1.   Institucije izračunajo količnik finančnega vzvoda po metodi, ki je določena v odstavkih 2 do 13.

2.   Količnik finančnega vzvoda se izračuna kot mera kapitala institucije, deljena z mero skupne izpostavljenosti te institucije, in se izrazi kot odstotek.

Institucije izračunajo količnik finančnega vzvoda na zadnji referenčni datum poročanja.

3.   Za namene odstavka 2 je mera kapitala temeljni kapital.

4.   Mera skupne izpostavljenosti je vsota vrednosti izpostavljenosti:

5.   Institucije določijo vrednost izpostavljenosti sredstev, razen pogodb iz Priloge II in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, v skladu z naslednjimi načeli:

6.   Institucije lahko od mere izpostavljenosti iz odstavka 4 tega člena odštejejo zneske, odbite od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1)(d).

7.   Pristojni organi lahko instituciji dovolijo, da v mero izpostavljenosti ne vključi izpostavljenosti iz naslova ugodnejše obravnave iz člena 113(6). Pristojni organi lahko navedeno dovoljenje izdajo le, kadar so izpolnjeni vsi pogoji iz točk (a) do (e) člena 113(6) in kadar so dali odobritev iz člena 113(6).

8.   Z odstopanjem od točke (d) odstavka 5 lahko institucije določijo vrednost izpostavljenosti denarnih terjatev in obveznosti iz naslova repo poslov, poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave in poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja z isto nasprotno stranko na neto podlagi samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Za namene točke (c) prvega pododstavka mehanizem poravnave predstavlja funkcionalni ekvivalent neto poravnave, če je na datum poravnave neto rezultat denarnih tokov poslov v okviru navedenega mehanizma enak enemu samemu neto znesku v okviru neto poravnave.

9.   Institucije določijo vrednost izpostavljenosti pogodb iz Priloge II in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, tudi zunajbilančnih, v skladu s členom 429a.

10.   Institucije določijo vrednost izpostavljenosti zunajbilančnih postavk, razen pogodb iz Priloge II, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, repo poslov, poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave in poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, v skladu s členom 111(1). Vendar institucije nominalne vrednosti navedenih postavk ne znižajo za posebne popravke zaradi kreditnega tveganja.

Člen 166(9) določa, da se uporablja nižji od dveh konverzijskih faktorjev, povezanih s posamezno obveznostjo, če se prevzeta obveznost nanaša na povečanje druge prevzete obveznosti. Za vrednost izpostavljenosti zunajbilančnih postavk z nizkim tveganjem iz člena 111(1)(d) se upošteva spodnji prag, enak 10 % njihove nominalne vrednosti.

11.   Institucija, ki je klirinški član kvalificirane centralne nasprotne stranke, lahko iz izračuna mere izpostavljenosti izključi trgovalne izpostavljenosti naslednjih postavk, če je za navedene trgovalne izpostavljenosti izveden kliring prek navedene kvalificirane centralne nasprotne stranke in so hkrati izpolnjeni pogoji iz člena 306(1)(c):

12.   Kadar institucija, ki je klirinški član kvalificirane centralne nasprotne stranke, tej jamči za uspešnost stranke, ki sklene posle izvedenih finančnih instrumentov neposredno s kvalificirano centralno nasprotno stranko, vključi v mero izpostavljenosti izpostavljenost, ki izhaja iz jamstva, kot izpostavljenost do stranke iz naslova izvedenega finančnega instrumenta v skladu s členom 429a.

13.   Kadar splošno priznana nacionalna računovodska načela priznavajo fiduciarna sredstva v bilanci stanja v skladu s členom 10 Direktive 86/635/EGS, se lahko ta sredstva pri izračunu količnika finančnega vzvoda izključijo iz mere skupne izpostavljenosti, če izpolnjujejo merila za odpravo pripoznavanja iz mednarodnega računovodskega standarda 39, kot se uporablja v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, in po potrebi merila za nekonsolidacijo iz mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, kot se uporablja v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002.

14.   Pristojni organi lahko instituciji dovolijo, da iz mere izpostavljenosti izključi izpostavljenosti, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

1.   Institucije določijo vrednost izpostavljenosti pogodb iz Priloge II in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, vključno z zunajbilančnimi, z metodo iz člena 274. Institucije uporabljajo člen 299(2)(a) za določitev potencialne prihodnje kreditne izpostavljenosti za kreditne izvedene finančne instrumente.

Institucije pri določanju potencialne prihodnje kreditne izpostavljenosti kreditnih izvedenih finančnih instrumentov uporabljajo načela iz člena 299(2)(a) za vse svoje kreditne izvedene finančne instrumente, ne le za tiste iz trgovalne knjige.

Institucije lahko pri določanju vrednosti izpostavljenosti upoštevajo učinke pogodb o novaciji in drugih pogodb o pobotu v skladu s členom 295. Pobot med različnimi kategorijami produktov se ne uporablja. Vendar lahko institucije izvedejo pobot znotraj kategorije produktov iz točke (25)(c) člena 272 in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, kadar morajo upoštevati pogodbe o pobotu med različnimi kategorijami produktov iz člena 295(c).

2.   Kadar izdaja zavarovanja s premoženjem, povezanega s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, zmanjša znesek sredstev v okviru veljavnega računovodskega okvira, institucije to zmanjšanje razveljavijo.

3.   Za namene odstavka 1 lahko institucije gibljivo kritje, prejeto od nasprotne stranke v obliki denarnih sredstev, odštejejo od dela vrednosti izpostavljenosti, ki ga predstavljajo tekoči nadomestitveni stroški, v kolikor v okviru veljavnega računovodskega okvira gibljivo kritje še ni bilo priznano kot zmanjšanje vrednosti izpostavljenosti in kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Za namene točke (c) prvega pododstavka valuta poravnave, kadar se za pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih uporablja kvalificirana okvirna pogodba o pobotu, pomeni vsako valuto poravnave, opredeljeno v pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih, veljavni kvalificirani okvirni pogodbi o pobotu ali prilogi o kreditni podpori h kvalificirani okvirni pogodbi o pobotu.

Kadar institucija v okviru veljavnega računovodskega okvira pripozna gibljivo kritje, plačano nasprotni stranki v denarnih sredstvih, kot sredstvo, ki je terjatev, lahko navedeno sredstvo izključi iz mere izpostavljenosti, če so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (e).

4.   Za namene odstavka 3 velja naslednje:

5.   Poleg obravnave iz odstavka 1 institucije za prodane kreditne izvedene finančne instrumente vključijo v vrednost izpostavljenosti efektivne hipotetične zneske, ki se nanašajo na prodane kreditne izvedene finančne instrumente, zmanjšane za vse negativne spremembe poštene vrednosti, ki so bile vključene v temeljni kapital v zvezi s prodanim kreditnim izvedenim finančnim instrumentom. Pridobljena vrednost izpostavljenosti se lahko dodatno zmanjša za efektivni hipotetični znesek kupljenega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta z enako referenčno osnovo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Kadar hipotetični znesek prodanega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ni zmanjšan za hipotetični znesek kupljenega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta, lahko institucije odštejejo posamezno potencialno prihodnjo izpostavljenost navedenega prodanega kreditnega izvedenega finančnega sredstva od skupne potencialne prihodnje izpostavljenosti, določene v skladu z odstavkom 1 tega člena, po potrebi v povezavi s členom 274(2) ali členom 299(2)(a). Če se potencialna prihodnja kreditna izpostavljenost določi v povezavi s členom 298(1)(c)(ii), se PCEgross lahko zmanjša za posamezno potencialno prihodnjo izpostavljenost prodanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov brez prilagoditve NGR:

6.   Institucije ne zmanjšajo efektivnega hipotetičnega zneska prodanega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta, kadar kupijo kreditno zavarovanje z zamenjavo skupnega donosa in evidentirajo prejeta neto plačila kot neto prihodek, hkrati pa ne evidentirajo nasprotno učinkujočega zmanjšanja vrednosti prodanega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta, ki se odraža v temeljnem kapitalu.

7.   V primeru kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, kupljenih za skupino referenčnih subjektov, lahko institucije pripoznajo zmanjšanje v skladu z odstavkom 5 za prodane kreditne izvedene finančne instrumente za posamezne referenčne osnove samo, če je kupljeno zavarovanje z ekonomskega vidika enakovredno ločenemu nakupu zavarovanja za vsako posamezno osnovo v skupini. Če institucija kupi kreditni izvedeni finančni instrument za skupino referenčnih osnov, lahko pripozna zmanjšanje za skupino prodanih kreditnih izvedenih finančnih sredstev, kadar sta skupina referenčnih subjektov in raven podrejenosti v obeh poslih identični.

8.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko institucije uporabijo metodo iz člena 275 za določitev vrednosti izpostavljenosti pogodb iz točk 1 in 2 Priloge II samo, kadar za te pogodbe to metodo uporabljajo tudi za določitev vrednosti izpostavljenosti za namen izpolnjevanja kapitalskih zahtev iz člena 92.

Kadar institucije uporabijo metodo iz člena 275, ne zmanjšajo mere izpostavljenosti za znesek gibljivega kritja, prejetega v denarnih sredstvih.

1.   Poleg vrednosti izpostavljenosti repo poslov, poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave in poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, vključno s tistimi, ki so zunajbilančni, v skladu s členom 429(5) institucije v mero izpostavljenosti vključijo pribitek za kreditno tveganje nasprotne stranke, določen v skladu z odstavkom 2 ali 3 tega člena, kot je primerno.

2.   Za namene odstavka 1 se za posle z nasprotno stranko, za katere ni sklenjena okvirna pogodba o pobotu, ki izpolnjuje pogoje iz člena 206, pribitek (Ei*) določi na podlagi posameznega posla v skladu z naslednjo formulo:

pri čemer:

3.   Za namene odstavka 1 se za posle z nasprotno stranko, za katere je sklenjena okvirna pogodba o pobotu, ki izpolnjuje pogoje iz člena 206, pribitek za navedene posle (Ei*) določi na podlagi posameznega posla v skladu z naslednjo formulo:

pri čemer:

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko institucije uporabijo metodo iz člena 222, za katero se uporablja 20-odstotni spodnji prag za ustrezno utež tveganja, da se določi pribitek za repo posle, posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, posle z dolgim rokom poravnave in posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, vključno s tistimi, ki so zunajbilančni. Institucije lahko uporabijo to metodo samo, kadar jo uporabijo tudi za določanje vrednosti izpostavljenosti navedenih poslov za namen izpolnjevanja kapitalskih zahtev iz člena 92.

5.   Če je dosežena odprava pripoznanja za repo posel v okviru veljavnega računovodskega okvira, institucija razveljavi vse računovodske vknjižbe, povezane z odpravo pripoznanja.

6.   Kadar ima institucija vlogo agenta med dvema strankama v repo poslih, poslih posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslih z dolgim rokom poravnave in poslih kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, vključno s tistimi, ki so zunajbilančni, velja naslednje: