tega ima vsaka država članica pravico zahtevati, da se njeno stališče vnese v zapisnik. Odbor lahko priporoči objavo mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

5.   Komisija v največji meri upošteva mnenje odbora. Komisija obvesti odbor o načinu, kako je bilo upoštevano njegovo mnenje.

Člen 35

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 659/1999 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II.

Člen 36

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. julija 2015

Za Svet

Predsednik

F. ETGEN


(1)  Mnenje z dne 29. aprila 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 83, 27.3.1999, str. 1).

(3)  Glej Prilogo I.

(4)  Uredba Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (glej stran 1 tega Uradnega lista).


PRILOGA I

Razveljavljena uredba s seznamom naknadnih sprememb

Uredba (ES) št. 659/1999 Sveta

(UL L 83, 27.3.1999, str. 1).

Točka 5 (6) Priloge II k Aktu o pristopu iz leta 2003

 

Uredba (ES) št. 1791/2006 Sveta

(UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

Uredba (EU) št. 517/2013 Sveta

(UL L 158, 10.6.2013, str. 1).

Uredba (EU) št. 734/2013 Sveta

(UL L 204, 31.7.2013, str. 15).


PRILOGA II

Korelacijska Tabela

Uredba (ES) št. 659/1999

Ta uredba

Členi 1 do 6

Členi 1 do 6

Člen 6a

Člen 7

Člen 6b

Člen 8

Člen 7

Člen 9

Člen 8

Člen 10

Člen 9

Člen 11

Člen 10

Člen 12

Člen 11(1)

Člen 13(1)

Člen 11(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 13(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 11(2), prvi pododstavek, prva alinea

Člen 13(2), prvi pododstavek, točka (a)

Člen 11(2), prvi pododstavek, druga alinea

Člen 13(2), prvi pododstavek, točka (b)

Člen 11(2), prvi pododstavek, tretja alinea

Člen 13(2), prvi pododstavek, točka (c)

Člen 11(2), drugi, tretji in četrti pododstavek

Člen 13(2), drugi, tretji in četrti pododstavek

Člen 12

Člen 14

Člen 13

Člen 15

Člen 14

Člen 16

Člen 15

Člen 17

Člen 15a

Člen 18

Člen 15b

Člen 19

Člen 16

Člen 20

Člen 17

Člen 21

Člen 18

Člen 22

Člen 19

Člen 23

Člen 20

Člen 24

Člen 20a

Člen 25

Člen 21

Člen 26

Člen 22

Člen 27

Člen 23

Člen 28

Člen 23a

Člen 29

Člen 24

Člen 30

Člen 25

Člen 31

Člen 26(1) in (2)

Člen 32(1) in (2)

Člen 26(2)a

Člen 32(3)

Člen 26(3)

Člen 32(3)

Člen 26(4)

Člen 32(4)

Člen 26(5)

Člen 32(5)

Člen 27

Člen 33

Člen 28

Člen 29

Člen 34

Člen 35

Člen 30

Člen 36

Priloga I

Priloga II


Top