32014R1222

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
Delegirana uredba - 1222/2014 - EN - EUR-Lex

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 32014R1222

Help

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1222/2014 z dne 8. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za specifikacijo metodologije za določitev globalnih sistemsko pomembnih institucij in za opredelitev podkategorij globalnih sistemsko pomembnih institucij Besedilo velja za EGP

UL L 330, 15.11.2014, pp. 27–36 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 01/12/2021

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2014/1222/oj

HTML

PDF

Official Journal

15.11.2014

Uradni list Evropske unije

L 330/27

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1222/2014

z dne 8. oktobra 2014

o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za specifikacijo metodologije za določitev globalnih sistemsko pomembnih institucij in za opredelitev podkategorij globalnih sistemsko pomembnih institucij

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (1) ter zlasti člena 131(18) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2013/36/EU pooblašča pristojne ali imenovane organe držav članic, da naložijo strožje kapitalske zahteve globalnim sistemsko pomembnim institucijam (GSPI), da bi tako uravnotežili večje tveganje, ki ga GSPI predstavljajo za finančni sistem, in potencialni učinek njihovega propada na davkoplačevalce. Navedena direktiva navaja nekatera osnovna načela metodologije za določitev GSPI in razvrstitev GSPI v podkategorije v skladu z njihovim sistemskim pomenom. V skladu z navedeno razvrstitvijo se jim bo dodelila zahteva po dodatnem navadnem lastniškem temeljnem kapitalu, blažilniku za GSPI. Navedena metodologija za določitev in razvrstitev GSPI temelji na petih kategorijah, ki merijo sistemski pomen banke za svetovni finančni trg, in je nadalje opredeljena v tej uredbi.

(2)

Da bi ta uredba upoštevala pristop Direktive 2013/36/EU, bi morala upoštevati standarde za metodologijo ocenjevanja globalnih sistemsko pomembnih bank in za strožjo zahtevo Baselskega odbora za bančni nadzor glede pokrivanja izgub, ki temeljijo na okviru za globalne sistemsko pomembne institucije, vzpostavljenem s strani Odbora za finančno stabilnost po poročilu z naslovom „Reducing the moral hazard posed by systemically important financial institutions – FSB Recommendations and Time Lines“ (Zmanjšanje moralnega tveganja, ki ga predstavljajo sistemsko pomembne finančne institucije – priporočila in roki FSB).

(3)

Direktiva 2013/36/EU zagotavlja, da je metodologija za določitev in razvrstitev usklajena v vseh državah članicah z uporabo enotnih in preglednih parametrov za določanje skupnega rezultata za subjekt pri merjenju njegovega sistemskega pomena. Za zagotovitev, da je vzorec bank in bančnih skupin Unije ter tistih z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti v tretjih državah, ki predstavljajo referenčni okvir za prikaz svetovnega finančnega sistema, enoten za vso Unijo, bi moral navedeni vzorec določiti Evropski bančni organ (EBA). Izvzetja iz navedenega vzorca in dodatke k temu vzorcu na podlagi nadzorniške presoje bi bilo treba izbrati strogo zaradi zagotavljanja njegove funkcije kot referenčnega okvira in ne na podlagi drugih razlogov.

(4)

Postopek določitve GSPI bi moral temeljiti na primerljivih podatkih in upoštevati, da morajo biti institucije seznanjene s tem, ali in v kolikšni meri bo zanje veljala zahteva po blažilniku, zato bi bilo treba v metodologijo vključiti roke in procese za navedeni postopek. Ker pa bi določitev GSPI morala temeljiti na posodobljenih podatkih v zvezi z vzorcem velikih svetovnih bančnih skupin, od katerih so nekatere pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti v tretjih državah, zahtevani podatki ne bodo na voljo pred drugo polovico vsakega leta. Da bodo lahko institucije izpolnjevale zahteve na podlagi statusa kot GSPI, bi morala zahteva po blažilniku začeti veljati približno eno leto po njihovi določitvi za GSPI.

(5)

Direktiva 2013/36/EU določa pet kategorij, ki merijo sistemski pomen in vključujejo merljive kazalnike. Da bi se čim bolj zmanjšalo upravno breme za institucije in organe, so navedene kategorije enake tistim, ki jih uporablja Baselski odbor za bančni nadzor. Ta uredba bi morala pri nadaljnji opredelitvi merljivih kazalnikov uporabiti enak pristop. Kazalnike bi bilo treba izbrati tako, da bi izražali različne vidike potencialnih negativnih zunanjih učinkov propada subjekta in njegove funkcije, ki so pomembne za stabilnost finančnega sistema. Referenčni sistem za ocenjevanje sistemskega pomena bi morali biti svetovni finančni trgi in svetovno gospodarstvo.

(6)	Za določitev natančne metodologije za določitev in razvrstitev GSPI v skladu z osnovnimi pravili iz Direktive 2013/36/EU je treba jasno omejiti pojme „zadevni subjekt“, „vrednost kazalnika“, „imenovalec“ in „presečna vrednost rezultata“ z njihovo opredelitvijo za namene te uredbe.

(7)

Sistemski pomen posamezne bančne skupine, merjen s kazalniki na konsolidirani podlagi, bi bilo treba izraziti kot posamezni skupni rezultat za določeno leto, ki meri njen položaj glede na druge subjekte v vzorcu. Banke bi morale biti na podlagi navedenega skupnega rezultata določene za GSPI in razvrščene v podkategorije, za katere se bodo uporabljale različne zahteve za kapitalski blažilnik. Pri izračunu rezultata kot povprečja rezultatov posameznih kategorij bi morala vsaka izmed petih kategorij prejeti utež 20 %. Za kategorijo nadomestljivosti se je na podlagi analize podatkov do vključno leta 2013 izkazalo, da ima nesorazmerno velik učinek na rezultate za banke, ki so vodilne pri izvajanju plačilnih storitev, storitev odkupa izdaje vrednostnih papirjev in skrbništva sredstev, zato bi bilo treba za navedeno kategorijo pri izračunu skupnega rezultata uporabiti omejitev.

(8)

Zadevni organi bi morali imeti možnost, da uporabijo premišljeno nadzorniško presojo za prerazvrstitev GSPI iz nižje podkategorije v višjo podkategorijo ali za opredelitev subjekta kot GSPI, ki ima skupni rezultat nižji od presečnih vrednosti rezultata najnižje podkategorije. Cilj te določitve z nadzorniško presojo je enak kot pri rednem postopku ocenjevanja, zato bi moralo biti merilo, na katerem bo temeljila ta presoja, tudi sistemski pomen banke za svetovni finančni trg in svetovno gospodarstvo, v skladu z metodologijo, ki jo uporablja Baselski odbor za bančni nadzor. Tveganje propada banke ne bi smelo biti merilo, saj je že upoštevano v drugih bonitetnih zahtevah, med drugim v znesku skupne izpostavljenosti tveganju in po potrebi v nadaljnjih kapitalskih zahtevah, kot je blažilnik sistemskih tveganj.

(9)	Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je EBA predložila Komisiji.

(10)

EBA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala potencialne povezane stroške in koristi ter prosila za mnenje interesno skupino, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(11)

Ta uredba bi se morala uporabljati od 1. januarja 2015, saj se bo zahteva po vzdrževanju blažilnika za GSPI iz člena 131(4) Direktive 2013/36/EU uporabljala in bo postopno uvedena od 1. januarja 2016. Iz tega razloga in da so institucije pravočasno obveščene o blažilniku za GSPI, ki se zanje uporablja, ter da imajo na voljo dovolj časa za zbiranje zahtevanega kapitala, bi bilo treba GSPI določiti najpozneje na začetku leta 2015.

(12)

Zahteva po blažilniku za GSPI bi morala biti postopno uvedena v obdobju treh let v skladu s členom 162(5) Direktive 2013/36/EU: prvi korak zahteve iz člena 162(5)(a) Direktive 2013/36/EU bi se moral uporabljati od 1. januarja 2016 za tiste GSPI, ki jih zadevni organi na podlagi podatkov za poslovna leta, zaključena pred julijem 2014, določijo na začetku leta 2015. Drugi korak zahteve po blažilniku za GSPI iz člena 162(5)(b) Direktive 2013/36/EU bi se moral uporabljati od 1. januarja 2017 za tiste GSPI, ki jih zadevni organi na podlagi podatkov za poslovna leta, zaključena pred julijem 2015, določijo do konca leta 2015 ali najpozneje na začetku leta 2016 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa metodologijo, v skladu s katero organ iz člena 131(1) Direktive 2013/36/EU (v nadaljnjem besedilu: zadevni organ) države članice na konsolidirani podlagi zadevni subjekt določi za globalno sistemsko pomembno institucijo (GSPI), metodologijo za opredelitev podkategorij GSPI in razvrstitev GSPI v navedene podkategorije na podlagi njihovega sistemskega pomena ter, v okviru zadevne metodologije, roke in podatke, ki se uporabijo za določitev.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„zadevni subjekt“ pomeni EU nadrejeno institucijo ali EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding ali institucijo, ki ni podrejena družba EU nadrejene institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga;

2.	„vrednost kazalnika“ pomeni posamezno vrednost kazalnika za vsak kazalnik iz člena 6 in vsak zadevni subjekt iz vzorca ter primerljivo posamezno vrednost za vsako banko z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti v tretji državi, ki je bila javno razkrita v skladu z mednarodno dogovorjenimi standardi;

3.	„imenovalec“ pomeni za vsak kazalnik skupno vrednost vrednosti kazalnika zadevnih subjektov in bank v vzorcu, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti v tretjih državah;

4.	„presečna vrednost rezultata“ pomeni vrednost rezultata, ki določa najnižjo mejo in meje med petimi podkategorijami, kot je opredeljeno v členu 131(9) Direktive 2013/36/EU.

Člen 3

Skupni parametri za metodologijo

1. EBA določi vzorec institucij ali skupin, katerih vrednosti kazalnika se bodo kot referenčne vrednosti, ki predstavljajo svetovni bančni sektor, ob upoštevanju mednarodno dogovorjenih standardov uporabile za izračun rezultatov, zlasti vzorec, ki ga Baselski odbor za bančni nadzor uporablja za določitev globalnih sistemsko pomembnih bank, in zadevne organe do 31. julija vsako leto obvesti o zadevnih subjektih, vključenih v vzorec.

Vzorec sestavljajo zadevni organi in banke z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti v tretjih državah, in sicer 75 največjih med njimi na podlagi skupne izpostavljenosti, kot je določeno v členu 6(1), zadevni subjekti, ki so bili določeni za GSPI, in banke v tretjih državah, ki so bile za globalne sistemsko pomembne določene v preteklem letu.

EBA po potrebi izključi ali doda zadevne subjekte ali banke z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti v tretjih državah v obsegu, potrebnem za zagotavljanje ustreznega referenčnega sistema za ocenjevanje sistemskega pomena, ki odraža svetovne finančne trge in svetovno gospodarstvo, pri čemer upošteva mednarodno dogovorjene standarde, vključno z vzorcem, ki ga uporablja Baselski odbor za bančni nadzor.

2. Zadevni organ najpozneje 31. julija vsako leto EBA sporoči vrednosti kazalnika posameznega zadevnega subjekta z mero izpostavljenosti nad 200 milijard EUR, ki je subjekt z dovoljenjem v njegovi jurisdikciji. Zadevni organ zagotovi, da so vrednosti kazalnika enake vrednostim, ki so bile sporočene Baselskemu odboru za bančni nadzor, in vrednostim, ki jih je navedeni zadevni organ razkril v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1030/2014 (3). Zadevni organ uporabi obrazce iz navedene izvedbene uredbe.

3. EBA izračuna imenovalce na podlagi vrednosti kazalnika, ki ga sporoči zadevni organ v skladu z odstavkom 2, ob upoštevanju mednarodno dogovorjenih standardov, zlasti imenovalce, ki jih Baselski odbor za bančni nadzor objavi za zadevno leto, in jih sporoči zadevnim organom. Imenovalec kazalnika je skupni znesek vrednosti kazalnika za vse zadevne subjekte in banke z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti v tretjih državah v vzorcu, kot je bil sporočen za zadevne organe v skladu z odstavkom 2 ter kot so ga banke z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti v tretjih državah razkrile 31. julija zadevnega leta.

Člen 4

Postopek opredelitve

1. Zadevni organ rezultate zadevnih subjektov z dovoljenjem v njegovi jurisdikciji, vključene v vzorec, ki ga je sporočila EBA, izračuna najpozneje do 15. decembra vsakega leta. Ko zadevni organ ob izvajanju premišljene nadzorniške presoje zadevni subjekt določi za GSPI v skladu s členom 131(10)(b) Direktive 2013/36/EU, zadevni organ najpozneje do 15. decembra vsakega leta EBA predloži podrobno izjavo o razlogih za njegovo oceno v pisni obliki.

2. Določitev zadevnega subjekta za GSPI in razvrstitev v podkategorijo začne veljati 1. januarja drugega leta po koledarskem letu, v katerem so se določili imenovalci v skladu s členom 3.

Člen 5

Določitev za GSPI, določitev rezultatov in razvrstitev v podkategorije

1. Vrednosti kazalnikov temeljijo na sporočenih podatkih zadevnega subjekta za preteklo zaključeno poslovno leto na konsolidirani podlagi, za banke z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti v tretjih državah pa na podatkih, razkritih v skladu z mednarodno dogovorjenimi standardi. Zadevni organi lahko pri zadevnih subjektih, katerih poslovno leto se zaključi 30. junija, uporabijo vrednosti kazalnika, ki temeljijo na položaju zadevnih subjektov dne 31. decembra.

2. Zadevni organ rezultat vsakega zadevnega subjekta v vzorcu določi kot enostavno povprečje rezultatov kategorije na podlagi najvišjega rezultata kategorije 500 bazičnih točk za kategorijo, ki meri nadomestljivost. Vsak rezultat kategorije se izračuna kot enostavno povprečje vrednosti, dobljenih z delitvijo posamezne vrednosti kazalnika navedene kategorije z imenovalcem kazalnika, ki ga sporoči EBA. Rezultati se izrazijo v bazičnih točkah in zaokrožijo na najbližjo celo bazično točko.

3. Najnižja presečna vrednost rezultata je 130 bazičnih točk. Podkategorije so razvrščene na naslednji način:

(a)	podkategorija 1 obsega rezultate od 130 do 229 bazičnih točk;

(b)	podkategorija 2 obsega rezultate od 230 do 329 bazičnih točk;

(c)	podkategorija 3 obsega rezultate od 330 do 429 bazičnih točk;

(d)	podkategorija 4 obsega rezultate od 430 do 529 bazičnih točk;

(e)	podkategorija 5 obsega rezultate od 530 do 629 bazičnih točk.

4. Zadevni organ določi zadevni subjekt za GSPI, ko je rezultat navedenega subjekta enak ali višji od najnižje presečne vrednosti rezultata. Odločitev glede določitve zadevnega subjekta za GSPI ob izvajanju premišljene nadzorniške presoje v skladu s členom 131(10)(b) Direktive 2013/36/EU temelji na oceni, ali bi propad zadevnega subjekta močno negativno vplival na svetovni finančni trg in svetovno gospodarstvo.

5. Zadevni organ v skladu z rezultatom GSPI razvrsti v podkategorijo. Odločitev glede prerazvrstitve GSPI iz nižje podkategorije v višjo podkategorijo ob izvajanju premišljene nadzorniške presoje v skladu s členom 131(10)(a) Direktive 2013/36/EU temelji na oceni, ali bi propad zadevnega subjekta močneje negativno vplival na svetovni finančni trg in svetovno gospodarstvo.

6. Odločitvi iz odstavkov 4 in 5 se lahko podpreta s pomožnimi kazalniki, ki niso kazalniki verjetnosti, da zadevni subjekt propade. Takšni odločitvi vsebujeta dobro dokumentirane ter preverljive kvalitativne in kvantitativne informacije.

Člen 6

Kazalniki

1. Kategorija, ki meri velikost skupine, obsega en kazalnik, enak skupni izpostavljenosti skupine, kot je nadalje določeno v Prilogi.

2. Kategorija, ki meri medsebojno povezanost skupine s finančnim sistemom, obsega vse naslednje kazalnike, kot je nadalje določeno v Prilogi:

(a)	sredstva znotraj finančnega sistema;

(b)	obveznosti znotraj finančnega sistema;

(c)	nedospele vrednostne papirje.

3. Kategorija, ki meri nadomestljivost storitev ali finančne infrastrukture, ki jo zagotavlja skupina, obsega vse naslednje kazalnike, kot je nadalje določeno v Prilogi:

(a)	sredstva v skrbništvu;

(b)	plačilne dejavnosti;

(c)	prevzete posle na trgih dolžniškega in lastniškega kapitala.

4. Kategorija, ki meri zapletenost skupine, obsega vse naslednje kazalnike, kot je nadalje določeno v Prilogi:

(a)	hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov prostega trga;

(b)	sredstva, vključena v raven 3 poštene vrednosti, merjene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1255/2012 (4);

(c)	vrednostni papirji, namenjeni trgovanju in razpoložljivi za prodajo.

5. Kategorija, ki meri čezmejne dejavnosti skupine, obsega vse naslednje kazalnike, kot je nadalje določeno v Prilogi:

(a)	terjatve v sodni pristojnosti druge države;

(b)	obveznosti v sodni pristojnosti druge države.

6. Zadevni organ za podatke, sporočene v valuti, ki ni evro, uporabi ustrezni devizni tečaj, pri čemer upošteva referenčni devizni tečaj, ki ga objavi Evropska centralna banka in velja dne 31. decembra, ter mednarodne standarde. Zadevni organ za kazalnik plačilne dejavnosti iz odstavka 3(b) uporabi povprečne devizne tečaje za zadevno leto.

Člen 7

Prehodne določbe

EBA z odstopanjem od prvega pododstavka člena 3(1) do 14. januarja 2015 določi vzorec za določitev zadevnega subjekta za GSPI za leto 2014. Zadevni organi vrednosti kazalnika v zvezi z zadevnimi subjekti v navedenem vzorcu na podlagi podatkov za poslovna leta, zaključena pred julijem 2014, EBA sporočijo do 21. januarja 2015. EBA na podlagi navedenih vrednosti kazalnikov do 30. januarja 2015 izračuna imenovalce za leto 2014. Zadevni organi na podlagi navedenih imenovalcev določijo rezultate zadevnih subjektov za leto 2014. Določijo tudi GSPI in jih razvrstijo v podkategorije. Zadevni organ določene GSPI hkrati sporoči Komisiji, ESBR in EBA ter do 28. februarja 2015 objavi njihova imena skupaj z njihovimi rezultati za leto 2014.

Z odstopanjem od člena 4(2) se določitev zadevnega subjekta za GSPI in podkategorije, v katero je GSPI razvrščen na podlagi rezultatov za leto 2014, uporablja od 1. januarja 2016.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. oktobra 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 338.

(2) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1030/2014 z dne 29. septembra 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede enotnih obrazcev in datuma za razkritje vrednosti, uporabljenih za določitev globalnih sistemsko pomembnih institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 30.9.2014, str. 14).

(4) Uredba Komisije (EU) št. 1255/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda 12, Mednarodnih standardov računovodskega poročanja 1 in 13 ter Pojasnila 20 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (UL L 360, 29.12.2012, str. 78).

PRILOGA

Za namene člena 6 se kazalniki določijo, kot sledi:

1. Skupna izpostavljenost

Skupna izpostavljenost je vsota skupnih bilančnih postavk ter skupnih izvedenih in zunajbilančnih postavk na konsolidirani podlagi, vključno s subjekti, konsolidiranimi za računovodske, ne pa za regulativne namene, ki temeljijo na tveganju, minus regulativne prilagoditve.

Skupna izpostavljenost se izračuna v skladu z računovodsko mero izpostavljenosti (vendar z obsežnejšim obsegom konsolidacije) na podlagi naslednjih načel:

—	bilančne neizvedene izpostavljenosti so vključene v mero izpostavljenosti brez posebnih določb in prilagoditev vrednotenja (npr. prilagoditev kreditnega vrednotenja),

—	bilančni pobot kreditov in vlog ni dovoljen,

—	stvarna ali finančna zavarovanja s premoženjem, jamstva ali sredstva, kupljena za zmanjšanje kreditnih tveganj, ne zmanjšajo bilančnih izpostavljenosti.

Bilančne postavke so vsota:

(a)	izpostavljenosti nasprotne stranke iz naslova pogodb na izvedene finančne instrumente;

(b)	bruto vrednosti poslov financiranja vrednostnih papirjev;

(c)	izpostavljenosti nasprotne stranke v poslih financiranja vrednostnih papirjev;

(d)	največjega zneska (i) drugih sredstev, minus vrednostni papirji, prejeti v poslih financiranja vrednostnih papirjev, ki se priznajo za sredstva, in (ii) nič.

Zunajbilančne postavke so vsota:

(a)	potencialnih prihodnjih izpostavljenosti iz naslova pogodb na izvedene finančne instrumente;

(b)	hipotetičnega zneska zunajbilančnih postavk z 0-odstotnim kreditnim konverzijskim faktorjem (CCF), minus 100 % brezpogojno preklicnih obveznosti iz naslova kreditnih kartic, minus 100 % drugih brezpogojno preklicnih obveznosti;

(c)	10 % brezpogojno preklicnih obveznosti iz naslova kreditnih kartic;

(d)	10 % drugih brezpogojno preklicnih obveznosti;

(e)	hipotetičnega zneska zunajbilančnih postavk z 20-odstotnim CCF;

(f)	hipotetičnega zneska zunajbilančnih postavk s 50-odstotnim CCF;

(g)	hipotetičnega zneska zunajbilančnih postavk s 100-odstotnim CCF.

Za subjekte, konsolidirane za računovodske, ne pa za regulativne namene, ki temeljijo na tveganju, se vrednost kazalnika poveča za vsoto:

(a)	bilančnih sredstev;

(b)	potencialnih prihodnjih izpostavljenosti iz naslova pogodb na izvedene finančne instrumente;

(c)	10 % drugih brezpogojno preklicnih obveznosti;

(d)	drugih zunajbilančnih obveznosti;

(e)	minus vrednost naložbe v konsolidiranih subjektih.

2. Medsebojna povezanost

Za namene kazalnikov medsebojne povezanosti finančne institucije po opredelitvi vključujejo banke in druge institucije, ki sprejemajo vloge, bančne holdinge, trgovce z vrednostnimi papirji, zavarovalnice, vzajemne sklade, hedge sklade, pokojninske sklade, investicijske sklade in centralne nasprotne stranke. Centralne banke in drugi organi javnega sektorja (npr. multilateralne razvojne banke) so izključeni, vključene pa so državne komercialne banke.

2.1 Sredstva znotraj finančnega sistema

Sredstva znotraj finančnega sistema so vsota sredstev, vloženih pri drugih finančnih institucijah ali posojenih drugim finančnim institucijam, in nečrpanih zavezujočih kreditnih linij, zagotovljenih drugim finančnim institucijam, imetja vrednostnih papirjev, ki so jih izdale druge finančne institucije, neto pozitivne tekoče izpostavljenosti poslov financiranja vrednostnih papirjev in izvedenih finančnih instrumentov prostega trga (OTC) pri drugih finančnih institucijah, ki imajo neto pozitivno pošteno vrednost.

(a) Sredstva, vložena pri drugih finančnih institucijah ali posojena drugim finančnim institucijam, in nečrpane zavezujoče kreditne linije

Sredstva, vložena pri drugih finančnih institucijah ali posojena drugim finančnim institucijam, so vsota:

1.	sredstev, vloženih pri drugih finančnih institucijah ali posojenih drugim finančnim institucijam, vključno s potrdili o vlogah;

2.	nečrpanih zavezujočih kreditnih linij, zagotovljenih drugim finančnim institucijam.

(b) Imetja vrednostnih papirjev, ki so jih izdale druge finančne institucije

Ta postavka vključuje vsa imetja vrednostnih papirjev, ki so jih izdale druge finančne institucije. Skupna imetja se računajo po pošteni vrednosti za vrednostne papirje, razvrščene kot namenjene trgovanju in na voljo za prodajo; vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se obračunajo po odplačni vrednosti.

Imetja vrednostnih papirjev, ki so jih izdale druge finančne institucije, so vsota:

1.	zavarovanih dolžniških vrednostnih papirjev;

2.	prednostnih nezavarovanih dolžniških vrednostnih papirjev;

3.	podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev;

4.	komercialnih zapisov;

5.	celotnega obsega delnic, vključno z vrednostjo in presežkom navadnih in prednostnih delnic, minus pobotanje kratkih pozicij v zvezi z imetništvom posamezne delnice in nič.

Posli financiranja vrednostnih papirjev so vsota neto pozitivne tekoče izpostavljenosti poslov financiranja vrednostnih papirjev pri drugih finančnih institucijah.

Sporočena vrednost naj ne bi izražala zneskov, zabeleženih v bilanci stanja. Predstavlja en sam zakonito dolgovan znesek na niz pobotov. Pobot se uporabi le, če so posli vključeni v pravno izvršljivo pogodbo o pobotu. Ko ti pogoji niso izpolnjeni, se obračuna bruto znesek bilance stanja. Obvodni posli kreditiranja se ne vključijo.

(d) Izvedeni finančni instrumenti prostega trga pri drugih finančnih institucijah, ki imajo neto pozitivno pošteno vrednost

Izvedeni finančni instrumenti prostega trga pri drugih finančnih institucijah, ki imajo neto pozitivno pošteno vrednost, so vsota:

1.	neto pozitivne poštene vrednosti, vključno s prejetim zavarovanjem s premoženjem, kadar je vključeno v okvirno pogodbo o pobotu;

2.	potencialnih prihodnjih izpostavljenosti.

2.2 Obveznosti znotraj finančnega sistema

Skupne obveznosti znotraj finančnega sistema so vsota vlog finančnih institucij, poslov financiranja vrednostnih papirjev in izvedenih finančnih instrumentov prostega trga pri drugih finančnih institucijah, ki imajo neto negativno pošteno vrednost.

(a) Vloge finančnih institucij

Vloge finančnih institucij so vsota:

1.	vlog, ki pripadajo depotnim družbam;

2.	vlog, ki pripadajo nedepozitnim finančnim institucijam;

3.	nečrpanih zavezujočih kreditnih linij, pridobljenih pri drugih finančnih institucijah.

(b) Posli financiranja vrednostnih papirjev

Posli financiranja vrednostnih papirjev so vsota neto negativne tekoče izpostavljenosti poslov financiranja vrednostnih papirjev pri drugih finančnih institucijah.

(c) Izvedeni finančni instrumenti prostega trga pri drugih finančnih institucijah, ki imajo neto negativno pošteno vrednost

Izvedeni finančni instrumenti prostega trga pri drugih finančnih institucijah, ki imajo neto negativno pošteno vrednost, so vsota:

1.	neto negativne poštene vrednosti, vključno z danim zavarovanjem s premoženjem, kadar je vključeno v okvirno pogodbo o pobotu;

2.	potencialnih prihodnjih izpostavljenosti.

2.3 Nedospeli vrednostni papirji

Kazalnik izraža knjigovodsko vrednost nedospelih vrednostnih papirjev, ki jih je izdal zadevni subjekt. Ne razlikuje se med dejavnostmi znotraj finančnega sektorja in drugimi dejavnostmi.

Skupni nedospeli vrednostni papirji so vsota:

(a)	zavarovanih dolžniških vrednostnih papirjev;

(b)	prednostnih nezavarovanih dolžniških vrednostnih papirjev;

(c)	podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev;

(d)	komercialnih zapisov;

(e)	potrdil o vlogi;

(f)	navadnega lastniškega kapitala;

(g)	prednostnih delnic in vseh drugih oblik podrejenega financiranja, ki niso vključene v točki (c).

3. Nadomestljivost storitev ali finančne infrastrukture, ki jo zagotavlja skupina

3.1 Plačilne dejavnosti

Skupna plačilna dejavnost so plačila, izvedena v letu poročanja, brez plačil znotraj skupine.

Vrednost zadevnega plačila je skupna bruto vrednost vseh gotovinskih plačil, ki jih skupina, ki poroča, pošlje prek sistemov za prenos sredstev velikih vrednosti, skupaj z bruto vrednostjo vseh gotovinskih plačil, poslanih prek agentske banke (npr. prek korespondenčnega ali nostro računa). Vključijo se gotovinska plačila v imenu zadevnega subjekta in gotovinska plačila v imenu strank, vključno s finančnimi institucijami in drugimi komercialnimi strankami. Plačila prek sistemov za plačila malih vrednosti se ne vključijo. Vključijo se le odhodna plačila. Vrednost se izračuna v evrih.

3.2 Sredstva v skrbništvu

Vrednost sredstev v skrbništvu je vrednost vseh sredstev, vključno s čezmejnimi sredstvi, ki jih je imela skupina, ki poroča, kot skrbnik v imenu strank, vključno s finančnimi institucijami, ki niso skupina, ki poroča. Upravljana sredstva, ki niso razvrščena tudi kot sredstva v skrbništvu, se ne vključijo.

3.3 Prevzeti posli na trgih dolžniškega in lastniškega kapitala

Skupna vrednost poslov v zvezi z izvedbo prve prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa na trgih dolžniškega in lastniškega kapitala je vsota dejavnosti prve prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa lastniškega in dolžniškega kapitala.

Vključijo se vse prve prodaje, pri katerih mora banka kupiti neprodane vrednostne papirje. Kadar prva prodaja poteka po najboljših prizadevanjih (to pomeni, da banki ni treba kupiti neprodanih vrednostnih papirjev), se vključijo le dejansko prodani vrednostni papirji.

4. Zapletenost skupine

4.1 Hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov prostega trga

Ta kazalnik meri obseg sodelovanja skupine, ki poroča, pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti prostega trga ter vključuje vse vrste kategorij tveganj in instrumentov. Pri sporočanju hipotetičnih vrednosti izvedenih finančnih instrumentov se zavarovanje s premoženjem ne odbije.

Skupni hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov prostega trga je vsota izvedenih finančnih instrumentov prostega trga, za katere kliring izvajajo centralne nasprotne stranke, in izvedenih finančnih instrumentov prostega trga, ki se poravnajo dvostransko.

4.2 Sredstva ravni 3

Vrednost sredstev ravni 3 je vrednost vseh sredstev, katerih cena se določi večkrat na podlagi merjenj na ravni 3.

4.3 Vrednostni papirji, namenjeni trgovanju in razpoložljivi za prodajo

Vrednostni papirji, namenjeni trgovanju in razpoložljivi za prodajo, so skupni znesek vrednostnih papirjev v računovodskih kategorijah papirjev, namenjenih trgovanju in razpoložljivih za prodajo, minus podskupine vrednostnih papirjev v teh kategorijah, ki se lahko razvrstijo kot visokokakovostna likvidna sredstva.

5. Čezmejna dejavnost skupine

5.1 Terjatve v sodni pristojnosti drugih držav

Vrednost terjatev v sodni pristojnosti drugih držav je vrednost vseh terjatev v vseh sektorjih, ki so na podlagi končnega tveganja čezmejne terjatve, lokalne terjatve tujih odvisnih podjetij v tuji valuti ali lokalne terjatve tujih odvisnih podjetij v lokalni valuti, brez dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti. Čezmejne terjatve segajo od enote v eni državi do kreditojemalca v drugi državi. Lokalne terjatve tujih odvisnih družb v tuji in lokalni valuti segajo od lokalne enote banke do kreditojemalcev na zadevni lokaciji.

5.2. Obveznosti v sodni pristojnosti drugih držav

Skupne obveznosti v sodni pristojnosti drugih držav so vsota naslednjega, minus kakršne koli tuje obveznosti do povezanih enot iz točke (b):

(a)	lokalnih obveznosti v lokalni valuti;

(b)	tujih obveznosti (brez lokalnih obveznosti v lokalni valuti).

Top

Choose the experimental features you want to try