EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32015R0159

Uredba Sveta (EU) 2015/159 z dne 27. januarja 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 2532/98 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij

UL L 27, 3.2.2015, p. 1–6 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/159/oj

3.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 27/1


UREDBA SVETA (EU) 2015/159

z dne 27. januarja 2015

o spremembi Uredbe (ES) št. 2532/98 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 132(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 34.3 Statuta,

ob upoštevanju priporočila Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije (3),

po postopku, določenem v členu 129(4) Pogodbe in členu 41 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2532/98 (4) temelji na členu 132(3) PDEU in členu 34.3 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: statut), ki Svet pooblašča, da lahko sprejme meje in pogoje, v skladu s katerimi ima Evropska centralna banka (v nadaljnjem besedilu: ECB) pravico naložiti globe ali periodične denarne kazni podjetjem, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz njenih uredb in sklepov. Vsebino Uredbe (ES) št. 2532/98 bi bilo zato treba omejiti na kršitve uredb in sklepov, ki jih sprejme ECB. Za kršitve prava Unije, ki se neposredno uporablja, razen uredb in sklepov, ki jih sprejme ECB, pa bi bilo treba uporabiti zadevne določbe iz Uredbe (EU) št. 1024/2013 (5).

(2)

ECB uporablja Uredbo (ES) št. 2532/98 pri nalaganju sankcij na raznih področjih v njeni pristojnosti, vključno zlasti z izvajanjem monetarne politike Unije, upravljanjem plačilnih sistemov in zbiranjem statističnih informacij.

(3)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 ima ECB nekatere nadzorniške naloge in lahko naloži kreditnim institucijam, ki jih nadzira: (a) upravne denarne kazni, če te institucije kršijo zahtevo iz zakonodaje Unije, ki se neposredno uporablja, v zvezi s katero lahko pristojni organi v skladu z zadevno zakonodajo Unije izrečejo upravne denarne sankcije, in (b) sankcije v skladu z Uredbo (ES) št. 2532/98 v primeru kršitve uredb ali sklepov ECB (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovane „upravne kazni“).

(4)

Člen 18(7) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da lahko ECB za namene opravljanja nalog, prenesenih nanjo z navedeno uredbo, v primeru kršitve uredb in sklepov ECB naloži sankcije v skladu z Uredbo (ES) št. 2532/98.

(5)

V tem smislu nekatere določbe Uredbe (ES) št. 2532/98 niso usklajene s številnimi določbami iz Uredbe (EU) št. 1024/2013, ki se neposredno nanašajo na pooblastilo ECB za nalaganje sankcij v primeru kršitve uredb in sklepov ECB. Zato bi bilo treba določiti pravila iz Uredbe (ES) št. 2532/98, ki bi jih lahko spremenili v delih, ki se nanašajo na naložitev sankcij s strani ECB v primeru kršitve uredb ali sklepov ECB, ki se nanaša na njene nadzorniške naloge.

(6)

ECB je sprejela Uredbo (EU) št. 468/2014 (6) na podlagi njenih pristojnosti za izvajanje nadzorniških nalog, ki ji jih podeljujejo Pogodbe, in so določene v členu 34. Protokola (št. 4) Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. Da bi organizirali nalogo ECB v zvezi z zagotavljanjem skladnosti s pravili iz prava Unije, ki se neposredno uporablja, je v Uredbi (EU) št. 468/2014 natančneje določen – v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in v skladu s temeljnimi pravicami in načeli iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – okvir za upravne kazni, določene v členu 18 Uredbe (EU) št. 1024/2013. Določena so tudi pravila v zvezi z naložitvijo upravnih kazni v primeru kršitve uredbe ali sklepa ECB. Uredba (EU) št. 468/2014 je instrument za izvajanje sekundarne zakonodaje. Zato se v primeru navzkrižja med določbami iz navedene uredbe in določbami iz Uredbe (ES) št. 2532/98 uporabljajo določbe iz Uredbe (ES) št. 2532/98.

(7)

ECB bi morala objaviti odločbe o naložitvi sankcij v primeru kršitve uredbe ali sklepa ECB na področju nadzora, razen v primeru, če bi takšna objava ogrožala stabilnost finančnih trgov ali bi zadevnemu podjetju povzročila nesorazmerno škodo, če je to mogoče določiti.

(8)

Zgornja meja za globe, ki jih ECB lahko naloži podjetju zaradi neupoštevanja uredbe ali sklepa ECB na področju nadzora, se ne bi smela razlikovati od zgornje meje za globe, ki jih ECB lahko naloži podjetju za kršitev zakonodaje Unije, ki se neposredno uporablja, da bi se zagotovila skladna obravnava enako resnih kršitev. Za vse globe, ki jih ECB nalaga pri izvajanju svojih nadzornih nalog, bi zato morale veljati enake zgornje meje.

(9)

ECB bi moralo biti omogočeno, da naloži podjetjem periodične denarne kazni, s katerimi jih prisili k upoštevanju uredb ali sklepov ECB na področju nadzora ali k prenehanju trajajoče kršitve teh določb. Zgornja meja periodičnih denarnih kazni bi morala biti sorazmerna z zgornjo mejo za globe na področju nadzora.

(10)

Člen 25 Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa načelo ločenosti, po katerem ECB opravlja naloge, prenesene nanjo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, brez poseganja v naloge, povezane z monetarno politiko, in druge njene naloge ter ločeno od njih. To načelo je treba brez omejitev upoštevati pri vseh nalogah, ki jih izvaja ECB. Za okrepitev tega načela ločenosti je bil na podlagi člena 26 Uredbe (EU) št. 1024/2013 ustanovljen Nadzorni odbor, ki je med drugim odgovoren za pripravo končnih osnutkov odločitev za Svet ECB na področju nadzora. Poleg tega so odločitve Sveta ECB predmet pregleda Upravnega odbora za pregled pod pogoji, določenimi v členu 24 Uredbe (EU) št. 1024/2013. Ob upoštevanju načela ločenosti ter ustanovitve Nadzornega odbora in Upravnega odbora za pregled je treba uporabljati dva različna postopka: (a) kadar ECB preučuje možnost naložitve upravnih kazni pri izvajanju svojih nadzorniških nalog, sprejme ustrezne odločitve Svet ECB na podlagi dokončnega osnutka odločitve, ki ga predloži Nadzorni odbor, pregleda pa jih Upravni odbor za pregled; in (b) kadar ECB preučuje možnost naložitve sankcij pri izvajanju svojih nalog, ki niso povezane z nadzorom, sprejme ustrezne odločitve Izvršilni odbor ECB, pregleda pa jih Svet ECB.

(11)

Zaradi kompleksnosti preiskave kršitev na področju nadzora bi morali za pooblastila za nalaganje in izvrševanje sankcij, povezanih z nadzorniškimi nalogami ECB, veljati roki, ki bi bili daljši od tistih, ki so določeni za sankcije v zvezi z nalogami ECB, ki niso povezane z nadzorom. Zadržanje in prekinitev teh rokov bi bilo treba ustrezno urediti, tudi ob upoštevanju, da se lahko postopki zaradi kršitev na področju nadzora prekrivajo s kazenskimi preiskavami in kazenskimi postopki, ki temeljijo na istih dejstvih.

(12)

Uredbo (ES) št. 2532/98 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Uredba (ES) št. 2532/98 se spremeni:

1.

člen 1 se spremeni:

(a)

točka 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.

‚periodične denarne kazni‘ pomeni denarne zneske, ki jih mora podjetje v primeru trajajoče kršitve plačati kot kazen ali za to, da bi zadevne osebe prisilili k upoštevanju uredb in sklepov ECB na področju nadzora. Periodične denarne kazni se izračunajo za vsak cel dan trajajoče kršitve:

(a)

po tem, ko je bilo podjetje uradno obveščeno o odločbi, s katero se zahteva prenehanje kršitve, v skladu s postopkom, določenim v drugem pododstavku člena 3(1); ali

(b)

kadar trajajoča kršitev spada v okvir člena 18(7) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (7), v skladu s postopkom, določenem v členu 4b te uredbe;

;

(b)

točka 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.

‚sankcije‘ pomeni globe in periodične denarne kazni.“

;

2.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 1a

Splošna načela in področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja, kadar ECB nalaga sankcije podjetjem zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz sklepov ali uredb ECB.

2.   Pravila, ki jih ECB uporablja, kadar pri izvajanju svojih nadzorniških nalog nalaga sankcije za kršitev uredbe ali sklepa ECB odstopajo od pravil, določenih v členih 2 do 4, kolikor je določeno v členih 4a do 4c.

3.   ECB objavi vse odločitve o naložitvi sankcij podjetjem v primeru kršitve uredbe ali sklepa ECB na področju nadzora, ne glede na to, ali je bila vložena pritožba zoper to odločitev ali ne.

ECB to objavi na svoji spletni strani brez nepotrebnega odlašanja takoj po tem, ko je o takšni odločitvi uradno obvestila zadevno podjetje. Objava vključuje informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteto zadevnega podjetja, razen če bi takšna objava:

(a)

ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku ali

(b)

zadevnemu podjetju povzročila nesorazmerno škodo, kolikor je to mogoče ugotoviti.

V teh okoliščinah se odločitve o sankcijah objavijo na anonimni podlagi. Druga možnost pa je, da se v primeru, kadar je verjetno, da bodo te okoliščine prenehale obstajati v razumnem obdobju, objava po tem odstavku lahko preloži za to obdobje.

Če je na Sodišču sprožen pritožbeni postopek v zvezi z odločitvijo o naložitvi sankcije, ECB na svoji uradni spletni strani brez nepotrebnega odlašanja objavi tudi informacije o statusu zadevnega pritožbenega postopka in izidu tega postopka.

ECB zagotovi, da informacije, objavljene v skladu s tem odstavkom, ostanejo na njeni uradni spletni strani najmanj pet let.“

;

3.

v členu 2 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Kadar kršitev pomeni neizpolnjevanje dolžnosti, podjetje zaradi uporabe sankcije ni oproščeno izpolnitve dolžnosti, razen če odločitev, sprejeta v skladu s členom 3(4) ali členom 4b, izrecno ne navaja drugače.“

;

4.

člen 3 se spremeni:

(a)

prvi stavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Odločitev o tem, ali uvesti postopek za ugotavljanje kršitev ali ne, sprejme ECB bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi ustreznega predloga, ki ga nanj naslovi nacionalna centralna banka države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do domnevne kršitve.“

;

(b)

odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:

„10.   Če se kršitev nanaša izključno na nalogo, ki je ESCB ali ECB poverjena v skladu s Pogodbo in Statutom, je možno uvesti postopek za ugotavljanje kršitev le na podlagi te uredbe, ne glede na nacionalne zakone ali druge predpise, ki bi lahko določali ločen postopek. Če se kršitev nanaša tudi na eno ali več področij zunaj pristojnosti ESCB ali ECB, je pravica do uvedbe postopka za ugotavljanje kršitev na podlagi te uredbe neodvisna od katere koli pravice pristojnega nacionalnega organa do uvedbe ločenih postopkov v zvezi s takimi področji zunaj pristojnosti ESCB ali ECB. Ta določba ne posega v uporabo kazenskega prava in nacionalnega prava v zvezi s pristojnostmi bonitetnega nadzora v sodelujoči državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013.“

;

5.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 4a

Posebna pravila o zgornjih mejah sankcij, ki jih ECB nalaga pri izvajanju svojih nadzorniških nalog

1.   Z odstopanjem od člena 2(1), v primeru kršitev, povezanih s sklepi in uredbami, ki jih sprejme ECB pri izvajanju svojih nadzorniških nalog, so meje, v katerih lahko ECB nalaga globe in periodične denarne kazni, naslednje:

(a)

za globe: zgornja meja je dvakratnik pridobljenega dobička ali nenastale izgube zaradi kršitve, kadar se ta dobiček oziroma izguba lahko določita, ali 10 % skupnega letnega prometa podjetja.

(b)

za periodične denarne kazni: zgornja meja je 5 % povprečnega dnevnega prometa na dan kršitve. Periodične denarni kazni se lahko naložijo največ za obdobje šestih mesecev od datuma, določenega v odločitvi o naložitvi periodične denarne kazni.

2.   Za namene odstavka 1:

(a)

‚letni promet‘ pomeni letni promet zadevnega podjetja v preteklem poslovnem letu, kot je opredeljen v zadevni zakonodaji Unije, kadar pa ta ni na voljo, v skladu z najnovejšimi razpoložljivimi letnimi finančnimi računi take osebe. Kadar je zadevno podjetje podrejena družba nadrejenega podjetja, se upošteva skupni letni promet, ki izhaja iz najnovejših razpoložljivih konsolidiranih letnih finančnih računov v preteklem poslovnem letu, kadar pa ta ni na voljo, v skladu z najnovejšimi razpoložljivimi letnimi finančnimi računi take osebe;

(b)

‚povprečni dnevni promet‘ pomeni letni promet, kot je opredeljen v točki (a), deljeno s 365.

Člen 4b

Posebna postopkovna pravila za sankcije, ki jih ECB nalaga pri izvajanju svojih nadzorniških nalog

1.   Z odstopanjem od člena 3(1) do (8) te uredbe se uporabljajo pravila iz tega člena za kršitve v zvezi s sklepi in uredbami, ki jih sprejme ECB pri izvajanju svojih nadzorniških nalog.

2.   Če ECB pri izvajanju svojih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 meni, da obstaja razlog za sum, da je podjetje, ki ima sedež v državi članici euroobmočja enkrat ali večkrat kršilo uredbo ali sklep ECB, kot je določeno v členu 18(7) Uredbe (EU) št. 1024/2013, ECB opravi ustrezne preiskave v skladu z naslednjimi določbami.

3.   Po zaključku preiskave in preden se predlog za dokončen osnutek odločitve pripravi in predloži Nadzornemu odboru, ECB v okviru svojih pristojnosti za preiskavo kršitev na področju nadzora pisno uradno obvesti zadevno podjetje o ugotovitvah opravljene preiskave in kakršnih koli ugovorih zoper te ugotovitve.

V uradnem obvestilu iz prvega pododstavka ECB v okviru svojih pristojnosti za preiskavo kršitev na področju nadzora obvesti zadevno podjetje o njegovi pravici, da ECB predloži pisna stališča o dejanskih izidih in ugovorih zoper subjekt, ki so navedeni v tem uradnem obvestilu, vključno s posameznimi določbami, ki so bile domnevno kršene, in določi razumni rok za predložitev teh stališč. ECB ni treba upoštevati pisnih stališč, ki jih je prejela v okviru svojih pristojnosti za preiskavo kršitev na področju nadzora po določenem roku.

ECB lahko v okviru svojih pristojnosti za preiskavo kršitev na področju nadzora potem, ko pošlje uradno obvestilo v skladu s prvim pododstavkom, zadevno podjetje povabi na ustno obravnavo. Stranke, udeležene v preiskavi, lahko na obravnavi zastopajo in/ali jim pomagajo odvetniki ali druge usposobljene osebe. Ustne obravnave niso javne.

Zadevnemu podjetju, na katerega se nanaša preiskava, je treba zagotoviti pravico dostopa do spisa. To ne velja za zaupne informacije.

4.   Nadzorni odbor predlaga Svetu ECB dokončen osnutek odločitve, v katerem navede, ali je zadevni nadzorovani subjekt storil kršitev, in določi kazni, ki se naložijo, po postopku iz člena 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013.

5.   Zadevno podjetje ima pravico zahtevati, da odločitev, ki jo sprejme Svet ECB na podlagi odstavka 4, pregleda Upravni odbor za pregled v skladu s postopkom, določenim v členu 24 Uredbe (EU) št. 1024/2013.

Člen 4c

Posebna postopkovna pravila za sankcije, ki jih ECB nalaga pri izvajanju svojih nadzorniških nalog

1.   Z odstopanjem od člena 4 pravica do sprejetja odločitve o naložitvi upravne kazni glede kršitev v zvezi z zadevno zakonodajo Unije, ki se neposredno uporablja, ter s sklepi in uredbami, ki jih sprejme ECB pri izvajanju svojih nadzorniških nalog, preneha pet let po tem, ko je prišlo do kršitve, v primeru trajajoče kršitve pa pet let po prenehanju kršitve.

2.   Kakršno koli dejanje, ki ga opravi ECB zaradi preiskave ali postopkov glede kršitve, pretrga rok, določen v odstavku 1. Pretrganje zastaralnega roka učinkuje od datuma, na katerega je zadevni nadzorovani subjekt uradno obveščen o dejanju. Po vsakem pretrganju začne rok teči znova. Rok pa ne sme biti daljši kot deset let po tem, ko je prišlo do kršitve, v primeru trajajoče kršitve pa deset let po prenehanju kršitve.

3.   Roki, navedeni v predhodnih odstavkih, se lahko podaljšajo v naslednjih primerih:

(a)

odločitev Sveta ECB je predmet pregleda pred Upravnim odborom za pregled ali postopka pritožbe pred Sodiščem Evropske unije; ali

(b)

zoper zadevno podjetje tečejo kazenski postopki v zvezi z istimi dejstvi. V takem primeru se roki, navedeni v predhodnih odstavkih, podaljšajo za obdobje, ki ga Upravni odbor za pregled ali Sodišče potrebuje za pregled odločitve ali dokler se kazenski postopki zoper zadevno podjetje ne zaključijo.

4.   Pravica ECB do izvršitve odločitve o naložitvi sankcije preneha pet let po sprejetju take odločitve. Kakršno koli dejanje ECB, namenjeno uveljavitvi plačila ali plačilnih pogojev na podlagi naložene sankcije, pretrga zastaralni rok za izvršitev kazni.

5.   Zastaralni rok za izvršitev sankcij se zadrži:

(a)

dokler ne poteče rok za plačilo naložene sankcije;

(b)

če se uveljavitev plačila naložene sankcije zadrži po odločitvi Sveta ECB ali Sodišča.“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 27. januarja 2015

Za Svet

Predsednik

J. REIRS


(1)  UL C 144, 14.5.2014, str. 2.

(2)  Mnenje z dne 26. novembra 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  Mnenje z dne 18. decembra 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (UL L 318, 27.11.1998, str. 4).

(5)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(6)  Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (UL L 141, 14.5.2014, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).“


Top