23.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/22

(1)

Z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 248/2011 (3) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN 7019 11 00, ex 7019 12 00 in 7019 31 00.

(2)

Evropska komisija („Komisija“) je 12. decembra 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku protisubvencijske preiskave“) (4), napovedala začetek protisubvencijskega postopka glede uvoza nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) v Evropsko unijo.

(3)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 28. oktobra 2013 vložilo Evropsko združenje proizvajalcev steklenih vlaken („APFE“) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o subvencioniranju nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, o čemer je Komisija menila, da zadostuje za utemeljitev začetka preiskave.

(4)

Pred začetkom preiskave in v skladu s členom 10(7) Uredbe (ES) št. 597/2009 („osnovna protisubvencijska uredba“) je Komisija vlado LRK obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo o domnevnem subvencioniranem uvozu nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK, ki povzroča znatno škodo industriji Unije. Komisija je povabila vlado LRK na posvetovanja, da se pojasni vsebina pritožbe in doseže sporazumna rešitev.

(5)

Vlada LRK je sprejela povabilo na posvetovanja, ki so potekala 5. decembra 2013. Na posvetovanjih ni bila dosežena sporazumna rešitev. Vendar je Komisija ustrezno upoštevala pripombe vlade LRK v zvezi s shemami iz pritožbe. Po posvetovanjih je vlada LRK 9. decembra 2013 predložila svoje pisno stališče.

(6)

Vlada LRK je bila povabljena na nadaljnja posvetovanja glede dodatnih shem, ki so bile ugotovljene v preiskavi. Vendar je povabilo zavrnila s trditvijo, da ni prejela zadostnih informacij o zadevnih shemah.

(7)

Komisija je prejela zahtevek za začetek delnega vmesnega pregleda veljavnih protidampinških ukrepov (5), omejenega na škodo, v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 („osnovna protidampinška uredba“). Zahtevek je 28. oktobra 2013 vložilo združenje APFE v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken v Uniji.

(8)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek delnega vmesnega pregleda, zato je 18. decembra 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku protidampinškega delnega vmesnega pregleda“) (6), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe.

(9)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da so sedanji ukrepi, ki so bili uvedeni z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 248/2011, zanj nični in da bi bilo torej treba potekajočo preiskavo v zvezi pregledom zadevnih ukrepov, uvedenih z navedeno uredbo, zaključiti. Trdil je, da sedanji ukrepi kršijo Protidampinški sporazum STO, saj mu je bila zavrnjena individualna obravnava v skladu z določbami člena 9(5) osnovne protidampinške uredbe, ki so veljale ob njenem sprejetju. Svojo trditev je podprl s sklicevanjem na poročilo pritožbenega organa STO z dne 28. julija 2011 v zadevi DS397 (7).

(10)

Po objavi poročila pritožbenega organa STO z dne 28. julija 2011 v zadevi DS397 je bil člen 9(5) osnovne protidampinške uredbe spremenjen (8). Sprememba velja za vse preiskave, ki so se začele po 6. septembru 2012, ko je uredba začela veljati. Kar zadeva proizvajalce izvoznike, za katere se uporabljajo ukrepi, ki so bili veljavni že pred tem datumom, je Komisija 23. marca 2012 (9) objavila obvestilo, v katerem je vse proizvajalce izvoznike iz držav brez tržnega gospodarstva pozvala, naj zahtevajo pregled, če menijo, da bi bilo treba ukrepe, ki se uporabljajo zanje, pregledati s stališča navedenega poročila pritožbenega organa. V tem obvestilu je bila posebej navedena Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 248/2011. Ta proizvajalec izvoznik Komisiji ni predložil zahtevka za pregled niti ni zahteval vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(11)

Veljavnost sedanjih ukrepov torej ni sporna, zato se trditev zavrne.

(12)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2010 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(13)

Analizi škode, izvedeni v protisubvencijskem in protidampinškem delnem vmesnem pregledu, temeljita na isti opredelitvi industrije Unije, reprezentativnih proizvajalcih Unije in obdobjih preiskave ter sta privedli do enakih sklepov, razen če ni določeno drugače. To se je štelo za primerno zaradi poenostavitve analize škode ter doseganja doslednih ugotovitev v obeh preiskavah. Zato so bile pripombe glede vidikov škode, predložene v katerem koli od teh dveh postopkov, upoštevane v obeh preiskavah.

(14)

Komisija je v obeh obvestilih o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če so pripravljene sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe v LRK, znane uvoznike, dobavitelje ter uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku obeh preiskav in jih povabila k sodelovanju.

(15)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka obeh preiskav in zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(16)

Komisija je v obeh obvestilih o začetku napovedala, da bo v skladu s členom 17 osnovne protidampinške uredbe in členom 27 osnovne protisubvencijske uredbe z izbiro vzorcev morda smiselno omejila število proizvajalcev izvoznikov iz LRK, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala.

(17)

Komisija je v obeh obvestilih o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je izbrala vzorec na podlagi proizvodnje podobnega izdelka v Uniji in obsega prodaje podobnega izdelka na trgu Unije v OP ter na podlagi geografske porazdelitve. Ta vzorec je zajemal proizvodne obrate treh proizvajalcev Unije v Belgiji, Franciji in na Slovaškem (10), ki zajemajo približno 52 % celotne proizvodnje Unije in 49 % celotne prodaje na trgu Unije. Vzorec se je zato štel za reprezentativnega za celotno industrijo Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi z začasnim vzorcem.

(18)

Med preiskavama je vlada LRK trdila, da je bila za proizvajalce Unije v prvotni protidampinški preiskavi brez razloga uporabljena drugačna metodologija vzorčenja kot v trenutnih preiskavah. Vlada LRK je navedla, (i) da je Komisija izbrala vzorec že pred začetkom preiskav in je torej tudi pred začetkom preiskav določila, da je vzorec potreben, (ii) da so morale v prvotni preiskavi vse strani, ki so želele biti vključene v vzorec, Komisiji predložiti informacije v 15 dneh po začetku preiskave, medtem ko v trenutnih preiskavah proizvajalcem, ki so že vključeni v vzorec, tega ni treba storiti, (iii) da strani, ki so želele biti vključene v vzorec, v nobenem od obeh obvestil o začetku niso bile obveščene o tem, katere informacije morajo predložiti za vključitev v vzorec, in da niso bile zagotovljene nikakršne informacije v zvezi z obsegom proizvodnje in prodaje, ki ju predstavljajo vzorčeni proizvajalci, ter (iv) da uporabljeno merilo za izbor, v skladu s katerim „ta vzorec predstavlja največji reprezentativni obseg proizvajalcev, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati“, ni bilo vključeno v člen 17 osnovne protidampinške uredbe, zato vzorec, izbran na podlagi tega merila, ni bil v skladu s to določbo.

(19)

Komisija je v obeh obvestilih o začetku pojasnila, da se je zaradi velikega števila proizvajalcev Unije in dokončanja preiskav v določenih rokih odločila za vzorčenje, hkrati pa je predlagala tudi začasni vzorec. Enako metodologijo, tj. vzorčenje, je uporabila tudi v predhodni preiskavi. Metodologija se zaradi uporabe začasnega vzorca ni spremenila, pač pa je tako zgolj postala učinkovitejša, saj je pridobila več časa, medtem ko so bile v celoti upoštevane tudi pravice do obrambe. Komisija je seveda omogočila, da se ji javijo tudi drugi proizvajalci Unije, ki menijo, da obstajajo razlogi za njihovo vključitev v vzorec, ali katere koli druge zainteresirane strani, ki bi želele predložiti kakršne koli drugi pomembne informacije v zvezi z vzorcem. V končnem vzorcu bi bilo treba upoštevati vse morebitne predložene pripombe. Ker v zvezi s predlaganim vzorcem ni bila predložena nobena pripomba, je bil začasni vzorec potrjen. Kar zadeva drugo trditev, so proizvajalci, ki so bili začasno izbrani za vzorec, izpolnili uveljavljeni obrazec z informacijami, ki jih je Komisija potrebovala za izbiro začasnega vzorca. Obrazec in odgovori so na voljo za pregled v nezaupnem spisu. Kar zadeva tretjo trditev, so bile strani, ki so želele biti vključene, pozvane, naj to sporočijo Komisiji v 15 dneh od datuma objave obeh obvestil o začetku, imele pa so tudi možnost vpogleda v nezaupni spis, kjer so bili na voljo uveljavljeni obrazci. Na teh uveljavljenih obrazcih so bile navedene informacije o obsegu proizvodnje in prodaje. Tudi četrta trditev je neutemeljena, saj je v členu 17(1) osnovne protidampinške uredbe jasno naveden največji reprezentativni obseg, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati.

(20)

Vlada LRK je po dokončnem razkritju ponovila svoje trditve v zvezi z domnevno postopkovno neskladnostjo pri izbiri vzorca proizvajalcev Unije pred začetkom obeh preiskav in poudarila: i) da je utemeljitev Komisije glede izpolnjevanja rokov preiskav nesprejemljiva, saj člen 17(2) osnovne protidampinške uredbe in člen 27(2) osnovne protisubvencijske uredbe jasno predvidevata vzorčenje po začetku obeh preiskav in v skladu s pripombami, predloženimi v treh tednih po začetku obeh preiskav, ii) da je začasni vzorec diskriminatoren ali neobjektiven in bi druge proizvajalce Unije odvrnil od tega, da bi se javili, ter iii) da Komisija drugim proizvajalcem Unije ni dala na voljo treh tednov časa, da bi se javili.

(21)

V členu 17(2) osnovne protidampinške uredbe in členu 27(2) osnovne protisubvencijske uredbe je navedeno, da „je dana prednost izbiranju vzorca ob hkratnem posvetovanju z zadevnimi strankami oz. njihovem soglašanju, pod pogojem, da se te stranke javijo in dostavijo dovolj informacij v treh tednih po začetku preiskave“. V zvezi s prvo trditvijo osnovna protidampinška uredba in osnovna protisubvencijska uredba Komisiji ne preprečujeta, da bi ob začetku preiskave predlagala začasni vzorec, v zvezi s katerim lahko strani predložijo svoje pripombe. Glede na to, da se proizvajalci Unije (ali vsaj večina izmed njih) strinjajo s pritožbo, in ob upoštevanju informacij, pridobljenih z uveljavljenimi obrazci, je imela Komisija na voljo potrebne informacije o industriji Unije, da je lahko v začetni fazi izbrala začasni vzorec. Zaradi teh informacij se postopek vzorčenja proizvajalcev Unije razlikuje od postopka, uporabljenega pri proizvajalcih izvoznikih. V zvezi z drugo in tretjo trditvijo je bilo v obvestilih o začetku navedeno, da morajo proizvajalci Unije, ki menijo, da bi morali biti vključeni v vzorec, to Komisiji sporočiti v 15 dneh. Komisija ne vidi razloga, zakaj bi to kršilo osnovno uredbo ali se štelo za diskriminatorno, neobjektivno ali celo odvračajoče.

(22)

Vlada LRK je trdila, da vzorec ni reprezentativen, ker vanj ni bila vključena nobena družba s precejšnjo proizvodnjo za lastno uporabo in torej del domače industrije preprosto ni bil ocenjen.

(23)

Ta trditev se zavrne, saj so vzorčeni proizvajalci Unije imeli prodajo za lastno uporabo. Poleg tega vlada LRK ni navedla, katerega proizvajalca Unije bi bilo treba vključiti in katerega izključiti.

(24)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da vzorec proizvajalcev Unije ni reprezentativen, ker noben vzorčeni proizvajalec Unije ni izdeloval/prodajal rogoznic iz rezanih niti.

(25)

Vzorčeni subjekti treh proizvajalcev Unije res niso izdelovali rogoznic iz rezanih niti, izdelovali pa rogoznice iz filamentov in druge glavne vrste izdelkov. Vzorčeni subjekti so se zato šteli za reprezentativne, tudi zato, ker so predstavljali 52 % celotne proizvodnje v Uniji in 49 % celotne prodaje na trgu Unije ter je bila z njimi dosežena dobra geografska porazdelitev. Dejstvo, da vzorčeni proizvajalci Unije niso izdelovali ene od številnih vrst izdelkov, ne spremeni te sklepne ugotovitve.

(26)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obeh obvestilih o začetku.

(27)

Ker sta obrazec za vzorčenje izpolnila samo dva nepovezana uvoznika, vzorčenje ni bilo potrebno.

(28)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilih o začetku. Poleg tega je Komisija prosila stalno predstavništvo LRK pri Uniji, naj navede in/ali obvesti morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi.

(29)

Osem proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne protisubvencijske uredbe in členom 17(1) osnovne protidampinške uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki ga je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. V skladu s členom 27(2) osnovne protisubvencijske uredbe in členom 17(2) osnovne protidampinške uredbe je Komisija pozvala vse znane zadevne proizvajalce izvoznike in organe zadevne države, naj predložijo pripombe o začasno izbranem vzorcu. Prejela ni nobenih pripomb. Komisija je zato sklenila, da ohrani predlagani vzorec, pri čemer so bile vse zainteresirane strani ustrezno obveščene o končnem izbranem vzorcu.

(30)

Vzorec proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov je torej naslednji:

(31)

Glede na odgovore na obrazcih za vzorčenje je vzorec zajemal 78 % celotnega izvoza iz LRK v Unijo v OP.

(32)

Komisija je vprašalnike poslala vladi LRK, vsem kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ki so to zahtevali, in vzorčenim proizvajalcem Unije, uporabnikom ter trgovinskim združenjem, ki so se javili v rokih, določenih v obeh obvestilih o začetku.

(33)

Izpolnjene vprašalnike so poslali vlada, trije vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, trije vzorčeni proizvajalci Unije, 14 uporabnikov in dva nepovezana uvoznika. Vendar je eden od uporabnikov vprašalnik izpolnil neustrezno, tako da Komisija ni mogla opraviti smiselne analize predloženih podatkov, čeprav je uporabnika na to večkrat pisno opomnila.

(34)

Poleg tega se je kot zainteresirana stran v imenu svojih članov javilo združenje „Glass Alliance Europe“, ki zastopa steklarsko industrijo, in predložilo svoje stališče.

(35)

Pisna stališča so poslala tudi številna druga združenja uporabnikov, med drugim „Danish Wind Industry Association“, „Danish Plastics Federation“ in „Groupement de la Plasturgie Industrielle et des Composites“ (GPIC) ter družba Siemens Wind Power AG.

(36)

Poleg tega je pripombe predložila kitajska trgovinska zbornica za uvoz in izvoz proizvodov lahke industrije in obrti („CCCLA“).

(37)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev subvencioniranja, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne protidampinške uredbe in členom 26 osnovne protisubvencijske uredbe so potekali v prostorih vlade LRK in naslednjih družb:

(38)

Vlada LRK je skratka trdila, da so bile njene pravice do obrambe glede dostopa do dokumentacije, ki je na voljo za pregled zainteresiranim stranem, kršene, ker v nezaupnih dokumentih ni bilo informacij brez jasnega „dobrega razloga“ ali dovolj podrobni povzetki ali izjemoma razlogi, zakaj nezaupen povzetek ni naveden.

(39)

Komisija je menila, da je bilo v nezaupni dokumentaciji, ki je na voljo za pregled zainteresiranim stranem, dovolj informacij, na podlagi katerih so lahko zainteresirane strani pregledale podatke, ki jih je Komisija uporabila v analizi, zato se je trditev štela za neutemeljeno. Komisija je vladi sporočila razloge, zakaj je trditve označila za neutemeljene.

(40)

Vlada LRK in en proizvajalec izvoznik sta po dokončnem razkritju ponovila svoje trditve, da je bila določba o zaupnosti preširoko uporabljena, ter zahtevala razkritje vrst izdelkov, ki so jih prodajali proizvajalci Unije, in skupne količine na kontrolno številko izdelka (PCN).

(41)

Komisija meni, da pravice do obrambe niso bile kršene, saj so vsi proizvajalci izvozniki prejeli poseben dokument o razkritju številk PCN, ki jih izdelujejo vzorčeni proizvajalci Unije in pri katerih je šlo za konkurenco z LRK. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(42)

Izdelek, obravnavan v obeh preiskavah, je enak izdelku, ki je opredeljen v Izvedbeni uredbi Sveta (EU) št. 248/2011 in opisan v obeh obvestilih o začetku, in sicer rezane niti iz steklenih vlaken dolžine 50 mm ali manj, rovingi iz steklenih vlaken, razen tistih, ki so impregnirani in premazani ter imajo izgubo pri sežigu več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887), in rogoznice iz steklenih vlaken, razen rogoznic iz steklene volne („zadevni izdelek“ ali „izdelki iz steklenih vlaken“), s poreklom iz LRK, ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN 7019 11 00, ex 7019 12 00 in 7019 31 00 (zadnja oznaka je 1. januarja 2014 nadomestila oznako 7019 31 10).

(43)

Zadevni izdelek je surovina, ki se najpogosteje uporablja za termoplastične in duroplastne smole v industriji kompozitov. Taki kompozitni materiali (s steklenimi vlakni ojačane plastike) se uporabljajo v številnih sektorjih, kot so avtomobilska industrija, elektrika/elektronika, vetrnice za mline na veter, gradbeništvo, rezervoarji/cevi, potrošniško blago, vesoljska/vojaška industrija itd.

(44)

Obstajajo tri osnovne vrste izdelkov iz steklenih vlaken, ki jih zajema ta postopek – tj. rezane niti (11), rovingi (12) in rogoznice (13) (razen iz steklene volne). Preiskava je pokazala, da imajo različne vrste zadevnega izdelka kljub različnemu videzu in morebitnim razlikam pri končni uporabi enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter se v osnovi uporabljajo za iste namene.

(45)

Po objavi obeh obvestil o začetku je CCCLA izrazila pripombo, da obe obvestili o začetku navajata oznako KN 7019 31 10, medtem ko je pritožnik navedel oznako KN 7019 31 00, ki ne obstaja več. Navedla je, da so izdelki, ki so bili prej uvrščeni pod oznako KN 7019 31 00, zdaj uvrščeni pod dve različni oznaki KN: 7019 31 10 (rogoznice iz steklenih vlaken – iz filamentov) in 7019 31 90 (rogoznice iz steklenih vlaken – drugo). Glede na to, da trenutni preiskavi zajemata nekatere izdelke iz steklenih vlaken, CCCLA meni, da bi bilo treba izdelke, uvrščene pod oznako KN 7019 31 90, torej „rogoznice iz steklenih vlaken brez filamentov“, izključiti iz obsega zadevnega izdelka.

(46)

Ta zahteva je brezpredmetna, ker ta izdelek sploh ne velja za zadevni izdelek.

(47)

Pritožnik je navedel oznako KN ex 7019 31 00 in izrecno poudaril, da so rogoznice iz steklene volne (tj. druge rogoznice ali rogoznice iz steklenih vlaken brez filamentov) izključene. Zato je pred oznako KN „ex“.

(48)

Obe obvestili o začetku sta bili objavljeni decembra 2013 in v obeh je bilo navedeno „ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN […] 7019 31 10“. Glede na to, da so od 1. januarja 2012 izdelki, ki so bili prej uvrščeni pod oznako KN 7019 31 00, zdaj razdeljeni pod oznaki KN 7019 31 10 in 7019 31 90, obvestilo o začetku ne vsebuje „rogoznic iz steklenih vlaken brez filamentov“, ker je v njem navedeno „ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN […] 7019 31 10“.

(49)

Vendar je v veljavni Uredbi navedeno „ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN […] 7019 31 00“, pri čemer se upošteva, da sta bili oznaki KN 7019 31 10 in 7019 31 90 vnovič združeni 1. januarja 2014, ker ni bil pod oznako KN 7019 31 90 uvrščen praktično noben izdelek (saj so bile rogoznice iz steklenih vlaken – drugo, tj. rogoznice iz steklene volne, uvrščene pod oznako KN 7019 39 00).

(50)

Zahteva za izključitev oznake KN 7019 31 90 torej ni ustrezna.

(51)

En uporabnik je zahteval, naj se iz obsega izdelka odstranijo teksturirani rovingi (14), ker jih proizvajalci steklenih vlaken v Uniji ne izdelujejo.

(52)

Vendar je bilo pri treh družbah v Uniji ugotovljeno, da proizvedejo dovolj teksturiranih rovingov za nabavne potrebe trga. Preiskavi sta pokazali, da imajo vse različne vrste zadevnega izdelka kljub morebitnim razlikam pri končni uporabi enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter se dejansko uporabljajo za iste namene. Zahteva za izključitev teksturiranih rovingov iz obsega izdelka se zato zavrne.

(53)

Vlada LRK je po končnem razkritju trdila, da bi bilo treba teksturirane rovinge izključiti, ker (i) je samo en proizvajalec Unije oskrboval trg s teksturiranimi rovingi v omejenih količinah in zato kakršen koli uvoz takih izdelkov ne bi mogel škodovati industriji Unije, (ii) se teksturirani rovingi razlikujejo od neposrednih rovingov, ki imajo zaradi sestavljenega profila, proizvedenega s pultruzijo, večjo moč v navzkrižni smeri, in se izdelujejo v drugačnem proizvodnem procesu, ter (iii) v nasprotju z ukrepi, izvedenimi v zvezi s prejo v prvotni protidampinški preiskavi, Komisija meni, da omejena nadomestljivost ni zadosten dejavnik za to, da bi dovolila izključitev teksturiranih rovingov.

(54)

V zvezi s prvo trditvijo Komisija ponavlja, da je v Uniji več proizvajalcev z zadostno zmogljivostjo za izpolnjevanje tržnih potreb po teksturiranih rovingih, vendar trenutno to vrsto izdelka prodaja le eden. Argument vlade LRK, da izdelek dejansko prodaja le en proizvajalec Unije, prej kaže na škodo, saj to pomeni, da so se uporabniki preusmerili k drugim dobaviteljem zunaj Unije, zlasti iz LRK.

(55)

V zvezi z drugo trditvijo je proizvodni proces za teksturirane rovinge enak proizvodnemu procesu za „običajne“ rovinge; edina razlika je dodatni korak vpihavanja zraka v roving, za kar je potrebna le razmeroma poceni dodatna oprema, osnovne tehnične in fizikalne lastnosti izdelka pa ostanejo enake. Teksturirani rovingi so le videti nekoliko bolj kosmati kot „običajni“ rovingi.

(56)

V zvezi s tretjo trditvijo je Komisija uporabila enak pristop kot v predhodni preiskavi, v kateri so bili teksturirani rovingi prav tako del zadevnega izdelka in je bila zahteva za izključitev zavrnjena. Predložen ni bil noben argument, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati drugače.

(57)

Zahteva za izključitev teksturiranih rovingov iz obsega izdelka se zato zavrne.

(58)

Vlada LRK je zahtevala, naj se izdelki, pri katerih industrija Unije ni izpostavljena konkurenci uvoza iz Kitajske (kot je navedeno v nezaupni različici protisubvencijske pritožbe), odstranijo iz obsega izdelka. Izdelki, na katere se zahteva nanaša, so rezane niti za mokro uporabo (RNMU) in rogoznice.

(59)

RNMU imajo omejen rok uporabe in večje stroške prevoza, ki so posledica dodatne teže zaradi vsebnosti vode. Kljub temu se z RNMU globalno trguje. Preiskava je pokazala, da imajo vse različne vrste zadevnega izdelka kljub različnemu videzu in morebitnim razlikam pri končni uporabi enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter se dejansko uporabljajo za iste namene. RNMU in rogoznice se kot vse druge vrste zadevnega izdelka uporabljajo kot material za utrjevanje. Poleg tega trditev vlade LRK, da nekateri kitajski izdelki iz steklenih vlaken še niso v velikih količinah prisotni na trgu Unije, ne izključuje možnosti, da bo v prihodnjem poslovnem ravnanju prišlo do spremembe, kar zadeva izvoz teh določenih vrst. Zahteva za izključitev teh izdelkov iz obsega izdelka se zato zavrne.

(60)

Vlada LRK je po končnem razkritju trdila, da (i) RNMU izdeluje samo en proizvajalec Unije in zato kakršen koli uvoz takih izdelkov ne bi mogel škodovati industriji Unije, (ii) proizvajalci Unije ne trpijo škode v zvezi z navedenimi izdelki, saj je industrija Unije v odprti različici pritožbe trdila, da lahko pri navedenih izdelkih ustvarja 8- do 10-odstotni dobiček, (iii) so za RNMU značilni večja vsebnost vode, omejen rok uporabe in drugačen proizvodni proces, zato se po fizikalnih in kemijskih lastnostih razlikujejo od običajnih rezanih niti, in (iv) v nasprotju z ukrepi, izvedenimi v zvezi s prejo v predhodni preiskavi, Komisija meni, da omejena nadomestljivost ni zadosten dejavnik za to, da bi dovolila izključitev RNMU in rogoznic.

(61)

Prva trditev se zavrne, ker RNMU izdeluje več proizvajalcev Unije in zato je škoda v zvezi s to vrsto izdelka mogoča tudi za industrijo Unije.

(62)

V zvezi z drugo trditvijo dejstvo, da so nekatere vrste izdelkov v nekem trenutku dobičkonosne, ni zadosten razlog za izključitev teh vrst izdelkov. Poleg tega se RNMU v Unijo uvažajo v veliko manjših količinah kot drugi izdelki iz steklenih vlaken. Stopnja dobička samo za to vrsto izdelka zato ni reprezentativna za zadevni izdelek.

(63)

V zvezi s tretjo trditvijo zadevni izdelek ni opredeljen glede na svojo vsebnost vode. Vsebnost vode RNMU zato ne zadošča za izključitev izdelka. Poleg tega je proizvodni proces za RNMU enak proizvodnemu procesu za rezane niti za suho uporabo (RNSU), le da ima slednji en proizvodni korak manj, in sicer fazo sušenja.

(64)

V zvezi s četrto trditvijo je Komisija uporabila enak pristop kot v predhodni protidampinški preiskavi, v kateri so bili RNMU prav tako del zadevnega izdelka. Predložen ni bil noben argument, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati drugače.

(65)

Zahteva za izključitev RNMU iz obsega izdelka se zato zavrne.

(66)

Podobno kot pri prejšnji protidampinški preiskavi je bilo za zadevni izdelek in izdelke iz steklenih vlaken, ki se proizvajajo in prodajajo na domačem trgu LRK, ter izdelke iz steklenih vlaken, ki jih v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enako uporabo. Ti izdelki se zato za namene sedanjih preiskav obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne protidampinške uredbe in člena 2(c) osnovne protisubvencijske uredbe.

(67)

V 12. petletnem načrtu za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj LRK je poudarjena strateška vizija vlade LRK za izboljšanje in spodbujanje ključnih industrij, med drugim proizvodnje izdelkov iz steklenih vlaken. V poglavju 9 12. petletnega načrta, ki zadeva preoblikovanje in posodobitev predelovalne industrije, je navedeno:

„Osredotočili se bomo na razvoj novih materialov, kot so fotonapetostno steklo, ultra tanek stekleni substrat, posebna steklena vlakna in posebne keramike.“

(68)

V oddelku 3 poglavja 9 navedenega načrta, ki zadeva tehnološko posodobitev podjetij, je izrecno navedeno, da bo vlada LRK „[…] podjetja spodbujala k izboljšanju zmogljivosti za razvoj novih izdelkov, povečanju tehnološkega vidika in dodane vrednosti izdelkov ter k hitrejši posodobitvi in nadgradnji lastnih izdelkov“.

(69)

Poleg tega je v oddelku 1 poglavja 10 načrta določeno:

„V industriji novih materialov bo poudarek na razvoju novih funkcionalnih materialov, naprednih strukturnih materialov, visokozmogljivih vlaken in kompozitnih materialov, narejenih iz teh vlaken, ter osnovnih materialov za splošne namene.“

(70)

Pomen inovacij in novih materialov na splošno je jasno opredeljen v „12. petletnem programu za industrijske tehnološke inovacije“ in „Nacionalnem načrtu za dolgoročni razvoj znanosti in tehnologije (2006–2020)“.

(71)

Poleg tega so v „glavnem katalogu o prestrukturiranju industrije iz leta 2011 (sklep št. 9)“ kot spodbujana industrija izrecno navedeni „peč za vlečenje žice iz E-steklenih vlaken […], razvoj in proizvodnja visokozmogljivih steklenih vlaken in z njimi povezanih izdelkov“. Tudi v „katalogu za usmerjanje industrij za tuje naložbe“, v katerem so naštete industrije, pri katerih se spodbujajo tuje naložbe (15), sta izrecno navedeni proizvodnja izdelkov iz steklenih vlaken in proizvodnja posebnih steklenih vlaken.

(72)

Vlada LRK je trdila, da so ti načrti le smernice in niso zavezujoči. Toda 12. petletni načrt je, kot je jasno navedeno v njem, pravno zavezujoč:

„Po opravljenem posvetovanju z Nacionalnim ljudskim kongresom glede načrta in njegovi odobritvi je ta načrt pravno veljaven.“

(73)

Vlada LRK je po razkritju trdila, da gre pri zadevnem izdelku samo za izdelke iz standardnih steklenih vlaken (E-stekla), ne iz tehnološko naprednejših visokozmogljivih steklenih vlaken (steklena vlakna za posebne namene ali S-stekla). Izdelek, ki ga zadeva ta preiskava, je zato zunaj obsega spodbujanih industrij, saj so med spodbujanimi industrijami samo posebna steklena vlakna ali visokozmogljiva vlakna. Vlada LRK se med drugim sklicuje na 12. petletni načrt, v katerem so navedena le „visokozmogljiva vlakna“ in „posebna steklena vlakna“.

(74)

Prvič, zadevni izdelek zajema nekaterih izdelkov iz steklenih vlaken. V opredelitvi izdelka ni posebej navedeno, ali so ti izdelki narejeni iz standardnih steklenih vlaken („E-stekla“) ali posebnih steklenih vlaken („S-stekla“). Drugič, nobena zainteresirana stran ni predložila zahtevka za izključitev izdelka, v katerem bi trdila, da posebna steklena vlakna ne bi smela biti v obsegu izdelka. Tretjič, vlada LRK ni oporekala dejstvu, da vlada spodbuja razvoj „posebnih steklenih vlaken“. Dejansko so tudi izdelki iz standardnih steklenih vlaken navedeni med industrijami, za katere se spodbujajo tuje naložbe (glej uvodno izjavo 71).

(75)

Tudi če bi se strinjali s tem, da vlada LRK spodbuja le razvoj visokozmogljivih steklenih vlaken (na primer S-stekla), v preiskavi ni bila ugotovljena nikakršna razlika med industrijo standardnih steklenih vlaken in industrijo posebnih steklenih vlaken. Nasprotno, vse izdelke iz steklenih vlaken, izdelane iz E-stekla ali iz visokozmogljivih steklenih vlaken, kot je S-steklo, izdeluje ista industrija steklenih vlaken. Komisija je v zvezi s tem ugotovila predvsem, da vsi vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki v svojih proizvodnih procesih uporabljajo standardna steklena vlakna (E-steklo) in visokozmogljiva steklena vlakna (na primer S-steklo) ter da ni vzpostavljen nikakršen mehanizem za omejevanje zagotovljene podpore enemu segmentu proizvodnje, ali v obliki prednostnih posojil ali zagotavljanja pravic do rabe zemljišč. Iz tega sledi, da izrecno spodbujanje razvoja izdelkov iz visokozmogljivih steklenih vlaken ne more niti z zakonodajo niti z dejstvi izključiti industrije osnovnih steklenih vlaken iz splošne strateške politike za spodbujanje podjetij k izboljševanju zmogljivosti za razvoj novih izdelkov, povečanju tehnološkega vidika in dodane vrednosti izdelkov ter k hitrejši posodobitvi in nadgradnji izdelkov.

(76)

Na podlagi tega se sklene, da je trditev, da zadevni izdelek ni del spodbujane industrije, neutemeljena in se zato zavrne.

(77)

Poleg tega je v „Sklepu št. 40 državnega sveta o razglasitvi in izvajanju začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture“ (ki se skupaj s priloženimi „začasnimi določbami o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture“ imenuje „sklep št. 40“) navedeno, da bo kitajska vlada dejavno podpirala razvoj različnih vrst industrij (16).

(78)

Čeprav v sklepu št. 40 ni izrecno navedena industrija steklenih vlaken ali splošneje industrija novih materialov, je vendarle vsem finančnim institucijam naročeno, naj zagotovijo kreditno podporo samo za spodbujane projekte, predvideva a se tudi izvajanje „drugih politik ugodnosti za spodbujane projekte“ (17). Iz tega se torej lahko zaključi, da določbe sklepa št. 40 veljajo za industrijo steklenih vlaken.

(79)

Vlada LRK je trdila, da sklep št. 40 pomeni le, da bi morale spodbujane industrije prejeti kreditno podporo „v skladu s kreditnimi načeli“ in da iz tega ni mogoče sklepati, da bi morala biti takšna podpora zagotovljena prednostno.

(80)

Preiskava je pokazala, da so imele vzorčene družbe koristi od politike prednostnih posojil. Nekatere od družb, ki so poslovale z izgubo, so celo še naprej pridobivale financiranje po prednostnih pogojih. Zato Komisija zavrača trditev vlade LRK, da je bilo posojilo industriji steklenih vlaken zagotovljeno „v skladu s kreditnimi načeli“. Ključno je še vedno dejstvo, da v skladu s sklepom št. 40 vse finančne institucije zagotavljajo kreditno podporo spodbujanim industrijam, med katere je vključena industrija steklenih vlaken, in da se ta podpora dejansko zagotavlja prednostno.

(81)

Poleg tega je v „Nacionalnem okviru za srednjeročne in dolgoročne znanosti in tehnološki razvoj (za obdobje 2006–2020)“ napovedano, da bo „na prvo mesto postavil finance politike“, „spodbujal finančne institucije k dodeljevanju prednostne kreditne podpore velikim nacionalnim projektom znanstvene in tehnološke industrializacije“, „spodbujal finančne institucije k izboljšanju in krepitvi finančnih storitev za visokotehnološke družbe“ in „izvajal preferencialne davčne politike za spodbujanje razvoja visokotehnoloških družb“.

(82)

Proizvodnja steklenih vlaken sodi pod opis visokotehnoloških podjetij, kot kaže število proizvajalcev, katerih podjetje ima status podjetja z novo tehnologijo ali visokotehnološkega podjetja v LRK. Preiskava je dejansko pokazala, da so nekatere vzorčene družbe prejele potrdilo o visokotehnoloških podjetjih in podjetjih z novo tehnologijo, zaradi česar bi lahko izkoristile prednostno obravnavo, opredeljeno v navedenem „Nacionalnem okviru za srednjeročne in dolgoročne znanosti in tehnološki razvoj (za obdobje 2006–2020)“.

(83)

Med preveritvenim obiskom ene od družb v LRK je bilo ugotovljeno, da je družba zamenjala revidiran računovodski izkaz, ki ga je prvotno predložila Komisiji v izpolnjenem protisubvencijskem vprašalniku. Družba te informacije ni razkrila prostovoljno, pač pa je bil drugi revidiran finančni izkaz odkrit šele, ko je morala družba na zahtevo predložiti izvirnik finančnega izkaza. Poleg tega je bil novi izkaz na voljo samo v kitajščini. Ker je pošiljanje dveh različnih revidiranih finančnih izkazov v nasprotju z mednarodnimi revizijskimi standardi (št. 560 v zvezi s „poznejšimi dogodki“), je delovna skupina za preveritveni obisk poudarila, da je zadeva zelo zaskrbljujoča, saj zbuja dvome o verodostojnosti predloženih finančnih izkazov. V družbi so pojasnili, da so bile v revidiranem finančnem izkazu, ki so ga prvotno predložili v izpolnjenem vprašalniku, napake in so ga zato zamenjali z novo različico, ki jo je izdala ista revizorska družba, ter navedli datum za nazaj in ga ponovno izdali z isto zaporedno številko kot prvotno poročilo o finančnih izkazih, ki je bilo uničeno.

(84)

Komisija je po preveritvenem obisku in prejemu prevodov „drugega“ sklopa finančnih izkazov družbi poslala dopis s posebnimi in natančno opredeljenimi razlogi, zakaj se po njenem mnenju nekateri podatki iz izpolnjenega vprašalnika ne morejo šteti za preverjene. Komisija je družbo obvestila, da se lahko odloči, da bo svoje ugotovitve sprejela na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe, in ji dala priložnost, da predloži pripombe.

(85)

Družba je predložila pripombe v pisni obliki ter med zaslišanjem, ki ga je vodil pooblaščenec za zaslišanje. Iz njenega odgovora je bilo razvidno, da obstaja še en (tretji) revidirani finančni izkaz (v obliki, ki se uporablja za družbe, ki kotirajo na borzi). Čeprav ni bilo videti, da bi se „drugi“ in „tretji“ izkaz bistveno razlikovala, je slednji veliko natančnejši in obsežnejši. Izkaz je bil med preveritvenim obiskom (18) že izdan in družbi tudi na voljo, vendar ta med preveritvenim obiskom kljub temu ni pravočasno obvestila Komisije o njegovem obstoju. V nasprotju z drugimi finančnimi izkazi so bile v tej „tretji“ različici izrecno in podrobno navedene vse subvencije (skupaj s pravnimi podlagami), ki jih je družba prejela med OP. Pregled tega finančnega izkaza med preveritvenim obiskom bi bil torej izredno koristen za ponovno preverjanje vseh predloženih informacij v zvezi s posameznimi subvencijskimi shemami, ki jih je prejela družba.

(86)

Revidirani finančni izkaz je ključni dokument za ustrezno preverjanje informacij, ki jih družba predloži Komisiji v zvezi z nepovratnimi sredstvi, posojili, pravicami do uporabe zemljišč, odlogi plačila davkov itd.

(87)

Kot je bilo navedeno zgoraj, družba ni bila pripravljena sodelovati in je s tem močno ovirala ustrezno preverjanje informacij, predloženih Komisiji, zato slednja ni mogla ustrezno preveriti informacij, ki jih je med drugim prejela v zvezi s subvencijami, ki jih je prejela družba. Zato Komisija ni mogla priti do primerno natančne ugotovitve, predvsem kar zadeva raven prejetih subvencij.

(88)

Šteje se, da je družba predložila zavajajoče informacije in ni ustrezno sodelovala. Komisija se je zato odločila uporabiti določbe člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe. Ker je bila družba del skupine, so se določbe člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe uporabile za celo skupino.

(89)

Kar zadeva določitev ravni subvencioniranja za skupino, pa je Komisija uporabila dejanske podatke dveh družb v skupini, ki sta v celoti sodelovali v obeh preiskavah in katerih informacije glede stopnje subvencioniranja so se štele za zanesljive. Raven subvencioniranja za družbo v skupini, ki je predložila zavajajoče informacije, se je določila na podlagi razpoložljivih dejstev. Pri določitvi ravni subvencioniranja za ta pravni subjekt so bila dejstva, ki jih je imela Komisija na voljo, najvišja raven subvencioniranja, ugotovljena za posamezno subvencijsko shemo za vsako pravno osebo, ki je pripadala vzorčenim družbam ali skupini družb iz uvodne izjave 30 in ki je v celoti sodelovala v preiskavi.

(90)

Pritožnik je po razkritju trdil, da ni bila uporabljena pravilna metodologija za izračun ravni subvencioniranja skupine. Trdil je, da bi morala biti ta precej višja, glede na to, da je subvencijska stopnja skupine vsota najvišjih subvencijskih stopenj, ugotovljenih za posamezno subvencijsko shemo za vsako sodelujočo družbo.

(91)

Ta trditev temelji na nesporazumu. Metodologija, ki je bila uporabljena za izračun ravni subvencioniranja iz uvodne izjave 89, se je uporabila samo za družbo (v skupini), ki je predložila zavajajoče informacije, in ne za celotno skupino. Trditev je bila zato zavrnjena.

(92)

Družba, ki je predložila zavajajoče informacije, zadevnega izdelka ni izvažala. V skupini je zadevni izdelek izvažala ena od njenih povezanih družb. Ta pa je v celoti sodelovala v obeh preiskavah in zagotovila zanesljive informacije o izvozni ceni skupine. Komisija je predložene informacije zato uporabila kot dokončne ugotovitve v zadevnem postopku.

(93)

Proizvajalec izvoznik je po razkritju trdil, da je Komisija napačno uporabila določbe člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe.

(94)

Najprej je trdil, da Komisija v dopisu družbi, v katerem je podrobno opisala razloge za predlagano uporabo določb člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe, ni navedla, da ni mogla preveriti informacij v zvezi s subvencijami. Zato Komisija svojih dokončnih sklepov ne more utemeljiti na tem argumentu, saj družba ni imela možnosti, da bi v zvezi z njim predložila svoje pripombe.

(95)

Te trditve ni mogoče sprejeti. Komisija je v dopisu izrecno navedla, da „ne more skleniti, da so bile informacije v zvezi z ravnjo subvencij, ki jih je predložila [družba], preverjene“. V vsakem primeru je bila družba v celoti obveščena o razlogih za uporabo najboljših dejstev, ki so bila na voljo v dokumentu o dokončnem razkritju, in je imela v zvezi s tem možnost predložiti pripombe, kar je tudi storila.

(96)

Proizvajalec izvoznik je poleg tega trdil, da Komisija, tudi če bi uporabila določbe člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe, kot osnovo za določitev ravni subvencioniranja ne bi smela uporabiti podatkov drugih družb, ampak bi se morala opreti na dejanski sklop revidiranih finančnih izkazov družbe, saj so to še vedno „najustreznejše“ in „najprimernejše“ informacije o ravni subvencioniranja družbe.

(97)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 83–88, ima Komisija resne pomisleke o verodostojnosti predloženih finančnih izkazov, zato se ni mogla zanesti nanje pri preverjanju ravni subvencioniranja za različne sheme in/ali subvencijske programe, kot so prednostna posojila in pravice do uporabe zemljišč za manj kot ustrezno nadomestilo. Zanesljivi revidirani finančni izkazi so zares ključni za preverjanje točnosti in celovitosti siceršnjih predloženih informacij. Zato se je Komisija pri določanju ravni subvencioniranja odločila uporabiti najboljša razpoložljiva dejstva; v tem primeru so bile to preverjene informacije o ustreznih subvencijskih shemah drugih sodelujočih subjektov. Ta trditev se zato zavrne.

(98)

Družba je trdila tudi, da je Komisija napačno uporabila mednarodne računovodske standarde („MRS“) kot merilo za zavrnitev sklopa revidiranih izkazov. Družba meni, da bi bilo treba ločiti med vlogo sklopa revidiranih računovodskih izkazov in pomembnostjo MRS pri ocenjevanju tržnogospodarske obravnave v protidampinških postopkih in v protisubvencijskih postopkih. Kršitev MRS ne more biti razlog za uporabo določb člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe.

(99)

Komisija navaja, da kršitev mednarodnih računovodskih izrazov, ki je bila ugotovljena v preiskavi, sama po sebi ni bila razlog za uporabo določb člena 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe. Razlog je bilo dejstvo, da sta bila Komisiji predložena dva različna sklopa revidiranih finančnih izkazov, zaradi česar je Komisija podvomila o verodostojnosti teh in posledično sklenila, da drugih informacij v zvezi z ravnjo subvencioniranja ni mogoče preveriti. Ta trditev se zato zavrne.

(100)

Družba je trdila tudi, da je bila metodologija Komisije za izračun njene subvencijske stopnje, pri kateri je uporabila najvišjo izravnalno stopnjo za posamezno shemo, ki je bila ugotovljena za posamezni sodelujoči pravni subjekt (in ne za posamezno skupino), neutemeljena. Družba je trdila, da je ta metodologija napačna, ker se lahko družbe v isti skupini odločijo, da bodo v korist celotne skupine subvencije osredotočile na en določen subjekt.

(101)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 89 v zvezi z izračunom ravni subvencioniranja za skupino, je Komisija pri izračunu ravni subvencioniranja za celotno skupino uporabila dejanske podatke drugih dveh družb v skupini, ki sta sodelovali v obeh preiskavah. Razpoložljiva dejstva so se uporabila le za en pravni subjekt v skupini, ki pa je predložil zavajajoče informacije. Komisija je menila, da je za določitev ravni subvencioniranja pravnega subjekta v skupini izračune najustrezneje utemeljiti na enaki ravni v okviru korporacijske strukture in uporabiti najvišje ravni subvencioniranja, ugotovljene za posamezne pravne subjekte (v skupini, če je ustrezno), ki pripadajo vzorčenim družbam ali skupinam družb. Ta trditev se zato zavrne.

(102)

S Komisijo ni sodelovala nobena od državnih bank v LRK. Banke so bile pozvane, naj z izpolnitvijo vprašalnika predložijo potrebne informacije za protisubvencijsko preiskavo. Komisija je zato vlado LRK obvestila, da bo razmislila o tem, da bo svoje ugotovitve glede informacij v zvezi z državnimi bankami sprejela na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe.

(103)

Vlada LRK je v odgovor na dopis Komisije in po razkritju ugovarjala temu, da bi se člen 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe uporabil v zvezi z informacijami, zahtevanimi od državnih bank. Trdila je, da je ogromno informacij za preiskavo zagotovila že sama. Vendar je Komisija ugotovila, da te informacije niso mogle v celoti nadomestiti odgovora državnih bank v obliki izpolnjenih vprašalnikov. Vlada LRK ni izpodbijala niti dejstva, da državne banke niso poslale izpolnjenega vprašalnika niti dejstva, da so v državni lasti. Komisija se je morala zato pri svojih ugotovitvah v zvezi z državnimi bankami zanesti na razpoložljiva dejstva.

(104)

Komisija je vprašalnike, vključno z vprašalniki za državne banke, poslala vladi LRK in vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, pri čemer je zahtevala informacije o shemah, ki so domnevno vključevale dodeljevanje subvencij industriji steklenih vlaken. Preiskovane so bile naslednje sheme:

(105)

Ugotovitve v zvezi z državnimi bankami so bile sprejete na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe, kot je pojasnjeno v oddelku C.2.2.

(106)

Naslednje pravne določbe urejajo prednostna posojila v LRK: Zakon LRK o komercialnih bankah („zakon o bančništvu“) [2003], Splošna pravila o posojilih, ki jih je spodbujala Ljudska banka Kitajske („LBK“), z dne 28. junija 1996 in sklep št. 40 državnega sveta.

(107)

Medtem ko so kitajski organi poslali samo omejene informacije glede deležev/lastništva bank v LRK, je preiskava na podlagi razpoložljivih dejstev pokazala, da sta za kitajski finančni trg značilna precejšen vpliv in nadzor vlade. Pri analiziranju tega, ali imajo banke vladna pooblastila, so pooblaščene za njihovo izvajanje ali jih izvajajo (tj. so javni organi), je Komisija poleg informacij o vladnem lastništvu bank uporabila tudi vse razpoložljive informacije o drugih značilnostih, kot so prisotnost vlade v upravnih odborih, vladni vpliv in nadzor nad bančnimi dejavnostmi, upoštevanje vladnih politik ali interesov ter to, ali so bili subjekti ustanovljeni z zakonom.

(108)

Iz razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da banke, ki so popolnoma v državni lasti in katerih upravne odbore pretežno sestavljajo člani vlade LRK, obvladujejo največji tržni delež in so prevladujoči subjekti na kitajskem finančnem trgu. Za državne banke veljajo tudi pravna pravila, v skladu s katerimi morajo med drugim poslovanje s posojili prilagoditi potrebam nacionalnega gospodarstva, zagotoviti kreditno podporo za spodbujane projekte (19) ali dati prednost razvoju visokotehnoloških industrij in industrij z novo tehnologijo (20).

(109)

Še en znak, da kitajska vlada posega na kitajski finančni trg, je vloga, ki jo ima LBK pri določanju posebnih omejitev glede načina določanja obrestnih mer in njihovega nihanja (21). Finančne institucije morajo zagotoviti obrestne mere posojil znotraj določenega razpona referenčne obrestne mere posojil LBK. Pri prednostnih posojilih se obrestne mere ne smejo spreminjati navzgor. Z omejitvami obrestnih mer za posojila skupaj z zgornjimi mejami obrestnih mer za vloge imajo banke zagotovljen dostop do poceni kapitala (zaradi reguliranja obrestnih mer vlog) in lahko izbranim industrijam odobrijo posojila po ugodnih obrestnih merah v skladu z vladno politiko usmerjanja bank, da zagotavljajo posebno podporo nekaterim spodbujanim in/ali visokotehnološkim industrijam, kot je industrija steklenih vlaken.

(110)

Komisija je od vlade LRK zahtevala pojasnila glede opredelitve in ubeseditve v okrožnici št. 251 ter v njeni predhodni zakonodaji (okrožnica LBK glede povečanja razpona spreminjanja obrestne mere posojil finančnih institucij – YinFa [2003] št. 250). Vendar, kot je bilo pojasnjeno v zgornjem oddelku C.2.2, vlada LRK teh okrožnic ni zagotovila. Vlada LRK je trdila, da je bila okrožnica št. 250 razveljavljena z okrožnico št. 251 in da je bila najnižja dovoljena posojilna obrestna mera odpravljena julija 2013 ter da vlada torej ne posega v bančni sektor.

(111)

Vendar je bila najnižja dovoljena posojilna obrestna mera odpravljena v obdobju preiskave. LBK je zato v večjem delu obdobja preiskave vplivala na določanje obrestnih mer državnih bank. Poleg tega v preiskavi ni bil ugotovljen nikakršen neposredni učinek odprave posojil, ki so jih prejemali vzorčeni proizvajalci. V vsakem primeru najnižje obrestne mere, ki so se uporabljale v obdobju preiskave, niso edini razlog, zakaj Komisija obravnava državne banke kot javne organe.

(112)

Ugotovitve iz protisubvencijske preiskave glede sončnih plošč (22) in solarnega stekla (23), da državne banke v LRK delujejo kot javni organi (glej uvodne izjave od 158 do 168 uredbe o sončnih ploščah in uvodno izjavo 73 uredbe o solarnem steklu), so tudi razpoložljiva dejstva glede statusa državnih bank kot javnih organov v tej preiskavi. Ta dejstva se povzamejo, kot sledi:

(113)

Na podlagi navedenega se sklene, da državne banke izvajajo vladne funkcije v imenu vlade LRK, in sicer obvezno spodbujanje nekaterih gospodarskih sektorjev v skladu z državnim načrtovanjem in političnimi dokumenti. Obsežno vladno lastništvo v državnih bankah potrjuje, da banke pri izvajanju svojih javnih funkcij nadzoruje vlada. Vlada LRK izvaja bistven nadzor nad državnimi bankami, in sicer s široko vladno udeležbo v finančnem sektorju ter zahtevo, da državne banke upoštevajo vladne politike. Zato se šteje, da so državne banke javni organi, ker imajo in izvajajo pooblastilo vlade, ali jim je to dodeljeno.

(114)

Vlada LRK je po razkritju izpodbijala ta sklep z navedbo, da Komisija ni opredelila razlogov za domnevo, da so državne banke javni organi. Komisija meni, da dejstva v zgoraj navedenih uvodnih izjavah utemeljujejo sklep, da so državne banke javni organi.

(115)

Čeprav večino posojil vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotavljajo državne banke, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da majhen delež posojil zagotavljajo tudi zasebne banke. Komisija je zato analizirala, ali kitajska vlada bankam v zasebni lasti v LRK zaupa in/ali ukaže, naj zagotovijo prednostna posojila proizvajalcem steklenih vlaken, in sicer v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne protisubvencijske uredbe.

(116)

V členu 34 zakona o bančništvu je navedeno, da morajo tudi zasebne banke „svojo posojilno dejavnost izvajati v skladu s potrebami nacionalnega gospodarstva in družbenega razvoja ter v duhu državnih industrijskih politik“ (24).

(117)

Preiskava je pokazala, da so bile stopnje obrestnih mer, ki so jih državne in zasebne banke zaračunavale vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, na splošno zelo podobne. To pomeni, da državne banke, ki so glavni akterji na bančnem trgu in na trgu posojil v LRK, določajo obrestne mere za posojila in da zasebne banke preprosto upoštevajo obrestne mere, ki jih določijo državne banke (javni organi).

(118)

V teh okoliščinah se sklene, da zasebne banke ne določajo svojih obrestnih mer neodvisno od poseganja države in da strategijo posojil zasebnih bank usmerja vlada LRK.

(119)

Vlada LRK je po razkritju oporekala razlagi člena 34 zakona o bančništvu, ki jo je podala Komisija, z navedbo, da „Komisija členu 34 pripisuje pomen, ki mu ga nedvomno ni mogoče pripisati“. Poleg tega je pozornost Komisije usmerila k drugim členom zakona o bančništvu, tj. k členom 4, 5 in 7, ki zagotavljajo, da se posojila podeljujejo brez vmešavanja in na podlagi ocene kreditnega tveganja.

(120)

Komisija potrjuje, da ti členi obstajajo, vendar meni, da jih je treba razumeti in brati ob upoštevanju določb člena 34. V zvezi s tem je treba opozoriti, da niti vlada LRK niti banke ali zadevne vzorčene družbe niso mogle dokazati, da so se posojila zagotavljala brez vmešavanja ali na podlagi ustrezne ocene kreditnega tveganja. Nasprotno, preiskava je pokazala, da je eden od proizvajalcev izvoznikov posloval z izgubo, vendar mu je kljub temu uspelo od bank dobiti posojila po običajnih obrestnih merah brez kakršnega koli pribitka zaradi težavnega finančnega položaja.

(121)

Komisija torej ugotavlja, da vlada zasebnim bankam dodeli ali ukaže zagotavljanje prednostnega financiranja na podoben način, kot ga zagotavljajo državne banke, kar pomeni, da gre za finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne protisubvencijske uredbe.

(122)

Banke, ki so sodelujočim proizvajalcem izvoznikom zagotavljale posojila, so v veliki večini državne banke, ki jih na končni stopnji nadzoruje vlada LRK. Te vključujejo glavne poslovne banke in banke za izvajanje politik v LRK, kot so Kitajska razvojna banka, banka EXIM, Kmetijska banka Kitajske, Banka Kitajske, Konstrukcijska banka Kitajske ter Industrijska in poslovna banka Kitajske.

(123)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da vlada LRK namenja prednostna posojila omejenemu številu industrij. Na primer, v sklepu št. 40 je navedeno, da bo kitajska vlada dejavno podpirala razvoj industrij novih materialov, industrija steklenih vlaken pa se šteje za novo industrijo. Poleg tega je vsem finančnim institucijam naročeno, naj zagotovijo kreditno podporo samo za spodbujane projekte, tj. kategorijo, v katero spadajo projekti v zvezi s steklenimi vlakni. S to odločitvijo se obeta tudi izvajanje „drugih politik ugodnosti za spodbujane projekte“.

(124)

Vlada LRK je trdila, da se je Komisija neupravičeno oprla na sklep št. 40, saj zadevni izdelek ni uvrščen med spodbujane industrije. Poleg tega je trdila, da se, tudi če bi se sprejelo, da je industrija spodbujana, na sklep št. 40 ni mogoče sklicevati v zvezi z industrijo, ki ni navedena v sklepu št. 9 („glavni katalog o prestrukturiranju industrije iz leta 2011“).

(125)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki spadajo v kategorije spodbujanih industrij, navedene zgoraj (uvodne izjave 67–76), ter v kategorijo visokotehnološke industrije in industrije z novo tehnologijo. Poleg tega so, v nasprotju s trditvijo vlade, posebna steklena vlakna in z njimi povezani izdelki ter peči za proizvodnjo E-stekla izrecno navedeni v točki 6 poglavja XII sklepa št. 9 (25). Trditev je zato neutemeljena.

(126)

Ugodnost obstaja v obsegu, v katerem se vladna posojila ali posojila zasebnih organov, ki jim vlada zaupa ali ukaže opravljanje funkcij, dodelijo pod pogoji, ugodnejšimi od tistih, ki bi jih prejemnik dejansko lahko pridobil na trgu.

(127)

Komisija se je odločila preveriti oceno kreditnega tveganja, ki so jo izvedle banke, ki so posodile denar vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v obdobju preiskave. Nekateri proizvajalci izvozniki so imeli izgubo. Kljub temu jim je uspelo pri bankah dobiti posojila po referenčni obrestni meri brez kakršnega koli pribitka za tveganje, povezano z njihovim vedno slabšim finančnim položajem. Komisija zato upravičeno dvomi, da so posojila proizvajalcem steklenih vlaken temeljila na natančni oceni tveganja in da je bila na podlagi tega določena obrestna mera.

(128)

Kot je bilo pojasnjeno, ker posojila, ki jih zagotavljajo kitajske banke, izražajo znatno poseganje vlade v bančni sektor in ne izražajo obrestnih mer delujočega bančnega trga, je bila ustrezna referenčna vrednost oblikovana z metodami, opisanimi v nadaljevanju. Poleg tega je Komisija pri določitvi ustrezne referenčne obrestne mere zaradi nesodelovanja vlade LRK uporabila razpoložljiva dejstva.

(129)

Pri oblikovanju ustrezne referenčne vrednosti za posojila, izražena v CNY, se zdi smiselno, da se uporabijo kitajske obrestne mere, prilagojene tako, da kažejo običajno tržno tveganje. Pravzaprav se zdi v primeru, ko je trenutno finančno stanje izvoznikov ugotovljeno na izkrivljenem trgu bančnih posojil ter ko kitajske banke ne predložijo nobenih zanesljivih informacij glede meritev tveganja in določanja bonitetne ocene, nujno, da se ne upošteva kreditna sposobnost kitajskih izvoznikov po nominalni vrednosti, ampak se doda pribitek, ki kaže potencialni učinek kitajskega izkrivljenega trga na njihov finančni položaj.

(130)

Enako velja za posojila, izražena v tujih valutah. Za referenčno vrednost so bile uporabljene podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB, izražene v ustreznih valutah in izdane v OP.

(131)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je Komisija od vlade LRK in sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zahtevala, naj predložijo informacije o posojilnih politikah kitajskih bank in načinu dodeljevanja posojil proizvajalcem izvoznikom. Vendar teh informacij ni prejela. Glede na nezadostno sodelovanje in vsa razpoložljiva dejstva ter v skladu z določbami člena 28(6) osnovne protisubvencijske uredbe se zdi primerno upoštevati, da bi vsa podjetja na Kitajskem dobila samo obveznice najvišje ocene „stopnja nevlaganja“ (BB pri agenciji Bloomberg), in uporabiti ustrezno premijo, pričakovano za obveznice, ki jih izdajo podjetja s to oceno, za običajno obrestno mero Ljudske banke Kitajske.

(132)

Zato se je pri izračunu referenčne obrestne mere za posojila vzorčenim družbam v OP premija za tveganje izračunala na podlagi razlike med obrestnimi merami za obveznice, ki so jih izdale družbe z oceno BB, in obveznice, ki so jih izdale družbe z oceno AAA (to je bonitetna ocena obveznic, ki jih izdaja LRK), evidentirane pri agenciji Bloomberg. Izračunana premija za tveganje se je nato prištela objavljenim posojilnim obrestnim meram LBK za obveznice z oceno BB, pri čemer se je upoštevalo trajanje posojil.

(133)

Ugodnost za proizvajalce izvoznike je bila nato izračunana kot razlika med obrestmi, ki so jih družbe v OP dejansko plačale, in obrestmi, ki bi jih plačale, če bi se za posojila uporabljala referenčna obrestna mera. Ta izračunana ugodnost je bila nato izražena kot odstotni delež celotnega prihodka od prodaje vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(134)

Vlada LRK je po razkritju trdila, da Komisija pri izračunu ugodnosti ne bi smela uporabiti referenčne vrednosti, saj naj bi bila posojila odobrena pod tržnimi pogoji in se torej niso mogla šteti za ugodnost.

(135)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 127–130, je trg bančnih posojil v LRK izkrivljen, zato je po mnenju Komisije uporaba referenčne vrednosti popolnoma upravičena.

(136)

Poleg tega je vlada LRK trdila, da Komisija izbire zadevne referenčne vrednosti ni dovolj utemeljila.

(137)

Komisija meni, da se pri oblikovanju ustrezne referenčne vrednosti za posojila zdi smiselno, da se uporabijo kitajske obrestne mere, prilagojene tako, da kažejo običajno tržno tveganje. Pravzaprav se zdi v primeru, ko je trenutno finančno stanje izvoznikov ugotovljeno na izkrivljenem trgu bančnih posojil ter ko kitajske banke ne predložijo nobenih zanesljivih informacij glede meritev tveganja in določanja bonitetne ocene, nujno, da se doda pribitek, ki kaže potencialni učinek kitajskega izkrivljenega trga na njihov finančni položaj.

(138)

Komisija na podlagi ugotovitev preiskave sklepa, da je imela industrija steklenih vlaken v LRK ugodnosti od prednostnih posojil v OP, ki so jih dodeljevale državne in zasebne banke. Financiranje industrije steklenih vlaken je subvencija v smislu osnovne uredbe, ker

(139)

Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti se lahko za to subvencijo uvedejo izravnalni ukrepi.

(140)

V členu 6(b) osnovne protisubvencijske uredbe je določeno, da je treba ugodnost od prednostnih posojil izračunati kot razliko med zneskom plačanih obresti in zneskom, ki bi ga plačala družba za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga lahko pridobila na trgu. Ker Komisija, kot je že bilo navedeno, ni prejela kakršnih koli pomembnih ocen tveganja, je oblikovala tržno referenčno vrednost za primerljiva komercialna posojila.

(141)

Ugodnost v OP je bila izračunana kot razlika med dejansko plačanimi obrestmi v OP in obrestmi, ki bi bile plačane pri uporabi referenčne vrednosti.

(142)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je trdil, da je Komisija pri izračunu ugodnosti za eno posojilo uporabila napačno obrestno mero, ki jo je družba dejansko plačala. Ta trditev je bila sprejeta in Komisija je izračun popravila. Vendar popravljeni izračun ni vplival na ugotovljeno subvencijsko stopnjo.

(143)

Subvencijske stopnje, izračunane za vzorčene proizvajalce izvoznike, ki temeljijo na tej metodologiji, so naslednje:

(144)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki niso v OP prejeli nobenega finančnega prispevka iz preostalih referenčnih posojilnih shem, navedenih v zgornjem oddelku C.3.

(145)

Vzorčene družbe niso v OP prejele nobenega finančnega prispevka iz programov „znane blagovne znamke“, „najboljše kitajske blagovne znamke“ ali „sredstva za širitev dejavnosti v provinci Guangdong“.

(146)

Vzorčene družbe so od različnih vladnih organov na različnih ravneh prejele enkratna nepovratna sredstva, zaradi česar so v OP prejele ugodnost. Za ta nepovratna sredstva se šteje, da spadajo pod trditve glede programov nepovratnih sredstev v pritožbi, saj je bilo v slednji navedeno, da so proizvajalci steklenih vlaken prejeli ta enkratna nepovratna sredstva od pokrajinskih in lokalnih vladnih organov in da so jim ta prinesla ugodnosti, saj so denarna sredstva prejeli brez ustreznega obravnavanja.

(147)

Komisija je v zvezi s temi specifičnimi nepovratnimi sredstvi ponudila, da bi se dodatno posvetovala z vlado LRK.

(148)

Vlada LRK je posvetovanjem nasprotovala z utemeljitvijo, da to ne bi bilo v skladu s Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih („Sporazum SIU“), saj bi se morala takšna posvetovanja izvesti pred začetkom preiskave, in da bi preverjanje informacij v zvezi z vsako posamezno shemo nesorazmerno obremenilo kitajske oblasti.

(149)

Pri večini nepovratnih sredstev je šlo za zanemarljive zneske. Komisija jih zato ni nadalje preiskovala.

(150)

Komisija pa je vseeno preiskala en poseben, sorazmerno velik znesek nepovratnih sredstev, namenjen gradnji prenočitvenih objektov za zaposlene, ki je bil dodeljen eni od vzorčenih družb in za katerega se šteje, da je povezan s trditvami glede programov nepovratnih sredstev v pritožbi.

(151)

Iz začasne narave zgoraj navedenih nepovratnih sredstev je jasno razvidno, da ta niso bila na voljo drugim družbam in so bila torej v skladu z opredelitvijo iz člena 4(2)(a) osnovne protisubvencijske pogodbe specifična. Komisija na podlagi zbranih dokazov o prejemu teh nepovratnih sredstev in zaradi odsotnosti kakršnih koli drugih informacij ta nepovratna sredstva šteje za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne protisubvencijske uredbe, s čimer je bila zadevnemu proizvajalcu izvozniku dodeljena ugodnost.

(152)

Družba, ki je prejela sredstva, je po razkritju trdila, da so bila sredstva družbi dodeljena za obnovitev osnovnih sredstev, ki se amortizirajo v 50 letih. Subvencija bi se morala torej porazdeliti na obdobje 50 let, za izračun subvencijske stopnje pa bi se morala uporabiti le vrednost v višini 1/50, kar ustreza ugodnosti, prejeti v OP.

(153)

Družba ni predložila nobenega dokaza, s katerim bi utemeljila 50-letno amortizacijsko dobo za naložbo v osnovna sredstva, v tem primeru zgradbo, ki se uporablja kot prenočitveni objekt za zaposlene. Dejanska amortizacijska doba osnovnih sredstev družbe je običajno veliko krajša, in sicer od 10 do 20 let. Na podlagi navedenega je ugodnost, pridobljena z zadevnimi sredstvi, zanemarljiva, zato zanjo niso potrebni izravnalni ukrepi.

(154)

Na podlagi programa „dve leti brez, tri leta polovica“ podjetjem s tujimi naložbami („PTN“) prvi dve leti ni treba plačati davka od dohodka družb, v naslednjih treh letih pa namesto 25-odstotnega davka plačajo le 12,5-odstotni davek.

(155)

Pravna podlaga tega programa sta člen 8 Zakona o davku od dohodkov Ljudske republike Kitajske za podjetja s tujimi naložbami in tuja podjetja („zakon o obdavčitvi PTN“) in člen 72 Izvedbenih pravil Zakona o davku od dohodkov Ljudske republike Kitajske za podjetja s tujimi naložbami in tuja podjetja. Po navedbah vlade LRK se je ta program končal v skladu s členom 57 Zakona o davku od dohodkov podjetij iz leta 2008 s prehodnim obdobjem do konca leta 2012. Zakon tako jasno navaja, da bodo ugodnosti v okviru te sheme obstajale v davčnem letu 2012.

(156)

Shema „dve leti brez, tri leta polovica“ je družbam prinesla ugodnosti v poslovnem letu 2012, po tem letu pa je bila po navedbah vlade LRK ukinjena. Nobena od vzorčenih družb ni tuje podjetje, ki bi bilo lahko v OP upravičeno do te davčne sheme.

(157)

Vzorčene družbe niso v OP iz tega programa prejele nobenega finančnega prispevka. V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da je shemo ukinila vlada LRK.

(158)

Zaradi tega programa lahko družbe, ki lahko dokažejo, da izpolnjujejo določen sklop meril, v skladu s katerim se jim prizna status „visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo“, prejmejo 15-odstotno znižanje davka od dohodkov družb v primerjavi s standardno 25-odstotno davčno stopnjo.

(159)

Pravna podlaga za ta program so člen 28(2) Zakona o davku od dohodkov podjetij iz leta 2008, „Upravni ukrepi za določitev visokotehnoloških podjetij in podjetij z novo tehnologijo“ (Guo Ke Fa Huo [2008] št. 172), člen 93 Predpisov o izvajanju Zakona o davku od dohodkov podjetij ter Obvestilo državne davčne uprave o vprašanjih v zvezi s plačilom davka od dohodkov s strani visokotehnoloških podjetij in podjetij z novo tehnologijo (Guo Shui Han [2008] št. 985).

(160)

Ta shema se uporablja za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki jih je kot take priznala vlada LRK. Da bi bila podjetja upravičena do te sheme, morajo imeti temeljne pravice neodvisne intelektualne lastnine in morajo izpolnjevati naslednje zahteve, navedene v pravni podlagi in povzete, kot sledi:

(161)

Za nekatere vzorčene proizvajalce izvoznike je bilo ugotovljeno, da so to shemo uporabljali, pri čemer so namesto 25 % plačali le 15 % davka od dohodkov družb. Te družbe so se prijavile kot visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo ter so prejele uradno obvestilo, da so izpolnile merila iz sheme in so zato upravičene, da ustrezno izpolnijo svoje davčne napovedi o prihodkih družb.

(162)

Komisija meni, da je ta shema subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne protisubvencijske uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka vlade LRK, ki zadevnim družbam prinaša ugodnosti. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku.

(163)

Ta subvencija je specifična v skladu s členom 4(2)(a) osnovne protisubvencijske uredbe, saj je omejena na podjetja, ki prejmejo potrdilo visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo ter izpolnjujejo vse zahteve upravnih ukrepov iz leta 2008. Zadevni vzorčeni proizvajalci izvozniki so tako potrdilo prejeli. Zakonodaja ali organ, ki odloča o dodelitvi, nista določila objektivnih meril za upravičenost.

(164)

Vlada LRK je po razkritju izpodbijala sklepe Komisije z navedbo, da so bila merila za upravičenost objektivna in se uporabljajo enako za vse družbe v LRK. Zato ne izpolnjujejo merila specifičnosti.

(165)

Komisija te trditve ne sprejme. Sredstva so na voljo le za družbe s posebnimi lastnostmi (visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo), ne za vse industrije in vse sektorje. Poleg tega upravičenost ni samodejna, ampak je odvisna od dodelitve potrdila visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki ga po diskrecijskem postopku izda pristojni organ. Shema je torej specifična.

(166)

Komisija zato meni, da se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.

(167)

Komisija je znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala kot razliko med zneskom običajno plačanega davka v OP in zneskom, ki so ga zadevne družbe v OP dejansko plačale.

(168)

Ta program družbi omogoča, da uveljavi davčno olajšavo na nakup na domačem trgu proizvedene opreme, če je projekt skladen z industrijskimi politikami vlade LRK. Od davčne obveznosti iz preteklega leta, ki se je povečala zaradi nakupa na domačem trgu proizvedene opreme, se lahko odbije davčna olajšava v višini do 40 % nakupne cene te opreme.

(169)

Pravno podlago za ta program obsegajo Začasni ukrepi v zvezi z davčno olajšavo za odbitek davka od dohodkov pravnih oseb za naložbe v opremo za projekte tehnološke prenove, proizvedeno na domačem trgu, z dne 1. julija 1999 ter Obvestilo državne davčne uprave št. 52 o prenehanju izvajanja politike o davčnih odbitkih in oprostitvi plačila davka od dohodkov pravnih oseb za naložbe družb v nakup opreme, proizvedene na domačem trgu [leto 2008], z začetkom veljavnosti 1. januarja 2008.

(170)

Vlada LRK je trdila, da je bil ta program končan januarja 2008 v skladu z navedenim obvestilom št. 52. Vendar je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je ena od vzorčenih družb v OP izkoristila ugodnosti tega programa.

(171)

Ta program se šteje kot subvencija, saj zagotavlja finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka vlade LRK v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ta program zagotavlja ugodnosti za prejemnike v znesku, ki je enak davčnemu prihranku v smislu člena 3(2) osnovne protisubvencijske uredbe. Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(4)(b) osnovne protisubvencijske uredbe, saj je davčni prihranek pogojen z uporabo domačega blaga pred uvoženim.

(172)

Komisija je znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala kot razliko med zneskom običajno plačanega davka v OP in zneskom, ki so ga dejansko plačale zadevne družbe v OP.

(173)

Stopnja te subvencije v OP za družbo Jiangsu Changhai Group je 0,2 %.

(174)

En proizvajalec izvoznik je po razkritju trdil, da ni bil upravičen do finančnega prispevka v okviru sheme „Znižanje davka od dohodkov za PTN, ki kupujejo opremo, proizvedeno na Kitajskem“, ker ni družba, v katero se vlaga tuji kapital. Zato mu je Komisija napačno pripisala ugodnost iz te sheme na podlagi razpoložljivih dejstev. Trdil je še, da so bile ugotovljene manjše napake v izračunih. Obe trditvi sta bili sprejeti in izračun subvencijske stopnje je bil ustrezno popravljen.

(175)

Predmet preiskave je bila tudi davčna izravnava za raziskave in razvoj. Vendar je šlo pri tem ukrepu za zanemarljive zneske. Komisija ga zato ni nadalje preiskovala.

(176)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki niso v OP iz preostalih programov oprostitev davka, navedenih v zgornjem oddelku C.3, prejeli nobenega finančnega prispevka.

(177)

Ta program zagotavlja oprostitev plačila DDV in uvoznih dajatev za podjetja, v katera se vlaga tuji kapital, ali domača podjetja za uvoz osnovnih delovnih sredstev, ki jih uporabljajo v proizvodnji. Da bi bila upravičena do oprostitve, oprema ne sme biti uvrščena na seznam neupravičene opreme, družba, ki zanjo zaprosi, pa mora pridobiti certifikat za projekt, ki ga spodbuja država, ki ga izdajo kitajski organi ali agencija NDRC v skladu z ustrezno naložbeno, davčno in carinsko zakonodajo.

(178)

Pravna podlaga tega programa so Okrožnica državnega sveta o prilagoditvi davčnih politik za uvoženo opremo, Guo Fa št. 37/1997, Obvestilo ministrstva za finance, splošne carinske uprave in državne davčne uprave o prilagoditvi določenih politik o preferencialnih uvoznih dajatvah, Objava ministrstva za finance, splošne carinske uprave in državne davčne uprave [2008] št. 43, Obvestilo agencije NDRC št. 316 2006 z dne 22. februarja 2006 o pomembnih vprašanjih glede obravnavanja pisnega potrdila o domačih projektih ali projektih, financiranih s tujim kapitalom, katerih razvoj spodbuja država, ter katalog uvoženih izdelkov, ki niso izvzeti iz plačila dajatve, za podjetja, v katera se vlaga tuji kapital, ali domača podjetja iz leta 2008.

(179)

Vse vzorčene družbe so bile upravičene do ugodnosti iz te sheme.

(180)

Za ta program se šteje, da zagotavlja finančne prispevke v obliki opuščenega prihodka vlade LRK v smislu člena 3(1)(a)(ii), saj so podjetja, v katera se vlaga tuji kapital, in druga upravičena domača podjetja oproščena plačila DDV in/ali tarif, ki bi sicer zapadle v plačilo. Zato ta program družbam prejemnicam prinaša ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne protisubvencijske uredbe. Program je specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne protisubvencijske uredbe, saj zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejuje dostop do programa na podjetja, ki vlagajo v okviru posebnih poslovnih kategorij, izrecno opredeljenih z zakonom, in spadajo v kategorijo spodbujanih podjetij ali omejeno kategorijo B v skladu s katalogom za usmerjanje industrij za tuje naložbe in prenos tehnologije, ali podjetja, ki so v skladu s katalogom ključnih industrij, izdelkov in tehnologij, pri katerih država spodbuja razvoj.

(181)

Vlada LRK je po razkritju izpodbijala sklepe Komisije z navedbo, da so bila merila za upravičenost objektivna in se uporabljajo enako za vse družbe v LRK. Zato ne izpolnjujejo merila specifičnosti. Vendar ni navedla nobenih posebnih določb zakonodaje, s katerimi bi utemeljila svoje trditve, niti ni predložila nobenega prepričljivega dokaza o tem, da je upravičenost samodejna.

(182)

Vlada LRK in eden od proizvajalcev izvoznikov sta še trdila, da Komisija ne more izravnati morebitnih ugodnosti v zvezi z DDV, ki so jih morda prejele tri vzorčene družbe, saj oprostitev plačila DDV, odobrenih v preteklosti, od leta 2009 ni mogoče več koristiti. Zato bi, tudi če bi za zadevno uvoženo opremo veljala od 5- do 10-letna povprečna amortizacijska doba, domnevne ugodnosti potekle pred uvedbo ukrepov ali se najverjetneje ne bi nadaljevale v celotnem petletnem obdobju izvajanja ukrepov.

(183)

Komisija opozarja, da je amortizacijska doba nekatere uvožene opreme veliko daljša kot 10 let in bi lahko v nekaterih primerih trajala 15 ali 20 let. Komisija ob tem ni izravnala nobene ugodnosti iz nakupov uvožene opreme, opravljenem po letu 2009. Vlada LRK pa priznava, da bi družbe lahko koristile ugodnosti iz sheme tudi še „krajši čas“ po uvedbi ukrepov. Ta argument se zato zavrne.

(184)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek oprostitev plačila DDV in dajatev za uvoženo opremo. Da bi se zagotovilo, da znesek, proti kateremu se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, zajema le OP, se je prejeta ugodnost amortizirala v življenjski dobi opreme v skladu z običajnimi računovodskimi postopki proizvajalca izvoznika.

(185)

Določene stopnje subvencije za to shemo v OP za vzorčene proizvajalce izvoznike so:

(186)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki niso v OP prejeli nobenega finančnega prispevka iz preostalih programov posrednih oprostitev davka, navedenih v zgornjem oddelku C.3.

(187)

Ugotovljeno je bilo, da z nakupom surovin, vode ali električne energije, ki bi ga v OP opravili vzorčeni proizvajalci izvozniki, niso bile povezane nobene subvencije.

(188)

Družbe ne morejo kupiti zemljišč v LRK, ampak lahko od lokalnih organov kupijo samo pravico do rabe zemljišča.

(189)

V Zakonu LRK o upravljanju zemljišč je navedeno, da vsa zemljišča pripadajo ljudstvu in jih ni mogoče kupiti ali prodati, določeni pa so pogoji, v skladu s katerimi lahko družbe kupijo pravice do rabe zemljišč prek javnih razpisov, ponudb ali dražb.

(190)

Načeloma naj bi sistem dražb omogočil, da ceno za pravico do rabe posameznega zemljišča oceni trg, zato naj bi bila cena določena neodvisno. Vendar pa je vlada LRK navedla, da v vsakem primeru določa najnižje cene za vsak razred zemljišča (zemljišča so razvrščena v razrede od 1 do 15 na podlagi kakovosti zemljiške parcele), pod katero cena za pravico do rabe zemljišča ne more pasti.

(191)

Vlada LRK nadzira tudi ponudbo zemljišč, tako da s kvoto na provinco in na leto omejuje površino zemljišča, za rabo katerega se lahko prodajo pravice za industrijske ali stanovanjske namene.

(192)

Komisija za noben nakup pravice do rabe zemljišča, ki so ga opravili vzorčeni proizvajalci izvozniki, ni našla nobenega dokaza o dražbenem postopku, v katerem bi bila neodvisno določena cena za pravico do rabe zemljišča. Proizvajalec izvoznik, ki mu je bilo dodeljeno zemljišče, je zanj ponudil izklicno ceno in je bil edini ponudnik, zato mu je bila dodeljena pravica do rabe zemljišča. Vlada LRK je po razkritju trdila, da se ne strinja z ugotovitvijo Komisije, da v LRK ne deluje trg za prodajo pravic do rabe zemljišč. Vendar svoje trditve ni podprla z novimi argumenti.

(193)

Ugotovitve preiskave potrjujejo, da je položaj v zvezi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč v LRK nejasen in nepregleden ter da organi cene pogosto določajo samovoljno. Organi cene določajo v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki jim med drugim nalaga tudi merilo, da pri določanju cene industrijskega zemljišča upoštevajo industrijsko politiko (29).

(194)

Poleg tega neodvisne javno dostopne informacije kažejo, da se zemljišča v LRK zagotavljajo po cenah pod običajno tržno stopnjo (30).

(195)

Zato so vzorčene družbe plačale ceno, ki jo je določila vlada LRK. Pravica do rabe zemljišča se zagotavlja s plačilom, ki je nižje od primernega, v primerjavi s tržno referenčno vrednostjo, določeno v oddelku (e).

(196)

Stanje glede zemljišč v LRK je obravnavano tudi v Delovnem dokumentu Mednarodnega denarnega sklada, ki potrjuje, da se pri zagotavljanju pravic do uporabe zemljišč kitajski industriji ne upoštevajo tržni pogoji (31).

(197)

Komisija je sklenila, da bi bilo zagotavljanje pravic do rabe zemljišča s strani vlade LRK treba šteti za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(iii) in člena 3(2) osnovne protisubvencijske uredbe v obliki zagotavljanja blaga, ki družbam prinaša ugodnosti. Ker se v preiskavi ni odkril obstoj delujočega trga za prodajo pravic do rabe zemljišč v LRK, uporaba zunanje referenčne vrednosti (glej oddelek (e)) dokazuje, da je znesek za pravice do rabe zemljišč, ki so ga plačali vzorčeni izvozniki, nižji od tržnega tečaja.

(198)

Ta subvencija je specifična v skladu s členom 4(2)(a) in 4(2)(c) osnovne protisubvencijske uredbe, saj sklep št. 40 državnega sveta od javnih organov zahteva, da zemljišče zagotovijo spodbujanim industrijam, pri čemer je ena od njih industrija steklenih vlaken, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 67 do 82. V členu 18 sklepa št. 40 je pojasnjeno, da industrije, ki so „omejene“, ne bodo imele dostopa do pravic do rabe zemljišč.

(199)

Ugodnost je razlika med ceno, plačano za pravico do rabe zemljišča, in ustrezno zunanjo referenčno vrednostjo.

(200)

Komisija šteje kitajski Tajpej za primerno zunanjo referenčno vrednost iz naslednjih razlogov:

(201)

Vlada LRK je po razkritju oporekala uporabi kitajskega Tajpeja za referenčno vrednost z navedbo, da je gostota naseljenosti v kitajskem Tajpeju veliko večja kot v LRK, zato stanje glede zemljišč in cene obeh držav niso primerljivi. Komisija meni, da je bila glede na številne razloge, navedene v predhodnih uvodnih izjavah, referenčna vrednost izbrana na utemeljeni podlagi.

(202)

Poleg tega je eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov po razkritju trdil, da uporaba kitajskega Tajpeja ne ustreza gospodarskim razmeram v zadevni provinci, v kateri ima sedež, vendar ni navedel druge možnosti. Trdil je še, da se zemljepisna bližina LRK in Tajpeja ne bi smela šteti za veljavno merilo za izbor zadevne referenčne vrednosti, vendar svoje trditve ni utemeljil. Glede na pomanjkanje predlogov v zvezi z alternativno referenčno vrednostjo je bila potrjena uporaba kitajskega Tajpeja.

(203)

Komisija je ob upoštevanju vseh teh dejavnikov ugotovila, da bi bile cene pravic do rabe zemljišč v LRK, če bi prevladali tržni pogoji, za vzorčene proizvajalce izvoznike zelo podobne cenam zemljišč v kitajskem Tajpeju.

(204)

Povprečne cene zemljišča v kitajskem Tajpeju v letu 2012 so bile pridobljene pri industrijskem uradu Ministrstva za gospodarske zadeve in za določitev cene zemljišča za vsako koledarsko leto prilagojene na podlagi inflacijskih stopenj in spreminjanja BDP. Ker pravice do rabe zemljišča veljajo 50 let in so na tej podlagi amortizirane, ugodnost v OP znaša 1/50 razlike med referenčno ceno in dejansko plačano ceno.

(205)

Ugotovljena subvencijska stopnja za zagotavljanje zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega, znaša:

(206)

Komisija je zneske subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu z določbami osnovne protisubvencijske uredbe za preiskovane družbe izračunala za vsako shemo posebej, za izračun skupnega zneska subvencij za vsakega proizvajalca izvoznika v OP pa je te zneske seštela.

(207)

Komisija je za izračun spodaj navedenih splošnih stopenj subvencije najprej izračunala odstotek subvencioniranja, pri čemer je znesek subvencije dodeljen za skupne prihodke od prodaje družbe. Ta odstotek je bil nato uporabljen za izračun subvencije, dodeljene izvozu zadevnega izdelka v Unijo v OP.

(208)

Nato je bil izračunan znesek subvencije na tono zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo v OP, spodaj navedene stopnje pa so bile izračunane kot odstotek vrednosti stroškov, zavarovanja in prevoznine („CIF“) za isti izvoz na tono.

(209)

V skladu s členom 15(3) osnovne protisubvencijske uredbe je skupna stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, izračunana na podlagi skupnega tehtanega povprečja stopnje subvencije, določene za sodelujoče proizvajalce izvoznike v vzorcu, razen skupine, v katero spada proizvajalec izvoznik, za katerega veljajo določbe člena 28(1).

(210)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo osem proizvajalcev. Ti sestavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne protidampinške uredbe in člena 9(1) osnovne protisubvencijske uredbe.

(211)

Po ugotovitvah je v obdobju preiskave celotna proizvodnja v Uniji znašala od 530 000 do 580 000 ton. Komisija je znesek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, ki jih je predložilo združenje APFE. Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, so bili v vzorec izbrani proizvodni obrati treh proizvajalcev Unije, ki so predstavljali 52 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(212)

Na podlagi informacij iz pritožbe/zahtevka za pregled, kjer so bili razkriti dejanski makroekonomski kazalniki pritožnikov/vložnikov, in ob upoštevanju dejstva, da zelo malo proizvajalcev Unije ni bilo del pritožnikov/vložnikov, se zdi primerno, da se dejanski združeni makroekonomski kazalniki za vse proizvajalce Unije ne razkrijejo, saj bi lahko vsaka zainteresirana stran razbrala manjkajoče podatke, ki zadevajo družbe, ki niso vložile pritožbe/zahtevka.

(213)

Vlada LRK je po dokončnem razkritju oporekala zaupni obravnavi in predložitvi razponov za skupno potrošnjo Unije in drugih podatkov o makroekonomskih kazalnikih škode.

(214)

Če so proizvajalci, ki niso vložili pritožbe, Komisiji predložili zahtevek ali navedli dober razlog za spoštovanje zaupnih podatkov, je morala Komisija to upoštevati. Z razkritjem natančnih makroekonomskih kazalnikov bi se omogočilo prepoznavanje zaupnih podatkov teh proizvajalcev, kar bi škodilo njihovim interesom. Trditev se zato zavrne.

(215)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (i) obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, kar temelji na podatkih, ki jih je predložilo združenje APFE, in (ii) uvoza iz tretjih držav, kar temelji na podatkih, pridobljenih iz Eurostata (COMEXT).

(216)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v metričnih tonah)

(217)

Potrošnja Unije se je med letom 2010 in OP povečala za 3 %.

(218)

En uporabnik je po končnem razkritju trdil, da se je potrošnja Unije leta 2009 zmanjšala za skoraj 30 %. V zvezi s tem je trdil, da 3-odstotno povečanje od leta 2010 ni znatno. Komisija pa to povečanje ni štela za znatno, temveč je le navedla, da se je potrošnja v zadevnem obdobju povečala.

(219)

Spodnja analiza zajema dampinški in subvencionirani uvoz identičnih vzorčenih proizvajalcev v LRK in identično obdobje preiskave.

(220)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v metričnih tonah) in tržni delež

(221)

Obseg uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 14 %, tržni delež pa za 17 %. Vendar leto 2010 ni ustrezno referenčno leto, zato bi bilo gibanje uvoza natančneje analizirano, če bi se upoštevalo še predhodno leto 2009, kot je prikazano v zgornji preglednici. V letu 2010 so si namreč uvozniki Unije zagotovili velike zaloge kitajskih izdelkov iz steklenih vlaken pred uvedbo začasnih dajatev septembra 2010. Preiskava je dejansko pokazala, da so bile v prvih devetih mesecih leta 2010 iz LRK uvožene veliko večje količine kot običajno. Leta 2009 je bilo iz LRK uvoženih približno 99 000 ton, medtem ko je bilo leta 2010 uvoženih več kot 152 000 ton, potem pa se je leta 2011 uvoz zmanjšal na približno 109 000 ton. Iz gibanja je razvidno občutno povečanje uvoza od leta 2009 naprej. Obseg uvoza iz Kitajske se je od leta 2011 povečal za 20 %, zato se je tržni delež znova povečal na 2 odstotni točki.

(222)

Številne strani so ponovile svoje trditve, da sta se obseg uvoza iz LRK in njegov tržni delež od leta 2010 do konca OP zmanjšala in da torej ni bilo znatnega povečanja uvoza, kot je zahtevano v členu 3(2) Protidampinškega sporazuma in členu 15(2) sporazuma SIU. Poleg tega trdijo, da leto 2009 ni ustrezno referenčno leto iz naslednjih razlogov: i) v osnovni protidampinški uredbi in osnovni protisubvencijski uredbi ni pravne podlage, poleg tega je v Mexico-Steel Pipes and Tubes Panel navedeno, da „preiskovalni organ ne sme uporabiti posameznih delov časovnega obdobja“, ii) ni dokaza v podporo trditvi, da je bil uvoz v letu 2010 rezultat kopičenja zalog, in iii) podatki iz leta 2009 niso bili upoštevani pri nobenem drugem vidiku ocenjevanja škode, zato ocena ni objektivna.

(223)

V zvezi s prvo in tretjo trditvijo v osnovni protidampinški uredbi in osnovni protisubvencijski uredbi, ki sta veljavna zakonodaja, ni podrobneje opredeljeno, katero obdobje se mora uporabiti za analizo gibanj. Zato ni razloga, da se leto 2009 ne bi moglo upoštevati za analizo gibanj uvoza iz LRK. Analiza zaradi tega ni neobjektivna, temveč, nasprotno, dodatno dopolnjuje analizo, izvedeno v zvezi s položajem industrije Unije. Leto 2009 se je poleg obravnavanega obdobja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 219, upoštevalo samo v povezavi s posebnimi kazalniki škode, povezanimi s kitajskim uvozom. Pri vseh drugih kazalnikih škode ni bilo objektivnih razlogov, zakaj se ne bi mogla v celoti upoštevati vsa leta obdobja.

(224)

V zvezi z drugo trditvijo je učinek kopičenja zalog zelo jasno razviden iz mesečnih podatkov o uvozu, pridobljenih iz podatkovne zbirke, vzpostavljene v skladu s členom 14(6) osnovne protidampinške uredbe (glej grafični prikaz 1) (34). Pred uvedbo začasnih ukrepov se je uvoz zadevnega izdelka iz LRK močno povečal v drugem in tretjem četrtletju leta 2010 (za potrošnjo pred koncem leta 2010/na začetku leta 2011 zaradi omejenega roka uporabe). To ni bilo v skladu s podobnim povečanjem potrošnje, kar kaže na to, da je bil ta uvoz namenjen kopičenju zalog zaradi pričakovane uvedbe ukrepov. Vlada LRK ni predložila drugačne razlage za to povečanje, zato lahko Komisija razumno meni, da je šlo pred uvedbo začasnih ukrepov konec leta 2010 za kopičenje zalog. To je razvidno tudi iz dejstva, da je bila raven mesečnega uvoza iz LRK v obdobju med začasnimi in dokončnimi ukrepi (četrto četrtletje leta 2010 in prvo trimesečje leta 2011) zelo nizka. Ko so se ukrepi na dokončni stopnji znižali (marca 2011), so se ravni mesečnega uvoza znova povečale na ustaljeno raven.

Grafični prikaz 1

Uvoz zadevnega izdelka iz LRK (mesečni obseg)

Vir: podatkovna zbirka iz člena 14(6)

(225)

Kitajske uvozne cene (brez veljavnih protidampinških dajatev) so se gibale na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene

(226)

Kitajske uvozne cene CIF (brez veljavnih protidampinških dajatev) so se v obravnavanem obdobju znižale z 911 EUR/tono na 834 EUR/tono. To pomeni, da so se v obravnavanem obdobju znižale za 8 %.

(227)

Vlada LRK in uporabniki so trdili, da je primerjava povprečnih uvoznih cen brez analize nabora izdelkov zavajajoča. Poleg tega je vlada LRK trdila, da je večino uvoza iz LRK predstavljala najcenejša vrsta izdelka, torej rovingi.

(228)

V nasprotju s trditvijo se je v analizi v celoti upošteval nabor izdelkov, saj je Komisija primerjala prodajne cene kitajskih proizvajalcev izvoznikov s prodajnimi cenami vzorčenih proizvajalcev Unije za vsako vrsto izdelka. Enak pristop je uporabila tudi v prvotni preiskavi.

(229)

Vlada LRK je po dokončnem razkritju zahtevala kitajske uvozne cene na vrsto izdelka iz preglednice 3, glede na to, da so bili podatki na vrsto izdelka uporabljeni za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in škode.

(230)

Za prikaz gibanja v zadevnem obdobju je uporabljena povprečna kitajska uvozna cena iz preglednice 3. Ob tem je za prikaz gibanj primerna uporaba povprečnih cen. Za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in škode so bili uporabljeni podatki na vrsto izdelka.

(231)

Za določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvožene vrste izdelka vzorčenih kitajskih proizvajalcev, ki so se zaračunale prvi neodvisni stranki na trgu Unije in so se določile na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za carine, protidampinške dajatve ter stroške po uvozu. Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti trgovinski ravni. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek tehtane povprečne cene franko tovarna vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Rezultat je za glavnega kitajskega izvoznika v Unijo kljub trenutnim protidampinškim ukrepom (in carinam), dodanim uvozni ceni, pokazal stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 2 %. Večina drugega uvoza se je izvajala po cenah, primerljivih s cenami Unije.

(232)

En proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju trdil, da je bilo pri vrednostih CIF treh PCN nekaj nepravilnosti.

(233)

Trditev je bila pravilna in Komisija je popravila zadevne vrednosti CIF, kar je povzročilo manjšo spremembo v stopnji nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnji nelojalnega nižanja ciljnih cen tega proizvajalca izvoznika (glej uvodno izjavo 440).

(234)

Več strani je trdilo, da v OP ni bilo znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen. Navedle so, da je 2-odstotna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen na posameznega izvoznika skoraj stopnja de minimis, zato se ne more šteti za znatno. Poleg tega so se sklicevale na prakso Komisije, pri kateri se je za omejeno nelojalno nižanje prodajnih cen ali nelojalno nižanje prodajnih cen v višini 6 % štelo, da zaradi omejenega obsega uvoza ne vpliva na splošno raven cen v Uniji.

(235)

Kljub trenutnim protidampinškim dajatvam se nelojalno nižanje prodajnih cen še nadaljuje. Sklicevanje na prakso Komisije je zavajajoče. Pri „kompaktnem natrijevem karbonatu“ (35) se je za nelojalno nižanje prodajnih cen v višini 6 % štelo, da praktično ne vpliva na splošne ravni cen zaradi omejenega obsega uvoza v kombinaciji z 1,4-odstotnim tržnim deležem države izvoznice. Tržni delež LRK v OP je bil od 15 % do 20 %. V primeru „nekaterih sistemov za optično lasersko branje“ (36) je bilo navedeno omejeno nelojalno nižanje prodajnih cen v povezavi z (i) velikim povečanjem potrošnje Unije (129 %) in (ii) naravo zadevnega izdelka, nehomogenega izdelka s številnimi lastnostmi in tehničnimi razlikami, podvrženega hitremu tehnološkemu razvoju. V trenutnih preiskavah je trg zadevnega izdelka popolnoma drugačen, zato je treba obseg nelojalnega nižanja prodajnih cen obravnavati v zadevnem tržnem okviru. Zadevni izdelek je homogen osnovni izdelek za okrepitev na precej stabilnem trgu. Tak trg je bolj občutljiv za spremembe cen, zato lahko nanj močno vpliva že manjša sprememba cene. Dejstvo, da ni bilo večjega nelojalnega nižanja prodajnih cen, zato sklepov Komisije ne spremeni. Nasprotno, to je bilo pri ocenjevanju v celoti upoštevano. Vsak primer se oceni na podlagi individualnih razmer in stanje škode prikazujejo številni kazalniki, med katerimi ni nobeden odločilen.

(236)

V skladu s členom 3(5) osnovne protidampinške uredbe in členom 8(4) osnovne protisubvencijske uredbe je preiskava učinka dampinškega in subvencioniranega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(237)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 17–25, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(238)

Komisija je pri ugotavljanju škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je Komisija ocenjevala na podlagi podatkov, predloženih v pritožbi in zahtevku za pregled, ter naknadno predloženih podatkov, po možnosti navzkrižno preverjenimi s statističnimi podatki. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske podatke je Komisija ocenjevala na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Pri obeh sklopih podatkov je bilo ugotovljeno, da so podatki reprezentativni za gospodarski položaj industrije Unije.

(239)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in subvencij ter okrevanje od preteklega dampinga ali subvencioniranja.

(240)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(241)

Odstopanja pri letni proizvodnji so v Uniji običajna, saj je treba vsakih 7 do 10 let na novo postaviti peči, zaradi česar je obseg proizvodnje v letu pred ponovno postavitvijo večji zaradi ustvarjanja zalog, v letu, ko peč ne deluje zaradi ponovne postavitve, pa manjši. V letu, ko je delovanje peči ustavljeno zaradi ponovne postavitve, je manjša tudi proizvodna zmogljivost.

(242)

Ob upoštevanju teh pomislekov so se celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(243)

Ob upoštevanju povečane potrošnje v Uniji (za 3 %) se je proizvodnja podobnega izdelka industrije Unije med letom 2010 in OP zmanjšala za 5 %. Med letom 2010 in OP se je zmanjšala tudi proizvodna zmogljivost, in sicer za 4 %. Izkoriščenost zmogljivosti je z izjemo zmanjšanja v letu 2012 v obravnavanem obdobju ostala razmeroma nespremenjena.

(244)

Med letoma 2011 in 2012 se je proizvodnja zmanjšala za 11 odstotnih točk, proizvodna zmogljivost pa za 4. To je bila posledica prestrukturiranja industrije Unije in zaprtja nekaterih njenih obratov. Proizvajalec steklenih vlaken Ahlstrom je prenehal s proizvodnjo konec leta 2011, obrat Owens Corning Vado Ligure v Italiji pa leta 2012, ker si nista mogla opomoči od dampinškega uvoza. Vendar industrija Unije meni, da bo lahko po prestrukturiranju in ponovni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev uspešna, kar pojasnjuje, zakaj še vedno vlaga v ponovno postavitev obstoječih peči.

(245)

Vlada LRK je po dokončnem razkritju trdila, da je Komisija za peči navedla krajšo življenjsko dobo od povprečne in da so zato naložbe proizvajalcev Unije in/ali uporaba peči zelo neučinkovite.

(246)

Dokazano je bilo, da je industrija Unije odločitve glede ponovne postavitve peči sprejemala na podlagi ugotovitev v zvezi s proizvodnjo in energetsko učinkovitostjo. Nič ni kazalo na to, da življenjska doba peči, ki so jih uporabljali vzorčeni proizvajalci Unije, ni bila dobra praksa za industrijo in da ni bila v skladu z zahtevami nabora izdelkov.

(247)

Številne strani so trdile, da bi bilo treba upoštevati daljše obdobje kot od leta 2010 do konca OP, zlasti zaradi stroškov ponovne postavitve peči, kar bi vplivalo na vse makro- in mikroekonomske kazalnike. Vlada LRK je navedla, da podatki ali informacije o letih, v katerih so proizvajalci Unije na novo postavljali peči, niso bili predloženi.

(248)

Ponovna postavitev peči je ponavljajoč se postopek, ki je del industrije. Ta postopek je ključen za zagotavljanje neprekinjenega delovanja in ohranjanje zmogljivosti. Naložbe v raziskave in razvoj so neposredno povezane z obratovalno zmogljivostjo in omogočajo razvoj izdelkov, prilagojenih potrebam strank. Te naložbe se torej niso izvajale samo v obravnavanem obdobju. Popravila ali ponovne postavitve peči bodo ne glede na obravnavano časovno obdobje vedno vplivala na obseg proizvodnje. Informacije o tem, kdaj so posamezne družbe na novo postavljale peči, se štejejo za zaupne.

(249)

En uporabnik je trdil še, da bi se industrija Unije lahko izognila škodljivemu učinku (subvencioniranega in dampinškega uvoza), saj je izkoriščenost zmogljivosti od leta 2010 do konca OP ostala razmeroma stabilna.

(250)

Proizvodnja podobnega izdelka je neprekinjen postopek in ga ni mogoče prilagajati kratkoročnim nihanjem v povpraševanju. Razmeroma nespremenjeno izkoriščenost zmogljivosti je treba presojati ob upoštevanju zmanjšane proizvodne zmogljivosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(251)

Obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu Unije in obseg prodaje na zaprtem trgu Unije ter njuna tržna deleža so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(252)

Obseg prodaje izdelkov iz steklenih vlaken industrije Unije (nepovezanim strankam) na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšal, in sicer za 1 %. Vendar je glede na 3-odstotno povečanje potrošnje Unije to pomenilo zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije z 58–63 % leta 2010 na 56–61 % v OP. Manjši obseg prodaje v letu 2011 je posledica učinka ustvarjanja zalog uvoza iz Kitajske v letu 2010, ki so postopoma prihajale na trg leta 2011.

(253)

Prodaja industrije Unije na zaprtem trgu je v obravnavanem obdobju zajemala 11–14 % skupne prodaje (na prostem in zaprtem trgu) industrije Unije na trgu Unije. Prodaja na zaprtem trgu se je med letoma 2010 in 2012 povečevala, potem pa se je v OP ustalila. Z vidika absolutnih vrednosti je bilo povečanje prodaje na zaprtem trgu med letoma 2010 in 2011 omejeno.

(254)

Zaposlenost in produktivnost proizvajalcev Unije sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(255)

Iz stopnje zaposlenosti proizvajalcev Unije je razvidno, da je industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju poskušala racionalizirati proizvodnjo, da bi zmanjšala proizvodne stroške. Tako se je število zaposlenih v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 11 %.

(256)

Skupni učinek spremembe števila zaposlenih in obsega proizvodnje v enakem obravnavanem obdobju je povzročil, da se je produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, izmerjena kot količina (v tonah) na zaposlenega na leto, med letom 2010 in OP povečala za 7 %.

(257)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 217, se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 3 %. Glede na številna področja uporabe podobnega izdelka industrija Unije in uporabniki pričakujejo, da se bo rast v bližnji prihodnosti še nadaljevala.

(258)

Industrija Unije je utrpela škodo zaradi dampinškega uvoza iz LRK do leta 2011, ko so bile uvedene dajatve. Veljavne dajatve za uvoz iz LRK so bile namenjene zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev, pod katerimi lahko industrija Unije pošteno konkurira temu uvozu in okreva od povzročene škode.

(259)

Vendar se to ni zgodilo. Industrija Unije zdaj znova posluje z izgubo in njen tržni delež se je še naprej manjšal, čeprav se je potrošnja v Uniji povečala. Uvoz iz LRK se je nadaljeval po zelo nizkih cenah in pridobival tržni delež. V obdobju preiskave je bil tržni delež uvoza iz Kitajske za 3 odstotne točke višji kot pred uvedbo dajatev (37). Industrija Unije se je prestrukturirala in zaprla nekaj svojih obratov (glej uvodno izjavo 244). Okrevanja od preteklega dampinga očitno ni bilo.

(260)

Glede na precejšnji obseg, tržni delež in cene dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK ter ob upoštevanju obstoječih stopenj dampinga (9,6 % in 29, 7 %) (38) se lahko vpliv na položaj industrije Unije šteje za pomembnega.

(261)

Ker je to prva protisubvencijska preiskava v zvezi z zadevnim izdelkom, okrevanje od preteklega subvencioniranja ni pomembno za oceno.

(262)

Tehtana povprečna prodajna cena na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije se je v Uniji v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene na prostem trgu in na zaprtem trgu v Uniji

(263)

Prodajne cene na enoto na prostem trgu so se v obravnavanem obdobju znižale za 2 %. Po uvedbi začasnih dajatev septembra 2010 je industrija Unije lahko leta 2011 svoje cene zvišala. Vendar so se od leta 2011 prodajne cene na enoto znižale za 10 %.

(264)

Prodajne cene na enoto na zaprtem trgu (tj. transferne cene) so se gibale enako kot prodajne cene na enoto na prostem trgu, pri čemer je industrija Unije leta 2011 svoje prodajne cene na zaprtem trgu zvišala, prodajne cene na enoto pa so se nato znižale za 4 %.

(265)

Stroški proizvodnje na enoto so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Stroški proizvodnje na enoto

(266)

Povprečni stroški proizvodnje na enoto so se med letoma 2010 in 2012 povečevali, po letu 2012 pa so se znova zmanjšali skoraj na enako stopnjo kot leta 2010. Najvišja raven leta 2012 se pripisuje posebnemu stanju na področju naložb enega od proizvajalcev Unije v vzorcu. V celotnem obravnavanem obdobju so se povprečni stroški proizvodnje povečali le za 1 %.

(267)

Številni uporabniki so trdili, da splošni sklepi ne bi smeli temeljiti na stanju neke družbe. Sklep glede stroškov proizvodnje na enoto je bil, da so ti precej nespremenljivi. Najvišja raven leta 2012 ni spremenila splošnih sklepov.

(268)

Stroški proizvodnje na enoto temeljijo na celotnem obsegu proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije. Prodajna cena na enoto v preglednici 7 temelji na prodaji nepovezanim strankam v Uniji. Kazalnika imata torej različni osnovi, zato nista neposredno primerljiva.

(269)

CCCLA je po dokončnem razkritju trdila, da mora Komisija nujno zagotoviti dovolj primerljivih podatkov za presojo, ali je mogoče znižanje prodajnih cen Unije pojasniti s spremembami proizvodnih stroškov.

(270)

Ta dva kazalnika imata različno osnovo, zato njune absolutne vrednosti niso neposredno primerljive, njuno gibanje pa je.

(271)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(272)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju postopoma povečevali (+ 6 %). To je bilo v skladu z indeksom stroškov dela v državah, kjer imajo sedež vzorčeni proizvajalci (39).

(273)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(274)

Končne zaloge so se leta 2011 zelo povečale in se nato tudi v obravnavanem obdobju še naprej povečevale.

(275)

Vlada LRK je trdila, da odstopanj pri zalogah iz podatkov, ki jih je predložilo združenje APFE, kažejo na neprijavljeno prodajo in v primerjavi s uvozom iz Kitajske ne pomenijo škode.

(276)

Trditev se ne sme upoštevati. Komisija je analizirala mikroekonomske kazalnike, kot so ravni zalog, na podlagi dejanskih podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. V preiskavi vzorčenih proizvajalcev Unije ni bila ugotovljena neprijavljena prodaja.

(277)

En uporabnik je po dokončnem razkritju trdil, da leto 2010 ni ustrezno referenčno leto, ker so bile ravni zalog nenavadno nizke v primerjavi z obdobjem od leta 2006 do oktobra 2009 (obdobje preiskave v okviru prvotne protidampinške preiskave).

(278)

Trditev se zavrne, ker se vzorčeni subjekti v trenutnih preiskavah razlikujejo od vzorčenih subjektov v predhodni preiskavi, zato podatki niso primerljivi. Komisija se je pri pregledu, zlasti glede mikroekonomskih podatkov, omejila na obravnavano obdobje, zato nima podatkov o ravneh zalog vzorčenih proizvajalcev Unije pred obravnavanim obdobjem. Vlada LRK je navedla, da so bile ravni zalog leta 2011 višje tudi glede na potrošnjo Unije, ki se je tega leta zmanjšala za 3 %. Vendar ta element ne vpliva na gibanje v obravnavnem obdobju.

(279)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(280)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije znatno zmanjšala, in sicer s 3 % na –4 %.

(281)

Neto denarni tok je sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal (–55 %).

(282)

Raven naložb vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povečevala. Povečanje je bilo opaznejše leta 2012 in v OP. Visoki stroški naložb so bili povezani s ponovno postavitvijo peči. V tej kapitalsko intenzivni industriji je treba peči na novo postaviti vsakih 7 do 10 let, stroški pri postavitvi peči pa lahko znašajo od 8 do 13 milijonov EUR (razpon je naveden zaradi zaupnosti). Naložbe vključujejo tudi visoke strukturne stroške naložb, povezane s porabo zlitin iz puš in z njihovo ponovno postavitvijo.

(283)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb je jasno sledila negativnemu gibanju dobičkonosnosti. Navedeno zmanjšanje donosnosti naložb jasno kaže na poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(284)

Ta ranljivi finančni položaj je nastal kljub povečani potrošnji v obravnavanem obdobju, kot je opisano v uvodni izjavi 217, in kljub prizadevanjem industrije Unije za racionalizacijo stroškov proizvodnje, kot je opisano v uvodnih izjavah 244 in 337.

(285)

Preiskavi sta pokazali, da vzorčeni proizvajalci Unije pri zbiranju kapitala niso imeli večjih težav.

(286)

Številne strani so po končnem razkritju navedle, da so bile ravni naložb za leto 2012 in OP tako visoke, da bi bili lahko ti visoki stroški naložb razlog za nedobičkonosnost industrije Unije v OP. Vlada LRK je trdila še, da je zmanjšana dobičkonosnost neposredno povezana s povečanjem stroškov proizvodnje in izpadlo proizvodnjo zaradi ponovne postavitve peči.

(287)

Prvič, naložbe v višini 32 milijonov EUR v OP od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 se delno prekrivajo s 30 milijoni EUR leta 2012. Drugič, naložbe, izvedene v navedenih obdobjih, so bile nujne za ponovne postavitve peči in se v poslovanju ponavljajo ter se zanje šteje, da se izvajajo v okviru rednega poslovanja, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 241–250. Tretjič, raven naložb je vplivala na rezultate industrije Unije, ker je povzročila dodatne stroške. Vendar so glavni učinki naložb razvidni iz bilance stanja, ne iz izkaza poslovnega izida, v katerem so prikazani ponavljajoči se standardni stroški amortizacije, zato izkaz sam po sebi ni zadostna podlaga za pojasnitev ustvarjene izgube. Kar zadeva trditev vlade LRK, se ponovne postavitve peči skrbno načrtujejo vnaprej. Neprekinjena oskrba strank se zagotovi z ustvarjanjem rezervnih zalog. Ne nazadnje, vpliv teh naložb na stroške in uspešnost družb se porazdeli na več let.

(288)

Poleg tega je več strani trdilo, da (i) se višji stroški naložb kažejo v nižji donosnosti naložb za leto 2012 in OP (glede na to, da pri nekaterih naložbah ni takojšnje donosnosti) ter (ii) je nerazumno upoštevati le dveletno obdobje, obremenjeno z velikimi naložbami, in na podlagi tega skleniti, da se je položaj industrije Unije poslabšal.

(289)

Naložbe v peči se niso izvajale samo v obravnavanem obdobju. Preiskava je pokazala, da je industrija Unije od leta 2004 izvajala naložbe v peči skoraj vsako leto. Zato bodo popravila ali ponovne postavitve peči ne glede na obravnavano časovno obdobje vedno vplivale na obseg proizvodnje in na donosnost naložb. Zmanjšanje dobičkonosnosti vzorčenih proizvajalcev Unije kaže na to, da za podobni izdelek niso mogli zaračunati toliko, da bi si lahko privoščili naložbe, nujne za neprekinjeno poslovanje.

(290)

Vlada LRK je trdila, da industrija najprej porabi razpoložljivo gotovino in šele nato izposojena sredstva ter da zato ni nič čudnega, da se je ob velikih naložbah, ki so jih vzorčeni proizvajalci Unije izvajali leta 2012 in v OP, denarni tok zmanjšal. Poleg tega je trdila, da industrija, ki ustvarja izgubo, ne bi mogla vložiti toliko, kot so vložile vzorčene družbe.

(291)

Industrija steklenih vlaken je globalna dejavnost s finančnimi mehanizmi, ki presegajo finančne zmogljivosti vzorčenih proizvajalcev Unije. Naložbene razmere ne vplivajo nujno na denarni tok. Te trditve se zato zavrnejo.

(292)

Ugotovitve preiskav potrjujejo, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, kot je opredeljeno v členu 3(5) osnovne protidampinške uredbe in členu 8(4) osnovne protisubvencijske uredbe.

(293)

Uvedba protidampinških ukrepov je industriji Unije omogočila, da je leta 2011 dvignila cene. Hkrati si je industrija Unije prizadevala povečati učinkovitost in produktivnost. Čeprav se je potrošnja Unije povečevala, je morala industrija Unije leta 2012 prodajne cene na enoto znova znižati, da je obdržala svoj tržni delež.

(294)

Analiza nelojalnega nižanja prodajnih cen (glej uvodno izjavo 231) in zniževanje prodajnih cen proizvajalcev Unije (glej uvodno izjavo 263) jasno kažeta, da so proizvajalci Unije poskušali konkurirati ceni uvoza iz Kitajske ter so odpravili razliko v ceni. Vendar je to privedlo do močnega poslabšanja finančnih rezultatov proizvajalcev Unije, pri čemer industrija Unije že od leta 2012 poroča o izgubah. Ta položaj kratko- in srednjeročno ni vzdržen.

(295)

Negativno je bilo tudi gibanje drugih kazalnikov, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, zaposlovanje, zaloge in denarni tok, in sicer celo po uvedbi ukrepov zoper LRK.

(296)

Ugotovitve obeh preiskav potrjujejo tudi, da so spremenjene okoliščine, ki so upravičile začetek delnega vmesnega protidampinškega pregleda, namreč prestrukturiranje in zaprtje nekaterih obratov Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 244, bistvene in trajne. Obrat se po zaprtju v celoti razstavi. Poleg tega je postavitev nove peči zelo draga in zamudna ter je ni mogoče izvesti v kratkem času. Časa in stroškov postavitve novega obrata s pečmi se torej ne sme podcenjevati. Prestrukturiranje in zaprtje nekaterih obratov se zato lahko štejeta za pomemben in dolgotrajen ukrep.

(297)

Več strani je poročalo o jasnih znakih, da škode ni. Te trditve so obravnavane v naslednjih uvodnih izjavah.

(298)

CCCLA je navedla, da je enega od proizvajalcev Unije, družbo 3B Fibreglass, leta 2012 kupila skupina Binani in da mora biti splošna uspešnost industrije Unije dobra, saj noben razumen gospodarski subjekt ne bi vlagal v industrijo, ki ni uspešna. Zbornica navaja tudi letno poročilo družbe Braj Binani za leto 2013, v katerem je zapisano, da „se splošna uspešnost dveh proizvodnih enot v Belgiji in na Norveškem šteje za dobro“. Poleg tega je CCCLA navedla tudi, da se je prihodek obeh proizvajalcev Unije med letom 2010 in OP povečal ter da industrija Unije torej očitno ne trpi nobene škode.

(299)

Indijska skupina Binani je leta 2012 res kupila družbo 3B Fibreglass. Vendar se Komisija ne glede na posamezne poslovne nagibe skupine Binani sklicuje na svoje ugotovitve preiskave, da je industrija Unije izgubila tržni delež in dobičkonosnost. Navedku je treba dodati sobesedilo in ga prebrati v celoti: „Splošna uspešnost dveh proizvodnih enot v Belgiji in na Norveškem se šteje za dobro, zmogljivost pa je bila zaradi manjšega povpraševanja na trgu delno omejena. Povečanje proizvodnje na običajno zmogljivost je potekalo brez težav. Povprečna realizacija pa je bila zaradi poceni uvoza iz Azije nizka“.

(300)

Trditev, da industrija Unije ne trpi škode, ker se je prihodek obeh proizvajalcev Unije med letom 2010 in OP povečal, je zavajajoča in netočna. CCCLA je za analizo uporabila prihodek, izražen v kilogramih. Vendar sklepanje zgolj na podlagi večjih količin prodaje ni točno, saj se pri tem ne upoštevajo ravni cen navedene prodaje ter s tem vpliv na dobičkonosnost družbe.

(301)

Vlada LRK je trdila, da je vlaganje članov združenja APFE v povečanje zmogljivosti v Uniji in zunaj nje (npr. v LRK, Rusiji, Indiji in Tuniziji) jasen znak, da škode ni.

(302)

Ta preiskava škode je povezana z uspešnostjo proizvajalcev Unije na trgu Unije. Kot je razvidno iz preglednice 4, se je zmogljivost industrije Unije leta 2011 povečala za 1 %, medtem ko se je proti koncu OP zmanjšala za 5 odstotnih točk. V Uniji se torej zmogljivost ni povečala. Glede na to, da so številni proizvajalci steklenih vlaken multinacionalne družbe, pa ni nič nenavadnega, da v primeru poslovnih priložnosti vlagajo tudi zunaj Unije. V dodatne zmogljivosti zunaj Unije se vlaga zaradi izpolnjevanja potreb nastajajočih trgov in možnosti ustvarjanja dobička. Postavitev obratov v teh regijah ustreza tudi prizadevanjem za približevanje tem strankam. Vendar je poslovna odločitev o postavitvi obrata zunaj Unije popolnoma ločena od dejstva, da proizvajalci Unije trpijo škodo. Podobne trditve o velikih naložbah industrije Unije so obravnavane v oddelku o samopovzročeni škodi.

(303)

Več strani je trdilo, da škode ni, ker so nekateri proizvajalci Unije napovedali, da bodo zaradi pokrivanja vse večjih stroškov surovin, energije in prevoza januarja 2014 zvišali cene podobnega izdelka.

(304)

Prvič, ravni cen v letu 2014 se nanašajo na dogodke po OP. Drugič, industrija Unije je v zadnjih letih večino takšnih zvišanj cen absorbirala prek povečanj produktivnosti. Vendar na določeni točki kratkoročno izvajanje nadaljnjih povečanj produktivnosti postane veliko težje. Glede na to, da je industrija Unije v OP poslovala z izgubo in da absorpcija teh zvišanj cen ni več mogoča, bo morala na določeni točki ta zvišanja prenesti na stranke, pri čemer bo tvegala, da izgubi še več tržnega deleža. Trditve so bile na podlagi navedenega zavrnjene.

(305)

V skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne protidampinške uredbe ter členom 8(6) in 8(7) osnovne protisubvencijske uredbe je bilo proučeno, ali je dampinški in subvencionirani uvoz iz LRK industriji Unije povzročil tolikšno škodo, da jo je mogoče šteti za znatno.

(306)

Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko sočasno povzročili škodo industriji Unije, s čimer se je zagotovilo, da se morebitna škoda zaradi teh drugih dejavnikov ni pripisala dampinškemu in subvencioniranemu uvozu.

(307)

Preiskavi sta pokazali, da se je v obravnavanem obdobju, v katerem se je za referenčno leto upoštevalo leto 2009, obseg dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK kljub veljavnim protidampinškim ukrepom povečal (za 32 %). Posledica tega je bilo, da se je tržni delež LRK povečal, in sicer s 13–18 % leta 2009 na 15–20 % do konca OP.

(308)

Hkrati se je kljub povečanju potrošnje tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za tri odstotne točke.

(309)

Povprečne cene dampinškega in subvencioniranega uvoza so se med letom 2010 in OP znižale za 8 % ter so bile nižje od cen industrije Unije v istem obdobju.

(310)

Industrija Unije je v letih 2010 in 2011 še poslovala z dobičkom, potem pa je začela ustvarjati izgubo, kar je sovpadlo s povečanjem dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK. Industriji Unije ni uspelo obdržati tržnega deleža niti po znižanju prodajne cene. Zaradi tega znižanja cene se je zmanjšala dobičkonosnost, kar je privedlo do položaja, v katerem se je ustvarjala izguba.

(311)

Na podlagi navedenega se ugotavlja, da je raven cene dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK skupaj s povečanim obsegom precej negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Unije ter je imela tako odločilno vlogo pri povzročitvi znatne škode industriji Unije.

(312)

Številne strani so po dokončnem razkritju trdile, da manjka analiza, ki bi dokazala, da je uvoz iz Kitajske povzročil znižanje cen industrije Unije in škodo, ki jo je zaradi tega utrpela, ter da se Komisija v svoji analizi zanaša le na časovno sovpadanje. Te strani se sklicujejo na poročilo odbora o kitajski rentgenski opremi: „Odbor priznava, da splošna povezava med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela domača industrija, lahko podpre ugotovitev o vzročni zvezi. Vendar taka analiza sovpadanja pri vprašanju vzročne zveze ni odločilna; vzročna zveza in sovpadanje sta različna pojma. Vprašanja vzročne zveze glede na okoliščine tega primera […] ni mogoče rešiti s tako splošno ugotovitvijo sovpadanja“ (40).

(313)

Vendar sklepi temeljijo na analizi veliko kazalnikov. Kot je navedeno v oddelku D, je preiskava učinka dampinškega in subvencioniranega uvoza na industrijo vključevala oceno vseh pomembnih ekonomskih dejstev in pokazateljev, ki so vplivali na stanje industrije Unije. Veliko kazalnikov je kazalo na škodljiv položaj. V takem položaju je edini razlog za to, da je industrija Unije znižala cene, ohranitev tržnega deleža ali vsaj preprečitev nadaljnje izgube tržnega deleža pri spoprijemanju s cenovno konkurenco. Industriji Unije je po uvedbi prvotnih ukrepov leta 2011 uspelo zvišati cene, vendar jih je morala v naslednjih letih spet znižati, pri čemer pa ni zmanjšala stroškov proizvodnje. Kot je podrobneje opisano v uvodnih izjavah 320–335, se je izvoz iz tretjih držav v celotnem obravnavanem obdobju pretežno izvajal po visokih cenah, pri čemer je tržni delež tretjih držav ostal razmeroma enak in se je po letu 2011 celo zmanjšal. Industrija Unije torej ni znižala cen zaradi uvoza iz tretjih držav, temveč zaradi majhnega obsega dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK. Po letu 2011 se je precej povečal samo uvoz iz LRK, industriji Unije je tržni delež odvzel samo uvoz iz LRK in znižale so se samo cene uvoza iz LRK. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je znižanje cen industrije Unije in škodo, ki jo je zaradi tega utrpela, povzročil dampinški in subvencionirani uvoz iz LRK. V nadaljevanju so analizirani drugi dejavniki, ki bi lahko prekinili to vzročno zvezo.

(314)

CCCLA in vlada LRK sta trdili, da ni bilo padca cen ali oviranja dviga cen, ker „znižanje prodajnih cen proizvajalcev Unije ni znatno, saj so se cene v obravnavanem obdobju znižale za največ 2 %“. Številne strani so trdile še, da 1-odstotno zmanjšanje prodaje Unije, 2-odstotno povečanje tržnega deleža uvoza iz LRK in 3-odstotno zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije ne upravičujejo predlaganih drastičnih ukrepov.

(315)

Komisija ponavlja, da je, kot je bilo navedeno zgoraj, po uvedbi začasnih dajatev septembra 2010 industrija Unije lahko leta 2011 svoje cene zvišala. Vendar so se od leta 2011 prodajne cene na enoto znižale za 10 %. Zato gre brez dvoma za precejšen padec prodajnih cen. Čeprav so bili uvedeni protidampinški ukrepi, se je industrija Unije še naprej spoprijemala z zmanjšanjem obsega prodaje, znižanjem cen in zmanjšanjem tržnega deleža, medtem ko sta se obseg prodaje in tržni delež uvoza iz Kitajske povečala za veliko več kot v obdobju prvotne preiskave. Industrija Unije bi si morala po uvedbi ukrepov praviloma opomoči od učinkov preteklega dampinga ali subvencij. Vendar očitno ni bilo tako. Po nekaj znakih izboljšanja, ki jih je bilo opaziti takoj po uvedbi ukrepov, se je položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju še bolj poslabšal.

(316)

En nepovezan uvoznik je navedel, da proizvajalcem Unije ne bi bilo treba znižati cen v tolikšnem obsegu, kot so jih, saj je bilo povpraševanje na trgu Unije večje od ponudbe. Vlada LRK je trdila, da znižanja prodajnih cen Unije in znižanja cen uvoza iz Kitajske ni mogoče obravnavati brez upoštevanja globalnega gibanja cen zadevnega izdelka ter da sta v skladu z običajnim dogajanjem na trgu. Poleg tega je vlada LRK trdila, da Komisija ni preverila, ali bi bilo ob upoštevanju globalnih tržnih razmer leta 2011 (po uvedbi ukrepov v predhodni preiskavi) mogoče zvišati cene in za koliko. Komisija je tudi napačno zavrnila predložene dokaze o zvišanju cen proizvajalcev Unije po OP, pri čemer se sklicuje na primere solarnega stekla in osebnih telefaksov  (41).

(317)

Po mnenju Komisije je bila izjava, da je bilo povpraševanje večje od ponudbe, neutemeljena. Izguba tržnega deleža in povečanje zalog ne kažeta na to, da je bilo povpraševanje večje od ponudbe, temveč prej nasprotno. Kar zadeva trditev vlade LRK o zadevnem gibanju cen, je to povezano s prodajo na trgu Unije, ne z globalnim položajem. Na trgu Unije se konkurenca med podobnim izdelkom in zadevnim izdelkom obravnava na ravni cen. Kot je prikazano zgoraj, znižanja cen ni mogoče pripisati drugim dejavnikom kot cenovni konkurenci (glede na precej stabilne stroške proizvodnje in potrošnjo Unije). Poleg tega vlada LRK ni predložila dodatnih informacij o globalnem gibanju cen. Zato se ta trditev šteje za neutemeljeno. Kar zadeva zvišanje cen po OP, so dogodki po OP zunaj obsega te preiskave. Poleg tega tudi niso bili predloženi nikakršni utemeljeni dokazi o dejanskem zvišanju cen, ki naj bi se zgodili po OP. Zadevni argument se zato zavrne.

(318)

Poleg tega je CCCLA trdila, da bi bilo treba pri povprečnem 8-odstotnem znižanju cen uvoza iz Kitajske iz uvodne izjave 226 upoštevati cene, prilagojene carinam, manipulativnim stroškom, protidampinškim dajatvam, stopnji dobička za uvoznike in stroškom PSA, ki jih podpirajo uvozniki. Tako prilagojene cene bi bile potem na primerljivih ravneh s prodajnimi cenami Unije iz preglednice 7 in torej ne bi mogle odločilno vplivati na znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(319)

Pri analizi kazalnikov se vrednost CIF prodaje proizvajalcev izvoznikov iz preglednice 3 primerja s ceno franko tovarna proizvajalcev Unije iz preglednice 7. Ta metoda je pravilna za analiziranje gibanj. Za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in škode so bile uporabljene prilagojene cene, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (231). Komisija v zvezi s tem poudarja, da je nelojalno nižanje prodajnih cen le eden od kazalnikov škode, ki jih je treba upoštevati, pri analizi pa bi bilo treba upoštevati vse. Trditev se zato zavrne.

(320)

V spodnji preglednici so prikazani obseg uvoza iz tretjih držav, povprečne cene na enoto in tržni delež v obravnavanem obdobju.

Preglednica 12

Obseg uvoza (v metričnih tonah), povprečne cene na enoto (v EUR/tono)

(321)

Zadevni izdelek se uvaža iz LRK ter še predvsem iz Malezije, Norveške in Turčije. V manjšem obsegu se uvaža tudi iz Mehike, Združenih držav in Tajvana. Celotni tržni delež tretjih držav se je med letoma 2010 in 2011 močno povečal. V OP pa je nato upadel.

(322)

Cena večine uvoza iz tretjih držav (razen majhnih količin iz Tajvana) je bila znatno višja od cen uvoza iz Kitajske. Poleg tega so bile povprečne cene uvoza iz drugih držav na splošno višje ali podobne kot cene industrije Unije.

(323)

Največji delež uvoza iz tretjih držav v Unijo pripada Maleziji (40 %). Vendar je bil uvoz iz Malezije omejen na eno vrsto izdelkov iz steklenih vlaken, in sicer na rezane niti. Tržni delež Malezije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečal. Uvozne cene rezanih niti iz Malezije so bile v povprečju tudi višje od cen uvoza iz LRK in skoraj enako visoke kot cene industrije Unije. Poleg tega so se cene proizvajalcev Unije med letoma 2010 in 2011, ko so bile uvedene začasne dajatve zoper LRK, kljub malezijskim cenam zvišale. Če bi malezijske cene res povzročale znatno škodo industriji Unije, proizvajalci Unije ne bi mogli zvišati cen, ko so bile uvedene začasne protidampinške dajatve na uvoz iz LRK. Uvoz iz Malezije je konkurenčen proizvodnji industrije Unije, vendar je v celotnem obravnavanem obdobju predstavljal stabilen dejavnik, kar zadeva ceno, vrsto izdelka in količine.

(324)

Drugi največji delež uvoza iz tretjih držav v Unijo pripada Norveški. Tržni delež Norveške na trgu Unije se v obravnavanem obdobju ni spreminjal. Povprečne uvozne cene na izdelek iz Norveške so bile višje od cen uvoza iz LRK. Uvoz iz Norveške predstavljajo predvsem rovingi, ki jih izdeluje družba, ki je del iste skupine kot eden od proizvajalcev Unije. Poleg tega se vsa norveška proizvodnja prodaja prek proizvajalca Unije. Zato Norveške ne štejemo za konkurenčno tretjo državo.

(325)

Tretji največji delež uvoza iz tretjih držav v Unijo pripada Turčiji. Tržni delež Turčije na trgu Unije se v obravnavanem obdobju ni spreminjal. Uvozne cene na vrsto izdelka so bile za podobni izdelek v povprečju tudi precej višje od cen uvoza iz LRK.

(326)

Vlada LRK je navedla tudi, da so se zaloge Unije leta 2011 po močnem povečanju uvoza iz tretjih držav povečale, medtem ko se je uvoz iz LRK istega leta zmanjšal.

(327)

Med letoma 2010 in 2011 se je uvoz iz Kitajske dejansko zmanjšal, uvoz iz tretjih držav pa povečal. Vendar je industrija Unije v letih 2010 in 2011 še poslovala z dobičkom, potem pa je začela ustvarjati izgubo, kar je sovpadlo s povečanjem dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK. Uvoz iz tretjih držav se je po letu 2011 zmanjšal, zato ne more biti vzrok za to, da je po tem letu industrija Unije začela ustvarjati izgubo. Na podlagi navedenega se upravičeno ugotavlja, da je del uvoza iz drugih držav morda res negativno vplival na industrijo Unije, vendar ne v tolikšni meri, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim in subvencioniranim uvozom iz LRK ter škodo, povzročeno industriji Unije.

(328)

Številne strani so po dokončnem razkritju trdile, da nabor izdelkov, ki je bil uporabljen za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen (primerjave cen med kitajskimi proizvajalci in proizvajalci Unije), ni bil uporabljen za analizo uvoza iz tretjih držav. Vlada LRK je izrecno zahtevala podrobnosti o naboru izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, ki niso razvidne iz statističnih podatkov Eurostata.

(329)

Komisija je pri analizi uvoza iz tretjih držav nabor izdelkov v celoti upoštevala, in sicer s primerjavo cen na vrsto izdelka tretjih držav z ustreznimi cenami na vrsto izdelka Unije. Ker je za vse tri tretje države samo en proizvajalec, natančnih podatkov zaradi zaupnosti ni bilo mogoče razkriti.

(330)

Vlada LRK je trdila, da sklep Komisije, da je del uvoza iz tretjih držav morda vplival na položaj proizvajalcev Unije, ni pa prekinil vzročne zveze, ni objektiven in ne temelji na utemeljeni analizi.

(331)

Tri glavne tretje države, ki so izvažale podobni izdelek v Unijo, so Malezija, Norveška in Turčija. Kot je bilo že navedeno, je bil uvoz iz Malezije osredotočen na eno vrsto izdelka in se je izvajal po cenah, primerljivih s cenami Unije. Norveški proizvajalec se zaradi že navedenih razlogov ne šteje za konkurenco iz tretjih držav. Tržni delež turškega uvoza se v obravnavanem obdobju ni spreminjal in je bil razmeroma majhen. Trditev, da je uvoz iz tretjih držav prekinil vzročno zvezo, se zato zavrne.

(332)

Vlada LRK je trdila še, da Komisija ni upoštevala učinkov uvoza iz Tajvana in Mehike, pri katerem so opazne velike spremembe cen in obsega.

(333)

Uvoz iz Tajvana in Mehike je bil tako omejen, da ne bi mogel prekiniti vzročne zveze.

(334)

Poleg tega je vlada LRK trdila, da Komisija pri analizi kopičenja zalog iz Kitajske ni upoštevala dejstva, da se je uvoz iz tretjih držav med letoma 2010 in 2011 povečal za več kot 40 %.

(335)

Iz statističnih podatkov (glej uvodno izjavo 224) je razvidno, da se je kopičenje zalog kitajskih izdelkov izvajalo v drugem in tretjem četrtletju leta 2010 (za porabo pred koncem leta 2010/na začetku leta 2011 zaradi omejenega roka uporabe). Povečanje uvoza iz tretjih držav je bilo evidentirano leta 2011, ko ni bilo več učinka kopičenja zalog in so bili uvedeni ukrepi zoper uvoz iz LRK, kar se je izkazalo za koristno za proizvajalce iz tretjih držav. Ta trditev se zato zavrne.

(336)

Več strani je navedlo, da je povečanje stroškov proizvodnje industrije Unije, ki je bilo zlasti posledica povečanja stroškov surovin, energije, prevoza in zaposlenih, negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije. Ena stran je kot pomemben stroškovni dejavnik navedla tudi dejstvo, da stranke niso vračale vreten, ni pa natančneje opredelila vpliva stroškov. Strani so svoje trditve podprle z navedki proizvajalcev Unije, v katerih so ti navajali, da se res spoprijemajo s povečanjem stroškov.

(337)

Industrija Unije se je res spoprijemala s povečanjem stroškov surovin, energije, prevoza in zaposlenih. Vendar so se, kot je razvidno iz preglednice 8, povprečni stroški proizvodnje industrije Unije na tono med letom 2010 in OP povečali le za 1 %. To pomeni, da je lahko industrija Unije večino povečanj stroškov izravnala z večjo učinkovitostjo in večjo produktivnostjo. Zato se ugotavlja, da povečanje stroškov proizvodnje ni prispevalo k škodi in zato ni moglo prekiniti vzročne zveze.

(338)

Več strani je po dokončnem razkritju svoje trditve ponovilo brez predložitve novih argumentov.

(339)

Kot je navedeno zgoraj, se je potrošnja Unije med letom 2010 in OP povečala za 3 %. Po navedbah industrije Unije in številnih uporabnikov je pričakovati, da se bo glede na nova področja uporabe podobnega izdelka potrošnja še povečala. Vendar industrija Unije ni uspela obdržati tržnega deleža in ga je del celo izgubila, medtem ko se je tržni delež dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK od leta 2011 povečeval. Spremembe potrošnje v Uniji torej niso mogle prekiniti vzročne zveze med škodo ter dampinškim in subvencioniranim uvozom iz LRK.

(340)

Vlada LRK je trdila, da morebitno škodo povzroča nezadostna proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije. Vlada LRK se je sklicevala na številne finančne izkaze proizvajalcev Unije. V finančnem izkazu družbe 3B Fibreglass za leto 2010 je navedeno, da „jim naše omejene proizvodne zmogljivosti niso omogočale pridobitve dodatnih tržnih deležev“ in „so nas prisilile, da smo se spoprijeli s spremenjenim povpraševanjem strank z omejeno ravnjo zalog.“ V finančnem izkazu družbe 3B Fibreglass za leto 2011 je navedeno, da „so bili znaki popravljanja gospodarstva v letu 2010 potrjeni v prvi polovici leta 2011, vendar zaradi ravni proizvodne zmogljivosti družbe, ki so bile v prvem trimesečju nižje od pričakovanih, ni bilo mogoče v celoti izkoristiti povečane dejavnosti, zato smo morali leta 2011 omejiti pogodbene obveznosti.“ V finančnem izkazu družbe Lanxess za leto 2011 je navedeno, da „je leta 2011 družba Lanxess proizvajala steklena vlakna z največjo zmogljivostjo“ in da „bo načrtovana zaustavitev peči 1 v drugem četrtletju leta 2012 trajala skoraj 10 tednov, zato bo letna proizvodnja v letu 2012 za 14 % manjša.“

(341)

Ravni zalog so bile leta 2010 res nizke, kot je razvidno iz preglednice 10. To je bila posledica zmanjšanja ravni proizvodnje leta 2009, ko so bile številne proizvodne linije razstavljene, začasno zaprte ali skrajšane zaradi nižanja cen in izgube tržnega deleža, ki ju je povzročil dampinški uvoz iz LRK (42). Vendar je industrija Unije leta 2011 ravni zalog povečala za več kot 150 % in jih od tedaj še vedno povečuje. Sklicevanje na izkaze majhnih zalog samo za leto 2010 ni ustrezno, pač pa je treba gibanje razbrati za celotno obravnavano obdobje.

(342)

Poleg tega se nekateri navedki nanašajo na zmanjšane ravni proizvodne zmogljivosti zaradi popravil/ponovne postavitve peči. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 241, so takšna popravila/ponovne postavitve del tega sektorja, zato je kopičenje zalog zaradi popravila/ponovne postavitve peči povsem običajno, saj omogoča neprekinjeno oskrbovanje ključnih strank.

(343)

Poleg tega bi lahko industrija Unije vlagala v večjo zmogljivost, če bi bili zagotovljeni pošteni konkurenčni pogoji, ki bi industriji Unije omogočili ustvarjanje dobička, s katerim bi bilo povečanje zmogljivosti upravičeno in izvedljivo.

(344)

Šteje se, da so zmogljivost proizvodnje in zaloge Unije zadostne, zato niso mogle prispevati k škodi ter niso mogle prekiniti vzročne zveze med dampinškim in subvencioniranim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(345)

Več strani je trdilo, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila gospodarska kriza, zaradi katere se je povpraševanje uporabniških industrij (kot sta avtomobilska industrija in trg vetrne energije) močno zmanjšalo.

(346)

Vlada LRK se je sklicevala na številne proizvajalce Unije, med drugim na finančne izkaze družbe European Owens Corning Fibreglass SPRL („EOCF“) za leto 2010, v katerih je navedeno, da „to zmanjšanje delno pojasnjuje močna odvisnost te dejavnosti od trga vetrne energije, na katerem se stanje še naprej poslabšuje zaradi težav, ki jih imajo sodelujoči subjekti na tem trgu pri financiranju novih projektov“, finančne izkaze družbe Lanxess za leto 2011, v katerih je navedeno, da „je družba LANXESS po uvedbi protidampinških ukrepov zoper uvoz iz Kitajske lahko zvišala svoje prodajne cene. Vendar v drugi polovici leta 2011 zaradi negativnega gospodarskega gibanja beležimo 16-odstotno znižanje v primerjavi z letom 2010“, ter finančne izkaze EOCF za leto 2012, v katerih je navedeno, da je višina prihodkov od prodaje v letu 2012 „predvsem posledica trajajoče gospodarske krize, ki jim ne omogoča delovanja s polno zmogljivostjo.“

(347)

Med letoma 2010 in 2011 se je potrošnja izdelkov iz steklenih vlaken v Uniji res zmanjšala za 3 %, vendar se je do konca OP spet povečala za 6 odstotnih točk.

(348)

Navedek, da je morala ena od družb v drugi polovici leta 2011 znižati cene za 16 % v primerjavi z letom 2010, le delno prikazuje položaj v letu 2011. Preiskava je pokazala, da se je cena na enoto v celotnem letu 2011 zvišala za 8 % (v primerjavi z letom 2010).

(349)

Poleg tega je industrija Unije v letih 2010 in 2011 še poslovala z dobičkom, potem pa je začela ustvarjati izgubo, kar je sovpadlo s povečanjem dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK, s katerim so se znižale prodajne cene industrije Unije.

(350)

Lahko bi se štelo, da je upad gospodarske rasti med letoma 2010 in 2011 prispeval k poslabšanju gospodarskega položaja industrije Unije. Vendar pa upad gospodarske rasti ne pojasni izgube, ki jo je industrija Unije ustvarjala v letu 2012 in OP. Največje izgube so se pojavile v obdobju takoj po upadu gospodarske rasti, ko se je potrošnja spet začela povečevati.

(351)

V zvezi z navedkom družbe Owens Corning za leto 2011 je treba omeniti, da gre za navedek družbe EOCF, ki je trgovalni subjekt družbe Owens Corning za vse posle v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Družba EOCF je v tem obdobju poleg podobnega izdelka prodajala tudi netkane izdelke, tkanine, strešne izdelke (skodle) in izolacijske izdelke, ki v tem postopku niso zajeti. Ta navedek zato ni specifičen za podobni izdelek na trgu Unije.

(352)

Kar zadeva navedek družbe Owens Corning za leto 2012, se ta nanaša posebej na dejavnost v zvezi s tkaninami, ki jo EOCF izvaja v enem od svojih obratov. Glede na to, da tkanine niso del podobnega izdelka, navedek ni relevanten.

(353)

Ob upoštevanju navedenih okoliščin bi upad gospodarske rasti lahko negativno vplival na industrijo Unije, vendar ne v tolikšni meri, da bi lahko prekinil vzročno zvezo med dampinškim in subvencioniranim uvozom ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(354)

Nekatere strani so trdile, da škode industriji Unije ne povzroča dampinški ali subvencionirani uvoz zadevnega izdelka, temveč uporabljena tehnologija, ki je v primerjavi s sodobno tehnologijo kitajskih proizvajalcev izvoznikov zastarela.

(355)

Vendar je preiskava potrdila, da ima industrija Unije prav tako sodobne proizvodne procese. Trditev, da bi stanje tehnologije industrije Unije prekinilo vzročno zvezo med dampinškim in subvencioniranim uvozom ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, se zato zavrne.

(356)

Več strani je trdilo, da je bila lahko škoda samopovzročena, saj (i) so bile cene, ki so jih proizvajalci Unije ponujali leta 2014, nižje od kotiranih cen, ki so jih navedenim stranem ponudili kitajski proizvajalci izvozniki; (ii) so naložbe, ki so jih vložniki uresničevali v zadnjih letih, v nasprotju s škodo, saj si je ob tako velikih naložbah težko predstavljati, da industrija trpi škodo in da industriji Unije niso prinesle večjega tržnega deleža; (iii) so vložniki morda vlagali v prestrukturiranje in postavitev dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo „napačnih“ izdelkov iz steklenih vlaken, na primer izdelkov, po katerih ni veliko povpraševanja, in ne na primer rezanih niti, po katerih je bilo po trditvah strani zelo veliko povpraševanje ter jih je v Uniji morda celo primanjkovalo.

(357)

V zvezi s trditvijo o nižjih cenah, ki so jih ponujali proizvajalci Unije, je treba opozoriti, da ta trditev vključuje dogodek po OP in da ravni cen v letu 2014 ni mogoče upoštevati. Glede na to, da peči delujejo 24 ur na dan in da je zmanjšanje proizvodnje zelo drago, je Unija tudi poskušala obdržati tržni delež s prodajo po nižjih cenah in na ta način še vedno pokriti del stalnih stroškov.

(358)

Kar zadeva velike naložbe industrije Unije v zadnjih letih, je treba spomniti, da je treba v tej kapitalsko intenzivni industriji peči na novo postaviti vsakih 7 do 10 let, stroški pri postavitvi peči pa lahko znašajo od 8 do 13 milijonov EUR (razpon je naveden zaradi zaupnosti). Dobršen del drugih, bolj strukturnih visokih stroškov naložb je povezan s porabo zlitin iz puš in posledično njihovo ponovno postavitvijo. Zato so te naložbe del industrije in so nujne za vzdrževanje trenutne zmogljivosti. Nujne so tudi naložbe v raziskave in razvoj za ohranitev položaja na trgu ter izpolnjevanje potreb strank.

(359)

V zvezi s tretjo trditvijo o domnevno „napačnih“ naložbah v izdelke, ki niso rezane niti, je treba opozoriti, da (i) se je industrija Unije prestrukturirala, tako da lahko zagotavlja široko ponudbo izdelkov. Predložen ni bil noben dokaz o tem, da takšna vrsta prestrukturiranja ni gospodarsko upravičena; in (ii) proizvodnja rezanih niti, ki je bila zaradi prestrukturiranja v zadnjih letih prekinjena, je bila prenesena v drug proizvodni obrat, ki je bil predelan v ta namen.

(360)

Vlada LRK je trdila, da so si proizvajalci Unije ustvarjali zaloge uvoza iz tretjih držav, in se sklicevala na finančne izkaze enega od proizvajalcev Unije za leto 2011, v katerem je bilo navedeno: „Zaloge blaga (21,4 milijona EUR na dan 31. decembra 2011) se povečujejo zaradi globalnega upada pri poslovanju v drugi polovici leta, pri čemer do 75 % zalog sestavljajo končni izdelki, ki smo jih uvozili od družb […][naše] skupine zunaj Evrope, preostali del pa predvsem materiali in izdelki, potrebni za proizvodnjo tkanin.“

(361)

Ravni zalog, o katerih navedeni proizvajalec Unije poroča v izkazih za leto 2011, so se povečale zaradi zagotovitve dobave enemu od njegovih obratov zunaj EU, v katerem se je leta 2012 izvajala ponovna postavitev peči. Če bi se izdelki za obrat zunaj EU lahko proizvedli v Uniji, uvoz iz drugih obratov zunaj EU ne bi bil potreben.

(362)

Vlada LRK je po dokončnem razkritju zahtevala, naj se pojasni, ali je bil ta uvoz izveden iz LRK ali od kod drugod in v kolikšnem obsegu. Vendar vzorčeni proizvajalci Unije v obravnavanem obdobju zadevnega izdelka niso kupovali v LRK.

(363)

Vlada LRK je trdila tudi, da bi bila škoda lahko samopovzročena, saj se je proizvajalec Unije 3B Fibreglass odločil obnoviti zaloge za BASF leta 2011, ko je bila proizvodnja nezadostna. Pri tem se je vlada sklicevala na finančne izkaze družbe 3B Fibreglass za leto 2011, v katerih je navedeno: „za obnovitev zalog za BASF in premostitev popravila peči št. 2.“

(364)

Vendar je zagotovitev zalog zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti do ključnih strank popolnoma običajna poslovna praksa. Poleg tega je v navedku omenjeno tudi načrtovano popravilo peči, zaradi česar je treba zagotoviti zaloge za omogočanje dobave strankam (in za izpolnjevanje dobavnih pogodbenih obveznosti družbe 3B do strank) med popravilom.

(365)

Ob upoštevanju navedenega se trditev o samopovzročeni škodi, ki bi prekinila vzročno zvezo med dampinškim in subvencioniranim uvozom ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, zavrne.

(366)

Vlada LRK je trdila, da je domnevno škodo povzročila odločitev o premestitvi na lokacijo uporabniških industrij. Dodala je, da se to ne dogaja le na ravni Unije, temveč na globalni ravni. Vlada LRK je trdila, da je proizvajalec Unije P+D razširil svoje dejavnosti v Rusijo in Indijo, proizvajalec Unije 3B v Tunizijo, proizvajalec Unije PPG v LRK, proizvajalec Ahlstrom pa je v začetku leta 2011 preselil svojo proizvodnjo iz Evrope v LRK, da bi lahko bolje oskrboval rastoče trge vetrne energije v Aziji in predvsem v LRK.

(367)

Glede na to, da so številni proizvajalci steklenih vlaken multinacionalne družbe, ni nič nenavadnega, da ob poslovnih priložnostih vlagajo tudi zunaj Unije. V dodatne zmogljivosti zunaj Unije se vlaga zaradi izpolnjevanja potreb nastajajočih trgov in možnosti ustvarjanja dobička. Postavitev obratov v teh regijah vsekakor ustreza tudi prizadevanjem za približevanje strankam. Vendar je poslovna odločitev o postavitvi obrata zunaj Unije popolnoma ločena od dejstva, da proizvajalci Unije trpijo škodo.

(368)

Vlada LRK je po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da so se zaradi velikih čezmorskih naložb zmanjšali proizvodnja, število delovnih mest in obseg izvoza Unije, ki je zaradi tega utrpela škodo.

(369)

Ta trditev ni utemeljena. Proizvajalci steklenih vlaken delujejo v skladu z modelom regionalne bližine, po katerem stranke oskrbujejo proizvodni obrati iz njihovih ustreznih regij. Iz kazalnikov zmogljivosti in zaposlovanja ni razvidno, da bi bile izvedene velike čezmorske naložbe, ki bi lahko škodile dejavnostim Unije.

(370)

Vlada LRK je trdila še, da je imelo zmanjšanje izvoza industrije Unije zelo negativne učinke, ki jih Komisija ni analizirala.

(371)

Trenutni preiskavi sta pokazali, da je izvoz industrije Unije (povezanim in nepovezanim strankam) od leta 2010 do konca OP zajemal od 11 % do 13 % skupne prodaje industrije Unije (povezanim in nepovezanim strankam). Podobno je bilo ugotovljeno v prvotni protidampinški preiskavi, ki je pokazala, da se je obseg izvoza med letom 2006 in septembrom 2009 gibal med 10 % in 14 %. Glede na to, da so nihanja obsega izvoza majhna in v skladu z obsegom izvoza, ki je bil ugotovljen v prejšnji protidampinški preiskavi, gibanje izvoza ni imelo resnih negativnih učinkov, kot je bilo navedeno v zgornji trditvi.

(372)

Iz zgoraj navedenih razlogov je razvidno, da izvoz proizvajalcev Unije in premestitve niso prispevali k škodi, zato niso mogli prekiniti vzročne zveze med dampinškim in subvencioniranim uvozom ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(373)

Vlada LRK je trdila, da dobava iz Kitajske vključuje tveganja, povezana z zapletenejšo logistiko in tečajnimi nihanji, ter da se stranke nočejo preveč izpostavljati takšnim tveganjem. En uporabnik je navedel, da so cene kitajskih izdelkov iz steklenih vlaken zelo odvisne od menjalnega tečaja med EUR in USD. Ker je od leta 2000 vrednost USD v primerjavi z EUR padala, bi to lahko domnevno prekinilo vzročno zvezo.

(374)

Vrednost EUR je bila v začetku leta 2000 v primerjavi z USD manjša kot danes. Vendar je treba opozoriti, da je bil menjalni tečaj EUR/USD v obravnavanem obdobju razmeroma stabilen. Kljub temu se je v obravnavanem obdobju dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije znatno zmanjšala, in sicer s 3 % na –4 %. Čeprav bi se zato lahko štelo, da je menjalni tečaj EUR/USD prispeval k škodi v OP, to nikakor ne more zmanjšati škodljivega učinka dampinškega uvoza iz LRK na trg Unije po zelo nizkih cenah v obdobju od leta 2011 do konca OP.

(375)

Menjalni tečaj EUR/USD zato ni prispeval k škodi in ni mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(376)

Povzamemo lahko, da je zgornja analiza pokazala porast obsega in tržnega deleža dampinškega in subvencioniranega uvoza iz LRK. Zaradi pritiska, ki se je izvajal s povečanjem dampinškega in subvencioniranega uvoza na trg Unije, industrija Unije svojih prodajnih cen ni mogla določiti v skladu z običajnimi tržnimi razmerami in zabeleženim povečanjem stroškov. Proizvajalcem industrije Unije ni uspelo obdržati tržnega deleža niti po znižanju prodajne cene. Zaradi tega znižanja cene se je zmanjšala dobičkonosnost, kar je privedlo do netrajnostnega položaja, v katerem se je ustvarjala izguba.

(377)

Navedena analiza ustrezno opredeljuje učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločuje od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Na podlagi te analize lahko sklenemo, da je dampinški in subvencionirani uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne protidampinške uredbe in člena 8(5) osnovne protisubvencijske uredbe.

(378)

Poleg dampinškega in subvencioniranega uvoza so bili v skladu s členom 3(7) osnovne protidampinške uredbe in členom 8(6) osnovne protisubvencijske uredbe proučeni tudi drugi znani dejavniki, in sicer posamično in skupaj, vendar ni bil najden noben dokaz, da so prekinili vzročno zvezo med dampinškim in subvencioniranim uvozom ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(379)

Vlada LRK je po dokončnem razkritju trdila, da je Komisija le zavrnila argumente zainteresiranih strani, namesto da bi proučila vse znane dejavnike poleg dampinškega uvoza, ki povzročajo škodo industriji Unije.

(380)

Komisija je proučila učinek naslednjih drugih dejavnikov: uvoza iz drugih držav, stroškov proizvodnje, gibanja potrošnje, proizvodnih zmogljivosti in zalog, gospodarske krize, konkurenčnosti uvoza iz LRK, samopovzročene škode, izvoza proizvajalcev Unije in premestitev ter menjalnega tečaja EUR/USD. V preiskavi niso bili ugotovljeni nobeni drugi dejavniki, ki bi lahko prekinili vzročno zvezo.

(381)

V skladu s členom 31 osnovne protisubvencijske uredbe je Komisija proučila, ali so kljub sklepu o škodljivem subvencioniranju obstajali utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(382)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 31(2) osnovne protisubvencijske uredbe. Komisija je poslala vprašalnike 5 neodvisnim uvoznikom in 34 uporabnikom. 2 uvoznika in 13 uporabnikov so izpolnjene vprašalnike poslali v predpisanem roku. Poleg tega so med preiskavo pisna stališča poslali tudi številni uporabniki in združenja uporabnikov, ki so nasprotovali morebitnim ukrepom v tej zadevi. Pisna stališča s trditvami proti morebitnim ukrepom v tej zadevi sta poslali tudi vlada LRK in CCCLA.

(383)

V prvotni protidampinški preiskavi je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov ni v nasprotju z interesom Unije. Ker je vmesni pregled omejen na škodo, so tedanje ugotovitve glede interesov Unije še vedno veljavne. Spodnja analiza torej zadeva protisubvencijsko preiskavo.

(384)

Zaradi veljavnih protidampinških ukrepov se dampinški uvoz iz LRK ni zmanjšal, industrija Unije pa se ni razbremenila. Kot je navedeno zgoraj, je industrija Unije po znižanju cen, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz LRK, še naprej trpela znatno škodo. Brez ukrepov bi se negativno gibanje v zvezi s finančnim položajem industrije Unije najverjetneje nadaljevalo. Na položaj vzorčenih proizvajalcev Unije je vplivalo zlasti zmanjšanje dobičkonosnosti, in sicer s +3 % leta 2010 na –4 % do konca OP. Vsako nadaljnje zmanjšanje uspešnosti bi povzročilo zmanjšanje obsega proizvodnih linij in zaprtje še več proizvodnih enot, kar bi ogrozilo zaposlovanje in naložbe v Uniji.

(385)

Z uvedbo ukrepov bi se lojalna konkurenca na trgu ponovno vzpostavila. Zmanjševanje dobičkonosnosti industrije Unije je posledica njene nezmožnosti konkuriranja subvencioniranemu uvozu po nizkih cenah iz LRK. Pričakuje se torej, da bi uvedba protisubvencijskih ukrepov zaustavila zniževanje cen in izgubo tržnega deleža ter da bi se prodajna cena industrije Unije začela višati, s čimer bi se dobičkonosnost industrije Unije povečala do ravni, ki se za to kapitalsko intenzivno industrijo zdi potrebna.

(386)

Zaradi ukrepov bi lahko industrija Unije okrevala od škodljivega dampinga, ugotovljenega v preiskavi.

(387)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila uvedba protisubvencijskih ukrepov nedvomno v interesu industrije Unije.

(388)

Eno industrijsko združenje je po dokončnem razkritju trdilo, da s povečanjem ukrepov ne bi izboljšali položaja industrije Unije, ker tudi prvotni ukrepi, uvedeni leta 2011, očitno niso imeli nikakršnega učinka.

(389)

Komisija to trditev zavrača in se sklicuje na zgornje uvodne izjave, v katerih je navedeno, da bi se brez povečanja ukrepov negativno gibanje v zvezi s finančnim položajem industrije Unije najverjetneje nadaljevalo.

(390)

Kot je že navedeno, se vzorčenje ni uporabilo za nepovezane uvoznike, v preiskavi pa sta polno sodelovala dva nepovezana uvoznika, ki sta predložila izpolnjene vprašalnike. Dejavnosti, povezane z zadevnim izdelkom, predstavljajo le majhen del skupnega prihodka teh dveh uvoznikov (manj kot 0,5 %). Oba sta nasprotovala morebitnemu povečanju protidampinških ukrepov, saj sta menila, da lahko povzročijo prenehanje uvoza zadevnega izdelka iz LRK.

(391)

Uvoz, ki sta ga deklarirala ta dva uvoznika, je skupno predstavljal precejšen delež vsega uvoza iz LRK v OP, zato se šteje kot reprezentativen za uvoznike v Unijo. Noben drugi uvoznik ni sodeloval, tako da bi predložil izpolnjen vprašalnik ali utemeljene pripombe. Na podlagi tega se ugotavlja, da glede na omejen delež zadevnega izdelka v celotni dejavnosti uvoznikov uvedba ukrepov ne bo znatno negativno vplivala na splošni interes uvoznikov Unije.

(392)

Podobni izdelek se uporablja na številnih področjih, med drugim v avtomobilski industriji, pri turbinah za vetrno energijo ter na področju pomorskih, prometnih, vesoljskih in infrastrukturnih aplikacij. Sodelovalo je veliko različnih uporabnikov, ki so bili razvrščeni v skupine po sektorjih: proizvajalci sestavljenih materialov, proizvajalci kompozitnih materialov, prejci večosnih tkanin in proizvajalci vetrnih turbin. Na ta način je lahko Komisija proučila vpliv povečanih ukrepov na različne vrste uporabnikov.

(393)

Sodelujoči uporabniki so v OP kupili približno 13 % zadevnih izdelkov iz LRK. To pomeni, da je bila večina podobnega izdelka kupljena pri drugih virih, kot so tretje države in industrija Unije. Le malokateri so kupovali zadevni izdelek izključno iz LRK.

(394)

Podobni izdelek uporabljajo številne industrije različnih velikosti, ki so nižje v prodajni verigi, obsegajo pa od malih in srednje velikih podjetij do svetovnih korporacij. Iz podatkov, predloženih med preiskavo, je razvidno tudi, da je v uporabniški industriji Unije zaposlenih precej ljudi, njihovo število pa se, kljub temu da o tem niso bili predloženi izčrpni in utemeljeni podatki, ocenjuje na 100 000.

(395)

Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov je bilo ugotovljeno, da so uporabniške industrije steklenih vlaken na splošno v razmeroma dobrem stanju. Večina sodelujočih uporabnikov je namreč za celotno obravnavano obdobje prijavila, da je ustvarjala dobiček pri prodaji izdelkov, ki so vsebovali zadevni izdelek. Izgubo za to dejavnost je v OP prijavilo le nekaj uporabnikov, medtem ko se je dobiček večine drugih gibal med 2 % in 22 %. Uporabniškim industrijam je torej celo ob trenutnih ukrepih uspelo ustvariti dobiček.

(396)

Na podlagi prejetih podatkov se je za vsako skupino uporabnikov opravila analiza vpliva.

(397)

Preiskava je pokazala, da se zmožnost uporabniških industrij za prenos kakršnega koli zvišanja dajatev na svoje stranke razlikuje glede na značilnosti posamezne uporabniške industrije, zato je vpliv zvišanja dajatev na stopnjo dobička pri vsaki uporabniški industriji drugačen.

(398)

Če povzamemo, bi uvedba kombiniranih ukrepov pri veliki večini uporabniških industrij povzročila, da bi se uporabnikom zmanjšal dobiček za manj kot eno odstotno točko, razen pri večosni tkalni industriji. Pri tej je delež zadevnega izdelka v stroških proizvodnje večji kot pri drugih zadevnih uporabniških industrijah. Vpliv bo za te uporabnike zato večji kot za druge proučevane uporabnike.

(399)

Na podlagi zgornje analize je mogoče z veliko gotovostjo sklepati, da lahko uporabniki industrij sestavljenih materialov, kompozitnih materialov in vetrnih turbin absorbirajo del povečanja ali celotno povečanje stroškov. Še več, del povečanih stroškov morda lahko prenesejo tudi na svoje stranke. V zvezi s tem je eden glavnih uporabnikov na področju proizvodnje vetrnih turbin pripomnil, da sprejema sklepe preiskave in bo absorbiral dajatve.

(400)

Ta na splošno omejeni vpliv na dobičkonosnost pomeni tudi, da predlagano zvišanje dajatev ne ogroža zaposlenosti na ravni uporabniških industrij v tolikšni meri, kot to domneva več uporabnikov.

(401)

V vsakem primeru bi se vsak morebitni negativni učinek ublažil z dostopom do uvoza iz tretjih držav, ki je uporabnikom ves čas na voljo. Kljub uvedbi ukrepov lahko uporabniki uvažajo od različnih dobaviteljev.

(402)

Več uporabnikov je po dokončnem razkritju trdilo, da so bili argumenti uporabnikov zavrnjeni le na podlagi kvalitativnih izjav. Ti uporabniki so trdili tudi, da se jim je stopnja dobička zmanjšala za veliko več kot eno odstotno točko, kot je navedeno v uvodni izjavi 398, zlasti ob upoštevanju posameznega izdelka.

(403)

Te trditve se zavrnejo iz naslednjih razlogov: Komisija je na podlagi podatkov, ki jih je prejela od uporabnikov, opravila natančne izračune za oceno kvantitativnega učinka povečanja ukrepov na dobičkonosnost uporabnikov. Industrije, ki uporabljajo zadevni izdelek, so heterogene in se zelo razlikujejo, kar zadeva velikost (obsegajo od malih in srednje velikih podjetij do večnacionalnih podjetij), njihovo odvisnost od zadevnega izdelka, vrste uporabe njihovega končnega izdelka in skupino strank (od majhnih do velikih družb, prodaja v Uniji glede na izvoz). Kot je bilo že pojasnjeno v uvodni izjavi 398, Komisija priznava, da učinek ni enak na vse uporabniške segmente. Na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči uporabniki, je bil delež uporabljenega zadevnega izdelka, kupljenega v LRK, precej omejen (manj kot 13 % – glej uvodno izjavo 393). Poleg tega je bil delež zadevnega izdelka iz LRK v povprečju omejen tudi, kar zadeva celotne stroške, tj. manj kot 4 %. Ta delež pa je precej večji pri preverjenem večosnem tkalcu. Učinek zvišanja dajatev je bil izračunan ob predpostavkah, da bi se steklena vlakna kupovala iz LRK v podobnem obsegu, ki je bil evidentiran v OP, in da bi za cene uvoza iz Kitajske veljale približno 30-odstotne dajatve, čeprav bodo te za veliko večino kitajskih proizvajalcev izvoznikov nižje. Rezultati, izračunani ob teh predpostavkah, so pokazali, da se bo dobičkonosnost sodelujočih uporabnikov zaradi zvišanja cene zadevnega izdelka iz LRK v povprečju zmanjšala za manj kot eno odstotno točko, kot je bilo navedeno zgoraj.

(404)

Nekateri uporabniki so trdili, da veliko izdelkov iz steklenih vlaken, ki jih potrebuje uporabniška industrija, ni mogoče serijsko kupiti na trgu, pač pa morajo dobavitelji skozi dolgotrajen in zapleten postopek za izpolnjevanje pogojev, ki lahko traja od 6 do 12 mesecev brez zagotovljenega uspeha. Zato bi bila zamenjava dobavitelja zaradi izogibanja plačevanja dajatev draga, kratkoročno nemogoča in tehnološko tvegana.

(405)

Pri tem se priznava, da se pri nekaterih uporabah zaradi značilnosti zadevnega izdelka lahko zahtevajo dolgotrajni postopki za izpolnjevanje pogojev, ki vključujejo preskušanje. Vendar je tudi po prejetih pripombah več uporabnikov v tem trenutku za večino primerov na voljo več virov. Poleg tega je preiskava pokazala, da imajo uporabniki običajno za vsak slučaj več možnosti dobave in pogosto preskušene izdelke več dobaviteljev, da niso odvisni zgolj od enega dobavitelja. Spomniti moramo tudi na to, da ukrepi niso namenjeni temu, da bi nekaterim dobaviteljem preprečili dostop do trga Unije, saj je vsak predlagani ukrep namenjen temu, da se obnovi poštena trgovina in popravijo izkrivljene tržne razmere.

(406)

Zato ni verjetno, da bi uvedba ukrepov zoper zadevni izdelek iz LRK privedla do začasne prekinitve dobave surovin uporabnikom.

(407)

Številni uporabniki so trdili, da se spoprijemajo s hudo konkurenco proizvajalcev, ki ne prihajajo iz Unije, in si zato ne morejo privoščiti, da bi povišanja cen zadevnega izdelka prenašali na svoje stranke, saj bi se zato zmanjšala prodaja. Zaradi raznolikosti uporabniških družb je zmožnost prenosa morebitnih povišanj stroškov na stranke pri vsaki vrsti uporabnika drugačna. Ne glede na to pa je iz podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov razvidno, da bi bil pri uporabnikih, ki si ne morejo privoščiti prenosa večine povečanih stroškov, učinek na prihodek in dobičkonosnost v večini primerov omejen.

(408)

Številni uporabniki so izrazili zaskrbljenost, da bo uvedba protisubvencijskih dajatev ustvarila podrejen konkurenčni položaj v primerjavi s proizvajalci, ki ne prihajajo iz Unije in imajo dostop do zadevnega izdelka brez ukrepov. Uporabniki trdijo, da so na podrejenih trgih v konkurenci z uvozom iz LRK. Uvedba kombiniranih ukrepov bi konkurenčno stanje še poslabšala. Glede na navedene okoliščine se je trdilo, da zvišanja cen surovin ne bi bilo mogoče prenesti na stranke. Nadalje se je trdilo, da bi to privedlo do premestitve proizvodnje zunaj Unije, kar bi povzročilo veliko izgubljenih delovnih mest.

(409)

Opozoriti je treba, da dejstvo, da bi uvedba protisubvencijskih ukrepov lahko povzročila večjo konkurenco, ne more biti razlog za to, da se ukrepi ne uvedejo, če so upravičeni. Ti preiskavi zadevata specifičen izdelek. Vsaka uporabniška industrija se ima pravico sklicevati na zakon o trgovini Unije in zahtevati protidampinško preiskavo za svoje izdelke. Poleg tega so odločitve družb glede lokacij odvisne od številnih dejavnikov. Ni verjetno, da bi bila odločitev glede preselitve odvisna zgolj od dajatev na eno surovino.

(410)

Več strani je trdilo, da so proizvajalci Unije globalna podjetja v tuji lasti, večina sestavljenih podjetij pa je malih ali srednje velikih in v lokalni lasti. Ta mala in srednje velika podjetja so trdila, da bo zvišanje dajatev povzročilo izgubo delovnih mest. Tudi CCCLA je trdila, da bo to v Uniji pomenilo izgubo delovnih mest, ko se bodo uporabniki preselili zaradi zvišanja dajatev. Poleg tega je en uporabnik trdil, da se bo zaradi selitev uporabnikov zmanjšala tudi prodaja industrije Unije.

(411)

Komisija vsa delovna mesta v Uniji obravnava enako, ne glede na lastništvo in velikost podjetij. V zvezi s tem se sklicuje tudi na uvodni izjavi 400 in 403. Poleg tega meni, da so trditve o selitvi, morebitni izgubi delovnih mest in manjši prodaji industrije Unije špekulativne ter neutemeljene.

(412)

Več strani je navedlo, da se izdelki za globalni trg v Uniji trenutno izdelujejo v konkurenci s tretjimi državami. En uporabnik je navedel, da lahko zadevni izdelek uvozi pod nadzorom za aktivno oplemenitenje brez plačila protidampinških dajatev, če nato končni izdelek, ki ga proizvede, izvozi v države zunaj Unije. Ta uporabnik lahko potem strankam v državah zunaj Unije ponudi konkurenčnejše cene kot strankam v Uniji.

(413)

Uporabniki res lahko uvažajo zadevni izdelek pod nadzorom za aktivno oplemenitenje brez plačila protidampinških dajatev, če nato končni izdelek, ki ga proizvedejo, izvozijo v države zunaj Unije. Vendar to ne spremeni sklepov Komisije v tej preiskavi.

(414)

En uporabnik je trdil, da industrija Unije ne more v celoti zadostiti povpraševanju v Uniji, zlasti kar zadeva nekatere vrste velikih naročil po meri izdelanih izdelkov iz steklenih vlaken. Isti uporabnik tudi navaja, da noben proizvajalec Unije, najverjetneje zaradi omejenih proizvodnih zmogljivosti Unije, ne bi bil pripravljen nameniti velikega dela zmogljivosti za oskrbo ene stranke. Drug uporabnik je navedel, da ponudba rezanih niti ni presežena in da bi izključitev LRK s trga Unije povzročila velike težave z dobavo na trgu Unije, zlasti zaradi povečanega povpraševanja. Vlada LRK se sklicuje na proizvajalca Unije 3B, ki trdi, da od leta 2002 ni bila v industriji postavljena nobena nova talilna zmogljivost in da je za zadostitev potreb trga, zlasti v Evropi, potrebnih dodatnih 200 000 ton proizvodne zmogljivosti.

(415)

Pri tem je treba najprej omeniti, da protisubvencijski ukrepi niso namenjeni odpravi uvoza, ampak odpravi nepoštenih trgovinskih praks, ki škodujejo industriji Unije, in ponovni vzpostavitvi stanja učinkovite konkurence na trgu Unije. Namen predlaganih ukrepov ni to, da se zapre trg Unije za proizvajalce izvoznike iz LRK, kljub neškodljivim cenam, zato se bo torej še naprej omogočal uvoz rezanih niti in drugih izdelkov iz steklenih vlaken iz LRK na trg Unije.

(416)

Kar zadeva zmožnost ukrepanja industrije Unije v primeru morebitnega pomanjkanja rezanih niti, trenutna raven izkoriščenosti zmogljivosti industriji Unije omogoča še nekaj dodatne proizvodnje.

(417)

Rezane niti in vsako drugo vrsto zadevnega izdelka bi bilo mogoče v Unijo uvažati tudi iz tretjih držav, kot je Malezija.

(418)

Poleg tega kitajski proizvajalci steklenih vlaken postavljajo obrate bližje Uniji (v Egiptu in Bahrajnu) kot bazo za oskrbovanje trga Unije.

(419)

Glede na navedeno se lahko sklene, da se je na morebitno pomanjkanje dobave rezanih niti mogoče odzvati z večjo izkoriščenostjo zmogljivosti industrije Unije, z uvozom iz drugih izvoznih držav in z nadaljnjim uvozom iz LRK po neškodljivih cenah.

(420)

Na podlagi zgornjih oddelkov se sklene, da je splošni učinek uvedbe kombiniranih ukrepov na industrije Unije, nižje v prodajni verigi, omejen in ne bi prevladal nad pozitivnim učinkom ukrepov za industrijo Unije.

(421)

Eno industrijsko združenje je po dokončnem razkritju navedlo, da je težko razumeti, da imajo proizvajalci Unije neizkoriščene zmogljivosti, medtem ko na trgu Unije steklenih vlaken primanjkuje in se cene zanje zvišujejo. Več strani je ponovilo svoje navedbe, da bo uvedba nadaljnjih ukrepov povzročila pomanjkanje ponudbe proizvajalcev Unije.

(422)

Preiskava za obravnavano obdobje ni pokazala pomanjkanja ponudbe. Glede morebitnega pomanjkanja ponudbe v prihodnje pa Komisija meni, da zvišanje dajatev ne preprečuje uvoza iz LRK in tretjih držav v Unijo, kot je navedeno zgoraj.

(423)

Na podlagi zgoraj navedenega se pričakuje, da bi uvedba kombiniranih ukrepov industriji Unije zagotovila priložnost, da izboljša svoj položaj z zvišanjem prodajnih cen in povečanjem tržnega deleža. Čeprav so možni nekateri negativni učinki v obliki višjih stroškov za nekatere uporabnike, bodo pričakovane koristi za industrijo Unije in dobavitelje verjetno večje.

(424)

Zato se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

(425)

Več strani je po dokončnem razkritju trdilo, da so posledice predlaganih ukrepov podcenjene. Trdili so, da Komisija bolj zaupa trditvi majhne skupine proizvajalcev steklenih vlaken kot nasprotovanju veliko večje, a razdrobljene skupine pretežno malih in srednje velikih poddobaviteljev, ki niso imeli prave priložnosti, da bi se odzvali na enaki ravni.

(426)

Te trditve se zavrnejo, ker so imeli uporabniki med preiskavo veliko priložnosti, da se odzovejo. Številni so to storili in njihovi podatki so se skrbno proučili in upoštevali. Med preiskavo je bila pozornost namenjena vsem zainteresiranim stranem.

(427)

Na podlagi sklepov Komisije o subvencioniranju, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti dokončne ukrepe, s čimer bi se preprečilo, da bi dampinški in subvencionirani uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(428)

Komisija je pri določanju ravni ukrepov najprej določila višino dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(429)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred davkom na prodajo podobnega izdelka na trgu Unije, ki bi ga tovrstna industrija v sektorju lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Tudi tu je bil tako kot v prvotni preiskavi uporabljen ciljni dobiček v višini 5 %.

(430)

Združenje APFE je zahtevalo ciljni dobiček v višini 10–12 %. Združenje APFE je trdilo, da bi bilo treba pri ciljnem dobičku za analizo upoštevati potrebo po izjemno kapitalsko intenzivni industriji, da bi se dosegel zadovoljiv donos vloženega kapitala, ki ga pričakujejo vlagatelji. Združenje APFE se je sklicevalo tudi na poročilo poslovne šole Stern Univerze v New Yorku, kjer so izračunali tehtane povprečne stroške kapitala s kombiniranjem stroškov kapitala in stroškov dolga za različne industrijske sektorje (43). V poročilu šole Stern so izračunani tehtani povprečni stroški kapitala za industrijo steklenih vlaken med 8,3 % in 8,4 %. Poleg tega se je združenje APFE sklicevalo na 8,3-odstotni dobiček, uporabljen v primeru kitajskega solarnega stekla (44). Trdilo je tudi, da bi bil glede na to, da so stroški kapitala in dolga v Uniji nekoliko višji kot v ZDA, razpon stopnje nekoliko višji, in sicer med 10 % in 12 %.

(431)

Dejanskega dobička, ustvarjenega v obravnavanem obdobju, ni mogoče uporabiti, ker je bil takrat obseg dampinškega uvoza iz LRK kljub trenutno veljavnim dajatvam še vedno zelo velik.

(432)

V primeru solarnega stekla iz LRK je bil uporabljen 8,3-odstotni ciljni dobiček, ki je temeljil na povprečnem dobičku, ki so ga ustvarili vzorčeni proizvajalci Unije leta 2010, ko je bil uvoz zadevnega izdelka še vedno majhen in še ne bi mogel izkrivljati običajnih konkurenčnih pogojev (tj. dobiček, na katerega dampinški uvoz še ni vplival).

(433)

Čeprav je industrija Unije brez dvoma izjemno kapitalsko intenzivna industrija, združenje APFE ni moglo dokazati, da ciljni dobiček na podlagi poročila šole Stern o tehtanih povprečnih stroških kapitala ustreza preskusu, ki se uporablja. Zato je bila trditev zavrnjena.

(434)

Združenje APFE je po dokončnem razkritju trdilo, da bi bilo treba ugotovitve o ciljnem dobičku revidirati, ker lahko industrija Unije doseže več kot 5-odstotno stopnjo dobička za vrste izdelkov, kot so rezane niti za mokro uporabo (RNMU) za netkane tkanine in RNMU za surovo sadro, pri katerih lahko pošteno konkurira uvozu iz tretjih držav ter se ji ni treba spoprijemati z agresivnim nelojalnim nižanjem prodajnih cen zaradi dampinških in subvencioniranih kitajskih izdelkov iz steklenih vlaken.

(435)

V prejšnji preiskavi je bil uporabljen 5-odstotni ciljni dobiček. Ta ciljni dobiček se je ohranil, ker niso bili predloženi utemeljeni argumenti v zvezi s spremenjenimi tržnimi razmerami, zaradi katerih bi bil utemeljen višji ciljni dobiček.

(436)

Poleg tega imajo RNMU, ki se kot vse druge vrste zadevnega izdelka uporabljajo kot material za utrjevanje, omejen rok uporabe in večje stroške prevoza, ki so posledica teže zaradi vsebnosti vode (glej uvodno izjavo (63)). RNMU se v Unijo uvažajo v veliko manjših količinah kot drugi izdelki iz steklenih vlaken. Stopnja dobička samo za to vrsto izdelka zato ni reprezentativna za zadevni izdelek.

(437)

Komisija je nato določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije prodajali na trgu Unije v obdobju preiskave. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(438)

En proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju trdil, da je bilo pri vrednostih CIF treh PCN nekaj nepravilnosti.

(439)

Komisija je po pregledu popravila zadevne vrednosti CIF, kar je povzročilo manjšo spremembo v stopnji nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnji nelojalnega nižanja ciljnih cen tega proizvajalca izvoznika.

(440)

Tako so bile določene naslednje stopnje odprave škode:

(441)

En uporabnik je trdil, da so vsa dejstva ostala enaka in da bi zato lahko Komisija svoj sklep o povečanju škode, ki jo je domnevno povzročil uvoz iz LRK, dokazala samo tako, da bi za izračun stopnje škode uporabila drugačno metodologijo kot v prvotni preiskavi.

(442)

Vendar so se dejstva spremenila. Zato je uporaba metodologije iz prvotne preiskave pri izračunu trenutne stopnje škode privedla do drugačnih rezultatov, pri čemer se je upoštevala sprememba osnovnih podatkov, kot so stroški, cene in izgube.

(443)

Enega proizvajalca izvoznika je po dokončnem razkritju zanimalo, katere spremenjene okoliščine so upravičile izračun stopnje škode na podlagi PCN namesto na podlagi preproste primerjave cen, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi.

(444)

Komisija meni, da je osnovna metodologija trenutnih preiskav enaka metodologiji, uporabljeni v prejšnji preiskavi. Uporabljeno je bilo vzorčenje, primerjave pa so bile izvedene na podlagi istovrstnosti. Računanje stopnje škode na podlagi PCN je omogočilo natančnejši in točnejši izračun, vendar se to ne more šteti za spremembo metodologije.

(445)

Isti proizvajalec izvoznik je navedel še, da so rogoznice iz rezanih niti, izdelane iz steklenih vlaken, del zadevnega izdelka, vendar da izračun stopnje škode ne izraža PCN za rogoznice iz rezanih niti. Proizvajalca izvoznika je zanimalo, (i) ali proizvajalci Unije nič več ne izdelujejo teh rogoznic iz rezanih niti in (ii) zakaj se zdi, da Komisija v preteklosti ni imela težav pri iskanju nadomestka glavne vrste izdelka za namen izračuna stopnje škode, tudi če ni bilo popolnega ujemanja na podlagi PCN.

(446)

Zadevni izdelek res vključuje rogoznice iz rezanih niti in nekateri proizvajalci Unije (ali njihovi subjekti) jih tudi proizvajajo. Vzorčeni proizvajalci Unije so proizvajali vrste rogoznic, ki v OP niso bile uvožene iz LRK. Vendar je bilo ujemanje PCN na splošno visoko, zato ni bilo treba uporabiti nadomestkov.

(447)

Tega proizvajalca izvoznika je zanimalo tudi, i) zakaj je bila potrebna prilagoditev trgovinske ravni in komu proizvajalci Unije dejansko prodajajo svoje izdelke ter ii) zakaj pri stopnji škode za kitajsko prodajo niso bili upoštevani stroški prevoza do skladišča in stroški skladiščenja v EU.

(448)

Vzorčeni proizvajalci Unije svoje izdelke pretežno prodajajo neposredno končnim uporabnikom. To pa ne velja tudi za vzorčene kitajske izvoznike. Večji del prodaje je bil izveden prek distributerjev ali drugih vmesnih prodajnih poti. Zato se je zdelo, da bi uskladitev vseh prodaj z ravnjo prodaje končnim uporabnikom zagotovila bolj primerljive cene. V skladu s standardno metodologijo se pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen upoštevajo stroški po uvozu, stopnja škode pa temelji na vrednosti CIF kitajskega izvoza.

(449)

Proizvajalca izvoznika je zanimalo še, zakaj v stopnjo škode ni vključena protidampinška dajatev, saj bi bila vključitev te dajatve v vrednost CIF v skladu z uporabljeno metodologijo za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(450)

Stopnja odprave škode, ki je prikazana v tej uredbi, izraža popolno stopnjo, potrebno za odpravo škode. Z vključitvijo sedanje protidampinške stopnje v stopnjo odprave škode bi dobili le delno stopnjo odprave.

(451)

Pritožnik je po dokončnem razkritju trdil, da zaradi nepopolnega sodelovanja skupine Jiangsu Changhai Group v preiskavi (glej oddelek C. 2.1.) informacije v zvezi z njeno izvozno ceno niso zanesljive in se zato ne bi smele uporabiti pri izračunu stopnje škode. Pritožnik je trdil, da je izvozna cena skupine morda napačna, če je bila določena na podlagi stroškov proizvodnje družbe, ki jih ni bilo mogoče ustrezno preveriti, ker družba v preiskavi ni popolnoma sodelovala. Izvozno ceno skupine bi bilo bolje določiti na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18(1) osnovne protidampinške uredbe in členom 28(1) osnovne protisubvencijske uredbe.

(452)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 92, zadevnega izdelka v skupini ni izvažala družba, ki je predložila zavajajoče informacije, temveč samo družba OCH. Ta je polno sodelovala v obeh preiskavah in predložila zanesljive informacije o izvozni ceni skupine (npr. predložila je račune, ki jih je Komisija preverila na kraju samem). Komisija zato nima razloga, da bi dvomila o izvozni ceni skupine. Stopnja škode je bila izračunana na podlagi dejansko preverjene izvozne cene, prikazane na prodajnih računih, ne glede na to, kako je bila ta določena in ali je temeljila na katerem od delov stroškov proizvodnje družbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(453)

Protisubvencijska preiskava se je izvajala vzporedno s pregledom protidampinških ukrepov, omejenih na škodo. Na podlagi uporabe pravila nižje dajatve in dejstva, da so dokončne stopnje subvencije nižje od stopnje odprave škode, bi morala Komisija v skladu s členom 15 osnovne protisubvencijske uredbe uvesti dokončne izravnalne dajatve na ravni ugotovljenih dokončnih stopenj subvencije, nato pa uvesti dokončne protidampinške dajatve v višini, ki ne bi presegala ustrezne stopnje odprave škode.

(454)

Na podlagi te metodologije in dejstev primera, zlasti dejstva, da so ukrepi omejeni s stopnjo škode, Komisija meni, da v tem primeru ni vprašanja „dvojnega štetja“.

(455)

Ob upoštevanju visoke stopnje sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, določena na ravni najvišje dajatve, ki bo uvedena za vzorčene družbe ali družbe, ki sodelujejo v preiskavah. Dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, se bo uporabljala za družbe, ki v preiskavah niso sodelovale.

(456)

Za vse ostale sodelujoče nevzorčene kitajske proizvajalce izvoznike iz Priloge I se dokončna stopnja dajatve določi na ravni tehtanega povprečja stopenj, ugotovljenega za sodelujoče proizvajalce izvoznike v vzorcu, razen skupine, v katero spada proizvajalec izvoznik, za katerega veljajo določbe člena 28(1).

(457)

En proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju zahteval, da se mu odobri individualna obravnava v skladu s členom 9(5) osnovne protidampinške uredbe in da prejme individualni izračun stopnje dampinga.

(458)

Vendar glede na to, da je delni vmesni pregled omejen na škodo, ostanejo stopnje dampinga, določene v prejšnji protidampinški preiskavi, enake. Zahteva za individualni izračun stopnje dampinga se zato zavrne.

(459)

Na podlagi navedenega so stopnje, po katerih se bodo uvedle take dajatve, določene, kot je navedeno spodaj:

(460)

Stopnja protidampinške in protisubvencijske dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, je bila določena na podlagi ugotovitev sedanjih preiskav. Zato izraža stanje, ki je bilo ugotovljeno med tema preiskavama v zvezi z zadevno družbo. Ta stopnja dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporablja izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države in proizvedenih v navedeni družbi. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(461)

Družba lahko zahteva uporabo individualne stopnje dajatve, če pozneje spremeni ime subjekta. Zahtevek je treba poslati Komisiji (45). Vsebovati mora vse pomembne informacije, s katerimi se lahko dokaže, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do koriščenja stopnje dajatve, ki se uporablja zanjo. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uporabe stopnje dajatve, ki velja zanjo, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(462)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinške dajatve, je treba stopnjo dajatve za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(463)

En kitajski proizvajalec izvoznik je ponudil cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne protidampinške uredbe in členom 13(1) osnovne protisubvencijske uredbe. Ponujena zaveza je vsebovala minimalne uvozne cene (MIP) za več glavnih vrst in podvrst zadevnega izdelka.

(464)

Komisija meni, da obstajajo številne podvrste in razredi zadevnega izdelka, katerih cene se razlikujejo do 700 %. Obstaja torej veliko tveganje navzkrižne kompenzacije. Cene se lahko tudi pri eni sami vrsti izdelka razlikujejo do 550 %, odvisno od podvrst izdelka. Poleg tega so bile številne MIP, ki so jih predlagali kitajski proizvajalci izvozniki, veliko nižje od neškodljive cene in torej ne bi odpravile škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(465)

Ob upoštevanju navedenega bi bilo pri carini nemogoče razločiti specifikacijo brez individualne analize posameznega uvoza, na podlagi katere bi se izdelek uvrstil v ustrezno skupino MIP, zaradi česar bi bilo nadzorovanje zelo obremenjujoče ali celo neizvedljivo.

(466)

Poleg tega družba v Unijo izvaža tudi druge izdelke, za katere ukrepi ne veljajo. Zato v primeru prodaje teh izdelkov istim strankam obstaja tveganje kompenzacije. Nekatere stranke v Uniji so povezane družbe, ki poslujejo tudi z drugimi povezanimi družbami zunaj Unije. Zaradi teh kompleksnih trgovskih in poslovnih povezav je tveganje navzkrižne kompenzacije še večje.

(467)

Na podlagi navedenega je bila zaveza zavrnjena.